Odgovorni vređnik JEfrr. Jfi»«e« MHeitvei*. BHirt I - ' * jíiLÉk.d^^^^^^B^' 14 i Je mû r^^PW I ť * x -. - - *— Pecaj V sredo 19. listopada (poznojesna) 1851. List 47 Cit aro je blagó* Ili O pOVOdnjih po kai v škodo. De bi pa tudi tisti, kteri take pravde vodi připlavit in ga vjame ? Od več strani sedaj slišimo, da nekteri menijo, da, kar kd o po vodi vjame, je ffjegovo. To je sila napčna in kriva misel v roke dobé in jih vodijo, si bolj prizadeli, jih kar je ovinkov kmalo h koncu dosrnatil takih pravd so nar večkrat iakomnost ali moc j • T — ker nobene p o s v e t post ni, ki bi to prilastenje dovolila krivicnost od ene ali nj i h i drage ali od obéh strani, in uzroki d olgo s t i y so večkrat premalo na tanjko razločene okolišine. Ni lahko pravica eniga za pašo ali les v ptu- za dru- iu ker je tudi zoper božjo zapoved in^zoper kersansko jjm .spašniku ali gojzdu kterikrat Ijubezin, ako se ptuje blagó lastniku ne poverne, gola sužnost ce lastnik znan, kterim 1 gt ga ; to je ako ima eden kako tako pravico v ptujim y Silna povodinj je raztergala po mnogih krajih f je redko brez kaciga odplačila za druziga. ? brike, mline, hiše itd vé, čigava je kakošna reč. iz téh se dostikrat na tanjko kmetje in soseske križem paše i to je y Ali imajo kakor eni pasejo Take in vse dru ft đ i V Ji k ■■■■ po 6 reci drugih svetu, y od kterih se ve čigave so, skrivaj i, in jih ne na zaj dati znanim u lastniku tako drugi po unih zemlji. Ali je bil spašnik ali gojzd od začetka obojim enako v vlast y je tat ali v vžitik dan, in je tako vedno brez kake drugačne in po verh tega še cio posebno hudobna b pogo ostal. Ali eni zato na drugim » tk če se reveže m, ktere je. nesreća ze tako t a t v i n a , hudo zadela, še to , kar bi lahko les sekâjo, de jim pa nasprot v kakim dobili zataji in ne da Kakor o povodnjih se tudi ob ognju večki atvine godé , da ljudjé, kar ognju otmej za take % last pašo imajo ali delu pomagajo, , steljo ali -derva pomagajo voziti. Ali je vča-sih kakošno plačila v denarjih izgovorjeno bilo, ktero n?m izplačalo , ali se vsako leto plačuje. Do- na prit ifc o se fup spoznajo relo". Ra y yy češ: če bi ne bil jez otél, bi bilo pa pogo no taka hudobna misel se sliši tudi o po vodnjih , „češ : če bi ne bil jez vzel y bi bilo po vodi naprej Ako bi to veljalo, bi še ne bilo varno, kadar hud stikiat pa po tem pravda pride, ker eni hocejo ť > ptu jim pasti, sami pa po svojim ne pusté drugih; ali ker eni hočejo kak svet čisto za se obderžati, desiravno imajo drugi enake pravice do njega; ali eni nočejo več te pomoči ali tistiga plačila drugim skazati, kakor so popřed navado imeli y in drugi veter piše y s klobuka na cesto iti « V ce nam pis kl buk zame y ga zna kdo drug jeti y ek moj je y u- če bi znal Bog bi ga ne bil jez vzel, Za potrebno smo je bilo povédano, da je imenovana k kam odnesen biti. poznali, tega opomniti, ker nam i sel med m jim zato tudi vžitek paše ali lesa branijo; in pri vsim tem se kaka taka okoliši na zamolči ali zataji. Na priliko je bila med dvema soseskama pravda zavoljo paše ; eni bi bili radi izgnali druge popolnama iz paše , ker so drugi preda-Iječ živino pasli na svetu pervih; popred so imeli kri- Jjudmi, in da nekt tudi po ti kr misli Vsak je dolžán po post in po naj ti zem paso y in drugi so pervirn se pomagali steljo voziti, zaj dati čig kar je o povodnji vjel, ako vé ali se mu po da je te okolišine ste pa v pravdi obe stranki zamolčale. V pratdi je na to prišlo skazati: ali so pervi iz svojiga sveta kterikrat v prejšnim času druge izgnali ; dit y Ako naj misli : da beniga gospodarja ne m zve kar je připlavalo, je revezem to se pri križem pasi gotovo ni dalo skazati in tedaj je bila drugim pravica paše prisojena ; vender sodba odplavalo revež. naj tedaj med reveže deli. če ni sam je dalj casa omahovala in negotova bila. Naj bi bila saj okolišina od križem paše omenjena bila (*ker Pravile za gojzde in pasnihe. Dostikrat je razdelitev občinskih pašnikov za vožnjo ni bilo