JOJ i v" :.:A .vj A:-, I MUZEJ 3K I RAVfiATELJ l.rai izhaja vMrtd da J mesece L 22«—, tj L 6,50 več. — Fc v Široko sli 1 kofoi tj, niče, zahvale, \"P L J U 3 L J Ar' A J U1 OP.}. v T j ^ ponedeifka. Nuvtaiai: za I mene L S-—* celo lete L 75—, v inozemstva mesečno 30 st. — Oglasnima za ! mm prostor« [-tffcovsks in obrtae oglase L l.—. za oamrt* 1 i-50, oglase denarnih zavodov L 2.—s ^j^prri strani L 2.— v frsta. o htrtK, 31 dacmbra 1927. - Ute| EDINOST Stavflka M enL Letnik Lil Uredništvo in upravaiitvo: Trst (3). ulica S. Francesco d'Assbi 20, Te« Mon 11-57. Dopisa na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« (nacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost«. Poduredništvo v Gorici: ulica Giosuč Carducci Št- 7, L n. ~ Telel. št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric« 1 Družinski list Pogostokrat srno na tem mestu govorili o knjigi. Dejali smo, da knjige ne razveseljujejo samo, ampak bogate ljudsko kulturo. Poudarili smo veselo dejstvo, da je postala knjiga našemu ljudstvu že neobhodno potrebna duševna hrana. Govorili smo o duševnih žitnicah, o domači knjižnici, ki bi jo morala imeti in množiti slednja kmečka hi&a. Prepričani smo, da vsaka teh besed ni padla na nerodovitna tia. OpMujemo, da se ljudstvo oklepa knjige in se zaveda nje-i*ega dobrodejnega, izobraževalnega pomena, nekateri so se zavedli že bolj, naročili so si v hišo svoj družinski list. Kaj pa je to — družinski list? Nekaterim beseda «družinski list* ali «revija» ni povsem ne-zaar:i, a njenega pomena se ne zavedajo popolnoma. Da naroČijo dnevnik ali tednik, to jim je jasno. Iz političnih listov izvedo najpotrebnejše novice. Tudi gospodarsko časopisje, ki daje razne napotke za gospodarstvo, je kolikor toliko razumljivo. No, tudi nad «Ženskim svetom» gospodar ne bo godrnjal, saj morajo ženske tudi kaj imeli; drugi listi jih razen dnevnih novic in romana v podlistku itak ne zanimajo. Toda družinski Ust, to je res nekaj takega, da ni za nikamor. Mi pa pravimo drugače: V hišo, v katero so prodrle knjige, mora prodreti t udi družinski list. Družinski list ni nič drugega kot skupina leposlovnih in poučnih knjig ter drobiža, ki pa prihaja vsak mesec sproti in seznanja čitatelje z vsemi važnimi sodobnimi vprašanji z leposlovnega, i*)učno znanstvenega področja in vseh drugih področij, ki ne spadajo tesno v dnevno Časopisje. Knjiga nas obišče parkrat na leto, jo v naglici prebrana, nato vržena v kot, aii sh ->na v omaro in pozabljena. kakor da je za duševno .....določenih samo par tednov v letu, ves ostali čas pa je napolnjen z vsakdanjimi skrbmi in dnevnimi novicami. Pa to ni prav. Duševne hrano potrebujemo ves čas. našega duha moramo v večji ali manjši meri ohranjati neprestano budnega. In to duševno budnost nara od meseca do meseca ohranja družinski list, nas seznanja s sodobnim leposlovjem, nas opozarja na znanstvena in druga vprašanja ter neprestano izpopolnjuje nafto izobrazbo. Prbttiamo, da je za družinski list treba že precejšnje kulture. Saj je mnogo «i7/obra.