tako gotovo, ali je bila le iz prijaz nosti ali po dolžnosti) , in pravda bi bila hitro v kraji ; vedili bi bili pravdni dohtarji za kaj se poganjati in sodniki kako soditi ; brez tega pa je bilo vse omah y y ljivo. Pravda pa še ni raziočena, ker pri vsim spri in gojzdov priporočena bila, in vonder večidel za čevanji vonder meje pašne pravice niso bile na tanko stonj. Med poglavitnimi zaderžki razdelitve so večkrat skazane; in drugi spet dalj pasejo, kakor pervi za pra pravde za posest taciga sveta, ki se vcasih dolgo vico spoznajo. Vzela je že pravda le eni teh sosesk vlečejo med kmeti in kmeti, med kmeti in soseskami, blizo 500 goldinarjev, in vonder ste obe soseski zdaj ■ HIH ■ I ■■■I ■ ■■ Pri Š tí na tem, kakor ste bile pred pravdo! med soseskami in soseskami £od pravd med kineti in grajšinami ne vel ja ta beseda). Veliko sovraštva, pre-ganjanja, poškodovanja in veliko zgube in potrate pre- tudi le ena sama kakih 4 tisuč goldinarjev po vodi zrne enaki pravdi med dvema drugima soseskama je nek v ze izhaja; občne skušnje so tùpo tala moženja iz takih pravd terdile veljavo stariga pregovora: „Boljši revna pogodba jev ne more drugač se namrec u ^kumerna glihingaj, kakor debela pravda takošni pravdarji, če jim že za pravico in za Ijubezin reci > od takiga izdajanja denar-kakor de po vodi gré, ker pravde De bi pac konca ni. Naj bi vec pravičnost in resnicnost veljala, ni mar, saj bolj prevdarili, kaj jim je v dobiček in naj bi več prava Ijubezin kraljevala , naj bi vsak 238 saj bolj j P dobiček spoznal: marsiktera v ne bilo. Te besede pise prijatel mira in sprave iz dobr namena. Kdo drugi v pravdarskih rečeh bolj premede * zna v prid kmetijst kaj vec pisati Perva razslava in kmetijska seja u So stanju. (Po J. Suču poslano.) v Saleška d je u kmetijskih zadevah s S veno-Gradčko u zavezi, iu se prište h Slo Gradčki kmetijski podružn kamor iz Saleške stanjske doline družbiniki blizo 5 ur hoda imajo So Ce b pa kak posestnik se dal u d ali tri razrede pravda bi manj casa terpela , ali bi je še morebiti celo zapi y kakor odbornik misli, da bi se udje vredili, b njegovo odskodovanje u nesreći po ognju , 400, 500, 600 . in še višej zneslo. Tudi bi se dolaga le tistibart odrajtovala, kedar bi se kaks rečéh škoda po ognju petil lage ne bilo. U naših kraj pa po 29stoletni skušnj íi. t med gor. u předložil, če se nje mu udu na zavarvanih sicer pa bi nobene doje u imenovanim okrogu retje in sterto leto po- adevi te družbe b u p postave nasvèt poterd Na ti nagovor se oglaaij hočejo tako hasnovit da podpirati, da le obljublj pricijoci cr db postav dobo L u p a krep Šo- druzih nazočih poslušavcev je bil predio tudi od vsih d no g 1 a s n o z veselj přejet. Od tište dobe nas je že mnogotero stanjski cr nadučitelj Pet m y db or nik ove vprašanje doletelo: ali se bo skoro u to bratovši za podružnice, je častitega g. predstojnika nagovori bi dovolil, da bi enbart odbor u Šos tanju h y da ti isk ej m c se snidil. In ti slovesni dan je bil 20. ko pisovalo Toraj lja in got d d se bo ova družba o krátkém osnovala! # (Ko sledí.) zoperska t. 1 Cast. sejo sv. tr • maso Andrej Urek, Škalski tehant, so pred z leviti peli. Pri sv. maši so domaći, del rokodelski učenci in podmojstri godli kteri le malo čez leto se veselo napredovaj glasbe V « • UC1J0 1 pa u tej umetnosti jako U lep nost umetnosti posvečevajo, ktera jim um bistri žlahtni. Pohvaliti moram njih vestneg Raimunda Pi nevtrudljivega glasbe učenika gosp. (notarjevega) uradnika, kteri brez place y biii glasbo % # U Cl y pa tudi častite c. kr adnike in tište posestnike tr tr kteri so za glasbeno orodje priložili, ktero za naših 20 godeov pri 450 Po sv. maši u dobrim denai je bila seja v elja učivnici. Poleg odbornikov, udov kmetijske družbe iz naše doline y več duhovnov in uradnikov , se je tudi kmetovavcov polno V • ucivinco nagnjecno. Pred učivnico je bilo nekaj nove tijskeg di zstavlj crn »a y z n aj db u prostori k uciv pa mnogih in raznih poljskih pridelk y