ženih» družin, v katere ne zahaja niti po en leposlovni ali znanstveni mesečnik ne družinski list. Pa za kulturo ni treba, da Človek nosi frak in rokavice, pogosto je pod kmečko kučmo več inteligence ko pod cilindrom. In naše kmečke hiše so, po raznili znakih sodeč, zrele za družinski list, zmožne, da ga lahko sprejmejo z veseljem in uspehom, radi tega lahko prihajamo z odkrito l>esedo na dan: Družinski list v slednjo h i So, kamor je prodrla knjiga. Teh hiš je na tisoče! «Naš glas>K v slednjo hiio, tako bo list pridobil na tisoče naročnikov. Vemo, da vam «Na3 glas» ni docela neznan. Vsaj po naslovu ne. Nekateri so ga tudi naročili, a vse premalo. Drugi so ga samo brali tu pa tam, tudi taki so se našli, Ki so samo zabavljali čezenj. Uredništvo tega lista nam je izjavilo, da se je samo zavedalo, da bi bil list lahko boljši, a je v svoji moči storilo vse, popolnoma vse in obljublja za prihodnje leto izdatno izboljšanje, a samo pod enim pogojem: da tudi vi storite svojo dolžnost — vi naročniki in vi sotrudniki. V prvi vrsti vi naročniki. List more izhajati, more biti obširen, lepo opremljen in založen z dobrimi rokopisi le tedaj, če ima veliko Število naročnikov, ki listu pripomorejo do ugodnega gmotnega položaja. Kdor na list zabavlja, naj mu pridobi rajši vsaj enega novega naročnika in stvari bo v obili meri pomagano Druga beseda sotrudnikom, ali bolje rečeno: nesotrudnikom. Hedka vrsta naše inteligence naj se vpraša na tihem, ali je storila svojo dolžnost glede so-trudništva. Vsak sam ve, česa je zmožen, da lahko poljudno napiše in poda našemu ljudstvu; naj sede, napiše, pošlje in listu bo v obili meri pomagano. Kljub vsem vsestranskim bornim razmeram, v katerih Živimo, smo prepričani, da 9 skupnimi silami lahko. dvignemo list. do višine, da. nam bo v čast in veliko korist. Za vse to pa je treba trojnega: uredništva, so- trudnikov in naročnikov. Brez dobre volje in razvitja vseh moči enih ali drugih ni mogoče doseči uspehov. Ob koncu moramo zabeležiti še dejstvo, da se bolj in bolj kopičijo znaki, ki pričajo o kulturni zrelosti našega občinstva in o tem, da se zaveda pomena in potrebe družinskega lista a Našega glasa*, katerega bo s simpatijami »prejelo, ko se prikaže v hiSo. Jflttsinllfl In HBdžoiskfi Važna seja ministrskega sveta Stabilizacija lire Uvedba zlat« valuta — Ena 4ft*a Ura za 3Jt papirnatih — 19 papirnatih lir za en dolar — Naredba o stabilizaciji stopi io danas ▼ veljavo — Komentar rimskoga cGiornale dltalfta* RIM, 21. Prve izdaje popoldanskih listov so prinesle po vsem nepričakovano vest, da se ob 18. uri sestane ministrski svet. Povsod se je na dolgo in široko ugibalo o povodu, radi katerega je bil ministrski svet tako nepričakovano sklican. Le malo je bilo onih, ki so uganili pravi povod, dočim je večina pripisovala nenadnemu sklicanju ministrskega sveta najrazličnejše druge okolnosti. Vse dvome so razpršile izredne izdaje večernih listov, ki so prinesle sledeče poročilo: «Nocoj se je sestal v palači Viminale pod predsedništvom načelnika vlade on. Mussolini ja ministrski svet, ki je sprejel važne sklepe glede stabilizacije lire. Sklenjeno je bilo, da se ukine prisilni tečaj in zopet u-vede zlata valuta, po kateri bodo veljali en dolar 19 papirnatih lir, 1 funt šteriing 92.46 in ena zlata lira 3.66 lir v papirju. Še danes ponoči ponoči izide «Oazzetta Ufficiale* s tozadevno naredbo, ki bo stopila v veljavo z jutrišnjem dnem.» Na današnji seji ministrskega sveta je govoril kot prvi načelnik vlade, ki je izjavil, da je po zmagoviti revalutaciji došel trenutek stabilizacije lire, ki bo zagotovil nacionalnemu gospodarstvu nemoten razvoj. Za ministrskim predsednikom jc povzel besedo finančni miaister Vol-pi, ki je obširno pojasnil finančni položaj in razloge, ki so privedli do stabilizacije. Stabilizacijska naredba obstoja iz sedmih členov. Posebne izdaje večernih listov prinašajo to poročilo spričo pozne ure, v kateri je bilo objavljeno, brez slehernega komentarja. Edino izjemo tvori cGiornale d'Italia», ki dodaja k poročilu naslednji kratki komentar: «Današnji sklepi ministrskega sveta predstavljajo veliko dejanje fašistovske politike, ki je ogromne važnosti. Bistveni pomen stabilizacije je trojen: 1. Da so italijanske državne finance popolnoma in definitivno urejene. — 2. Da so uživajo v inozemstvu veliko zaupanje. — 3. Da zagotavlja vladna politika proizvodnemu gospodarstvu v državi definitivno stabilnost, kar potrjuje višina vrednosti lire, katero je slednja dosegla povodom zmagovite revaluta-cijske politike«. Grški zunanji minister se je sestal z on. Mussolini) RIM, 21. Včeraj zvečer je prispel v Rim bolgarski zunanji minister Mihalakopulos. Danes ob 17.30 je sprejel grškega zunanjega ministra načelnik vlade on. Mussolini v palači ChigL Oba državnika sta si tekom dolgega in prisrčnega nagovora izmenjala svoje nazore glede vprašanj, ki se nanašajo na obe državi. Do današnjega sestanka, kateremu se pripisuje znaten političen pomen, je došlo na željo grškega ministra, ki se je na svojem povratku iz Ženeve hotel ustaviti nekoliko dni v Rimu. Jutri priredi italijanska vlada na čast grškemu zunanjemu ministru Mihalakopulu-su v hotelu «Ambasciatori» o-bed, na katerega je povabljeno osobje grškega poslaništva v Rimu in mnogo drugih dostojanstvenikov. Nov konzul RIM, 21. Zunanjepolitični u-rednik milanskega lista «Popo-lo d ltalia» Peter Parini je bil imenovan za konzula v Aleppu. Za poipmm žitne pratiokuje Delovanje odbora za Btno bitko RIM, 21. Pozornost vlade je v teh dneh obrnjena pred vsem na vprašanja, ki so v zvezi s narodnim gospodarstvom. ( Minister on. Belluzzo se marljivo peča z vsem, kar se nanaša na pospeševanje in izboljšanje narodnega gospodarstva. Pod predsedstvom ministra Bel-luzza se je te dni sestal odbor za žitno bitko, ki je razpravljaj o položaju poljedelstva in o raznih predlogih za zvišanje žitne produkcije. Odbor je izrazil željo, da bi se s primernimi nagradami pospeševalo uporabljanje izbranih semen in umetnih gnojil. Danes je odbor zaključil svoje delo. Izdelal je predloge, ki jih bo predložil na jutrišnjem sestanku v palači Chigi. Sestanku bo predsedoval načelnik vlade on. Mussolini. Tristo konfinirancev izpuščenih na svobodo MILAZZO, 21. Po navodilih, ki jih je dobil_tiUtajšnji- komi-sarijat za javitov^trtlost s s U a,-** ni prefekture in kvestitre v Messini, bo danes tekom noči odposlanih kakšnih sto konfini-rancev iz kolonije Lipari na svoje domove. V zmislu odredb načelnika vlade, ki je sklenil pomilostiti za božične praznike večje število konfinirancev, ki so se izkazali vredni pomilostitve, se bo izpuščanje konfinirancev na svobodo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. RIM, 21. Število političnih konfinirancev, ki so bili pogoj-on izpuščeni na svobodo v poslednjih dneh, znaša približno 300. Med njimi so tudi sledeči bivši komunistični, socialistični, demo-socialni in popolarski poslanci: Julij Cavina iz Rima, Andrej Beltramini iz Coma, A-lojzij Fasso iz Belluna, Tuli j Benedetti iz Lucca, Emil Cane-vari iz Pavije, Ivan Uberti iz Verone, Karol Zanzi iz Alessan-drije in Ferdinand Inamorati iz Rima. Med drugimi so bili izpuščeni na svobodo duhovnika Fino don Felice in Rossatti don Ane-el, nadalje publicist Hektor Albini iz Milana, profesor Nal-bone ia Milana in Emil Amelio iz Gavone. Konfinacijska doba je bila skrajšana bivšema poslancema Antonu Campanozzi-ju in Alfredu Moreu ter nemškemu odvetniku Josipu Nol-dinu iz Tridenta. Načrt novoga kazenskega nika in sestanek članov kasači j s kega sodišča RIM, 21. Danes se je vršil v justični palači pod vodstvom Nj. eksc. Barcellona občni zbor članov kasačijskega sodišča, ki je imel izreči svoje mnenje o načrtu novega kazenskega zakonika. Poročilu svetnika Ma-rongiu, ki je poročal o sklepih posebne komisije, kateri je bila naložena proučitev načrta, je sledila obširna debata. Nato je občni zbor odobril poročilo in sprejel resolucijo, s katero se o-dobravajo smernice načrta in priporoča vladi, naj se ozira na opazke in predloge, ki so navedeni v poročilu. Državni podtajnik on. Ginnta RIM, 21. Danes zjutraj je položil novi državni podtajnik pri ministrskem predsedništvu on. Giunta v roke načelnika vlade prisego. Prod zaključkom pogajanj o tr-govtnsko-poHtlftnlh konvencijah — Trgovinska pogajanja s Turčijo BEOGRAD, 21. Pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko za. sklenitev trgovinsko-političnili konvencij so se glasom vesti iz zunanjega ministrstva prekinila zaradi božičnih praznikov. Nadaljevala se bodo po sporazumu obeh delegacij sredi januarja prihodnjega leta. Po poročilih j ugoslovenskih delegatov je bila večina konvencij že sprejeta. Ostali sta nerešeni samo še konvenciji o kanalu kralja Petra in o zavarovalnih družbah. Kakor se doznava, zbira zunanje ministrstvo s sodelovanjem gospodarskih organizacij potrebno gradivo za za-ključitev trgovinske pogodbe s Turčijo. To gradivo je po izjavah zunanjega ministra v glavnem Že zbrano in se pričakuje sedaj le še imenovanje članov delegacij za pogajanja, ki bi se imela pričeti koncem januarja leta 1928. Jugoslavenski državni proračun v skupščinskem odboru BEOGRAD, 21. Predsednik finančnega skupščinskega odbora dr. Subotič je danes pose-til predsednika vlade Vel j o Vu-kićevića, s katerim je razpravljal o delu finančnega odbora in o novem državnem proračunu. Načelnik vlade je izrazil željo, naj bi se razprava o državnem proračunu v finančnem odboru končala do 20. januarja prih. leta, tako da bi se mogel proračun čim prej predložiti plenumu narodne skupščine. Javna varnost v Južni Srbiji in ministrska konlerenca BEOGRAD, 21. V kabinetu načelnika vlade se je danes vršila konferenca ministrov, katere se je udeležil tudi vojni minister general HadŽič. Na tej konferenci so se ministri bavili s težkim vprašanjem javno varnosti v južnih krajih države. Sklenjeno je bilo, da se dajo vojnemu ministru na razpolago posebna sredstva, da bi se mogli podvzeti energični ukrepi za zboljšanje varnostnih razmer v južni Srbiji. 52 stopin] pođlflo« SIMrll! BEOGRAD, 21. Kakor že nekoliko dni, so tudi danes prihajala iz vse države poročila o čim dalje večjem mrazu in velikih snežnih zametih. Vlaki prihajajo v Beograd z velikimi zamudami, ker so proge močno zasnežene. Tako je ljubljanski brzovlak, ki bi imel priti ob 8. uri zjutraj v Beograd, dospel šele ob 13. uri. Potnici, ki prihajajo v prestolioo, pripovedujejo o velikem mrazu, ki vlada v posameznih pokrajinah. Vlaki prihajajo z velikimi zamudami večinoma radi tega, ker se stroji le stežka segrevajo in morajo postajati dalj časa na postajah, da se v kotlih doseže potrebna temperatura. Po došlih poročilih je bila danes temperatura naslednja: V Beogradu — 18*, v Petrovara7 dinu — 19*, v Zagrebu — 15®, v Sarajevu — 12°, v Skoplju — 17*, v Ljubljani — 15*. V Nemčiji beležijo — 30° C. Takega mraza tamkaj v poslednjih 30. letih še niso doživeli. V Irkutskem v Sibiriji so imeli včeraj — 52*. Več ljudi je zmrznilo. predati po izstrelni cevi za torpede, ki vodi neposredno do njih. Ob tako razburkanem morju pa na kaj takega sploh misliti ni mogoče. In reševalci so izgubili že vsako nado, da bi se jim posrečilo oteti nesrečnike žalostne smrti, ki jih mora, Če jih de ni, zadeti od hipa do hipa. železnižka nesreča REGGIO GALARRIA, 21. O-brzani vlak, ki je vozil ob 19. uri skozi postajo Cutro, je iz še ne pojasnjenih vzrokov skočil s tira. Strojevodja je pri tem izgubil življenje, tri osebe pa so bile ranjene. SPLIT, 21. V Kruševu zakopani delavci do danes Še niso bili odkopani, ker divja tamkaj velika burja in vlada silen mraz, vsled česar je delo docela onemogočeno. Za mornarje o S 4" ni re&tvof PARIZ, 21. Podmornik «S. 4» še vedno niso dvignili izpod o-ceanskih valov. 30 metrov pod morsko gladino umirajo v njej poslednji ljudje, ki so prestali nesrečo, ki jih je zadela pred Štirimi dnevi. Včeraj zjutraj so poslednjič javili, da jim je zmanjkal kisik, in vsako minuto na to so prosili za kisik, živila in vodo. Vsled izredno slabega vremena, ki se še vedno ni spremenilo, je reSilna akcija zelo otež-kočena. Potapljači so kljub temu skoro vedno pod vodo. E-dini način, po katerem bi se lahko pomagalo onim Sesterim nesrečnikom, je že v normalnih razmerah skoroda neizvedljiv. Urana in kisik bi so jim morala Politične beležke Petnaist kongresov ruske komunistične stranke Petnajsti kongres komunistične stranke ZSSR se je pravkar zaključil. Bil je odločilne važnosti za nadaljnji razvoj političnih in gospodarskih prilik v Rusiji, zakaj na tem kongresu se je imel dobojevati boj med Stalinom in Trockijem — mod zmernejšo vladajočo skupino in med radikalno in hiperrevolu-cionarno opozicijo. Čitateljem je že znano, da je Stalin izvojeval popolno zmago, da so bili voditelji opozicije izključeni iz stranke in da so ti dogodki izzvali — kakor je pač umevno —-veliko pozornost po vsem svetu. Mislimo, da ne bo odveč, če bomo povodom zaključitve 15. kongresa podali čitateljem na tem mestu kratek pregled o vseh dosedanjih kongresih ruske komunistične stranke. Tako si bodo čitatelji lahko ustvarili sliko o razvoju in delovanju te stranke. Prvi k o n g r e s je i>il ustanovni kongres ruske socialno-demokratske stranke. Vršil se je 1. 1898. v Minsku; bil je tajen in se ga je udeležilo 11 delegatov. Združil je delavske krožke, ki so bili razkropljeni po vsej Rusiji. Glasilo nove stranke je bila «Rabočaja Gazeta». Drugi kongres je bil sklican 1. 1903. Prišlo je do spora med Leninom, ki je zahteval eno samo centralistično stranko z enotnim programom, in med nasprotniki, ki so bili drugačnega mnenja. Leninova skupina je dobila veČino — «boljšinstvo». Od takrat je v rabi izraz «boljše vik» v nasprotju z «menševikom«, pristalem skupine, ki je ostala v manjšini. Glasilo: Leninova «Iskra». Tretji kongres se je vršil na predvečer revolucije iz 1. 1905.. Ker so se ga udeležili samo boljševiki, so bili sklepi zelo radikalni. Kongres je izjavil, da bo osnovna sila bližajoče se revolucije delavski sloj, združen s kmetskim slojem. Izrazil se je za oborožitev stranke in za revizijo zemljoradniškega programa. Četrti kongres je bil sklican v Stockhoim 1. 1906., ko se je revolucija izjalovila. Boljševiki in menševiki so se spet združili v enotno skupino na tem kongresu, a do sprave ni prišlo. Menševiki so dobili večino in ovrgli na kongresu vse teze boljSevikov. Peti kom r i šterlingov. Od ladij jih 124 obremenjenih s hip< v višini 822.430 šterling. ga dolga je bilo 65% . grškim in '35% napram inozemskim kapitalistom. Avstrija in groi Esterhazv V Burgenlandu, ki je po vojni pripadel Avstriji, vlada neome« j eno ogrski grof Esterhazjr, kateri nima v tej zvezni avstrijski deželi le velikih posestev, temveč tudi obsežne industrija. Da a vlada* imenovani grof nekako po svoji volji, dokazujejo najboljše protokoli, ki so bili pred kratkim sklenjeni in pod« pisani med avstrijsko in ogrska vlado in s katerimi se urejujejef obmejni stiki med Burgenlan-dom in Ogrsko. Eden izmed teki protokolov priznava grofu E-sterhazy-ju pravico, da lahkot izvaža iz svojih burgenlandakiljj •EDINOSTI gozdov les na Ogrsko. Grof pa Ima v deželi poleg gozdov tudi rudnike, in ti so na podlagi ne-kega drugega protokola zopet popolnoma osvobojeni od avstrijskih zakonov, tako da se da te premogovnike ne nana-ftajo ne avstrijski rudniški ne •oeiaini zakoni, temveč, kot je tv protokolu izrecno omenjeno, ogrski zakoni o delovnem Času, 10 dninah in socialnem zavaro-žran ju. Ogri pa so šli v svojih zahtevah še tako daleč, da so hoteli ustanoviti na posestvih grofa feterhazsrja tudi svoje lastne o-rožniSke postaje, ki naj bi nadzorovale izvajanje ogrskih zakonov v grofovem področju. .Avstrijska vlada je seveda ta -predlog odklonila, toda zato je •ustanovila za grofove rudnike svojo orožniško postajo, katera pa se bo morala ravnati po — *>grskih zakonih. Prav tako zanimivo je dejstvo, da je avstrijska vlad« sprejela obvezo poravnali grofu Esterliazvju škodo, ki }>i jo pretrpel povodom stavk in radi morebitne sabotaže v rudnikih. Naravno je, da so naleteli ti protokoli v parlamentarnih krogih na na j ostrejši odpor, in po-sobno opozicija se pripravlja, da napade vlado racli takega krčenja avstrijske suverenosti. Komunistične organizacije v Rusiji Na kongresu komunistične stranke v Moskvi je govoril Kossier o organizacijskem delu komunistične stranke v področju strokovnih in javnih organizacij. DNEVNE VESTI Ronfan melioracij na semnju v iripoiisu Na nedavni seji, ki se je vršila v prostorih ministrstva za nacionalno gospodarstvo pod predsed-ništvorn pasi. Bi sija o organizaciji vzorčnega semnja v Tripoli.su, je bilo sklenjeno, d« bo na semnju tudi posebna razstava za melioracije, ki jo priredi nacionalna zveza za melioracijo. Tudi ta razstava je za Tripoli-tanjjo velikega pomena, kajti melioracijska dela, ki so se tam pričala. zahtevajo uporabo najraz-ličnej^tih in najmogočnejših strojev od sesal k, ki iščejo sladko vodo pod zemljo in jo spravljajo ca vrh, od motornih oral, ki lahko pre-orujejo trdo tisočletno zemljo in preorujejo zelo trdo tisočletno in posebno še skorjo ua njej, ki so jo nanesli pustinjski vetrovi, do bran, sejalnili strojev in vseh drugih vrst poljskega orodja. Radi tega bo imela melioracijska razstava na v zo tečnem semnju v Tri pol isu velik pome« za kmetijski preporod te največje kolonije Italije. {bjffvčeflost v razni!) državah Davčno breme se često oxnača kot previsoko. Ni ga davkoplačevalca ki bi se pritoževal, da plačuje premalo davka? naj bo ta se tako nizek. Zato je davčno bronie po vseh državah e je število )»o-večalo za. 28%. Najhitreje so na-rast le zveze zidarjev in poljskih delavcev. V delovanju strokovnih zvez se opaža velika živahno«!. Enako živahnost je ugoto- vil Kossier v mehanskih_ sovje- Jn z tih L 1927. je bilo po njegovih ^ J(} (lav67li p^evki podatkih v mestnih sovjet in 47 % delavcev. Zanimivo je, da se nahaja po teh sovjetih tudi precejšnje število žensk, katero je v zadnjih dveh letih narasti o od 18 '.'o na 21 Komunistov pa je po mestnih sovjeti h, kot ugotavlja Kossier, mnogo manj nogo v 1. 1922. Govornik je naglasa! v nadaljevanju večji vpliv komunistov na deželi, po vaseh. Tako so n. pr. v 1. 1925-26. sklicali komunistični organi v desetih g-uberni-jah 1500 zborovanj siromašnih kmetov, a do danes je bilo takih zborovanj že nad 18.000. Poseben pomen imajo v Rusiji zveze poljskih in gozdnih delaveev. Te zveze štejejo okoli 1,200.000 članov, od katerih je 350,000 zaposlenih po posameznih vaških kmetijah. Glede udeleževanja kmetic pri volitvah ter v javnem in gospodarskem življenju sploh je navedel k' 19 je že 109.000. Zelo slabo pa so zastopane ženske v vodilnih zadružnih organizacijah. Po organi/arijah je 11 v, žensk, a po upravah tvorijo le Drobne vesti Polet New-Yoxk - Rim Skupina Amerikancev italijanskega rodu se je se.šla, da nabere potrebnih sredstev za nepretrgan iKilel iz New-York& v Rim. Polet naj bi se vršil črez otoke Azorske in črez Pariz in sicer v drugem tednu meseca januarja. Za pilota se je izbral italijanski vojni letalec Cesare Sai elli, ki je med tem izostal a-merikanski državljan. Letalo je enokrovnik iz tovarne Bellanca in sicer najnovejši tip. Največ)i radio-oćdajnik na svetu V Koenigswusterhausnu pri Berlinu je te dneve začel delovati največji in najmočnejši radio-oddajnik na svetu. Oddajnik n>Z}K>l m ga z energijo več ko 100 kilovatov. Drogovi, na katerih je pritrjena antena, so nad 210 m visoki. Nov oddajnik bo slišati po vs*\i Evropi in nadomestile sedaj prejšnji oddajnik Nemčije, ki je imel energijo le devetih kilovatov. Nečloveška mati V meranski frakciji Maria Alta so zaprli gostiln i čarko Jo-iefo Peter, ki je imela svojo trinajstletno hoer že celih osem let Kapi to v temni sobi. Oblast je oprostila nesrečno deklico iz njenega zapora in ugotovila, da je duševno zek> zaostala in zelo zanemarjena. Oblasti iščejo in preiskujejo, kaki so bili materini nameni, ki so jo do vedli do tega nečloveškega čina. kdaj prej prejel kot posojilo. Le *pri davkih ni ekvivalenta, t. j. se ne vidi, tehta in spre-ienia direktno iz rok v roke. kot se pravi, temveč se dobiva ta ekvivalent v obliki javne varnosti, sodne uredbe, hrambe, prometne organizacije^ železnic itd. To pa ne gro v posanicv.ne privatne žepe, temveč v skupni žep vseh državljanov, je zato. v skupni žep, se zdi "površnemu posamezniku davčno breme neprijetno neznosno in rad post oče pod njim tudi brez pravega vzroka. Zanimive so v tem pogledu številke. ki izražajo davčno breme, kolikor ga odpada v raznih državah na vsakega prebivalca. Najhujše bi moral stokati in naravnost vreščati Anglež, kajti, kot je izračunala neka praška agencija, plača v Angliji vsak državljan 3.040 čelmslovaških kron; precej bol Ve se godi njegovemu sosedu Francozu, ki plača na leto vrednost 1.172 č. K.; v Avstriji pride na vsako dušo 1.244, na Ogrskem 903, pri nas 720 na. CehoslovaŠkem 032, v Jugoslaviji 573, na Poljskem 546, na Bolgarskem rn na Romunskem 1179 č. K. izšla le 12. Stev*. Mim Siaso" Te dni je izšla zaključna številka «Našega glasa« s pestro vsebino. France Bevk zaključuje v i njej svojo zanimivo povest, od ka-... . j tere se bodo čitatelji Našega gla- Kossier sledeče števil- j ^ ^tovo težko poslovili. Leposiov ;e: v vaških sovjetih je bilo 1. j je nastopa tudi Severjeva z daljšo le 58.000 žensk, a danes jih črtico «Njen prijatelj«, pesni "t v o pa Branko Perovič in Radivoj Re-bar. Živko Tomišič nas se-znanja z lepo istrsko narodno pripovedko. V «KotiČku za otroke« konča tragično znani junak Bu-ci-bu: Kotiček ima dalje par iej>ih mladinskih sestavkov. Prof. F. Peric nadaljuje svojo temeljito in obsežno filozofsko studijo, poleg katere ima znanstveno vzgojni del še dva zanimiva poučna članka. V Listku je omembev redna Kraigherjeva kritika treh Bevkovih knjig. S to številko se poslavlja tretji j letnik «Našega glasa« od svojih čitateljev. Težko t i bilo zabeležiti i na tem mestu vse delo. uspehe ki jih je dosegel list v tem letu. j Le to. da se je povzpel do važne i družinske revije in zamašil tako i veliko vrzH v našem kulturnem j življenju, je že več kot dovolj. To j -i je dosegel «Naš glas« v polni . .icri; dan za dnem se bolj siri med ljudstvom in bo končno jtto-drl v zadnjo selsko hišo. Precenjujoč uspeh lista v tem letu lahko z gotovostjo zaupamo, da bo list tudi v prihodnjem letu samo napredoval in se čim bolj bližal svojim ciljem. Da si ga lahko oskrbi-jo vse hiše, se zaiiža naročnina za prihodnje leto na 15 L, obseg pa znatno poveča. Nobena družina naj v bodočem letu ne ostane brez svojega glasila, naroči naj ga takoj! Naslov je: «Na,* glas», Trieste. casella postale 34*. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Pred božičnimi prazniki. V vseb hišah se pripravljajo na božične praznike, povsod vidimo vrvenje, pre» erno ponekod, skromno drugod. Bližan je teh praznikov dviga za kratko dobo življenjsko obzorje trgovine na drobno, zadnjič v umirajočem letu. Vse pripravlja skromne ali bogate darove, vse zbira in barapta po trgovinah in trgovinicah. Božič plava tudi nad tržaškim blagovnim trgom. Nimam mraz, kakršnega t Trsta nismo vajeni, sicer rdeči nosove in reže v lica nedtevilnib prodajalk 'in prodajalcev in izvablja solze iz oči mnogih kupcev, todo. trg živi nemoteno svoje predbožično življenje. Baš prodajalke na blagovnem trgru za-morejo govoriti o mrazu — nepravilni četv^rokotnin ga naravnost P in sicer na debelo. Zato se j .. iHjaika ne z^ane, zavita v neštevšlne plefle in robce, dokler ni gotova kupčije, šele tedaj se zganejo njene oči — drugega sploh ni videti, kakor oči —in zavito telo oživi. Nepotrebno je omejati, da ima sedaj odločilno besedo sadje. Ni ravno gneče okrog njega, toda tu je središče trga za Le dni. Hvaležno je trgovanje s pomarančami in mandaiini. Tudi limone imajo svojo medeno dobo. Jabolka in hruške vzbujajo srednje zanimanje. Božična doba je doba orehov. Trst sicer ni nikdar imet dobesedno navade, da o Božiču v družinah tofče in drobi orehe, kakor je ponekod še navada na deželi, na vsak način pa Trst porabi te dni največ tega pridelka svojega zaledja. Tudi zelenjava je te dni precej na boljšem - vsaka hiša hoče biti nekoliko preskrbljena in preskrbljene hočejo biti tudi prodajalne na drobno. 21. XII. 1927. Cenik: Pomaranče 40-45 tir za zaboj; pomaranče 12*1-140 za kvintal, pesa navadna 140-150, korenje .70-80, kostanj 120-150, karfijol 50 lir za 100 glav, karfijol 60-140 lir za stot. vrzote 60-80, cikorija 50-100. čeini-la 80-90, ločike 100-200, limone 30-40 lir za zaboj, mandarine 100-300, jabolka 80-400. krompir 70-85, hruške 120-280, paradižnik 120, radič 100-280 rdeči radič 320-380, sladka repa 40-60, *tiopinambour» 80, špinača 180-450. šeien 100-180. t'ene brutto per netto. Nn drobno so cene za 20% višje. »POGREBNO DRUŠTVO« pri Sv. Jakobu v Trstu uapruša vse one člant\ ki niso še poravnali mesečnine za leto 1927., da to storijo p rej i novim letom, ker s tem prihranijo mnogo dela in ne-prilik blagajniku. Denar lahko izročijo vsak dan gostilničarju v bivši gostilni «Jadran«. Iz tržaškega življenja Imel je sredo li3-letni Jakob Peteani, stanujoč v ulici Cologna št. 16, je včeraj ime! smolo, da morda radi mraza ni slišal, kako se mu odzadaj v ulici Giulia bliža tramvajski voz. Skušal se mu je sicer v zadnjem trenutku umakniti, toda bilo je prepozno. Voz ga je že dre>. Zdraviti se bo morala najmanj šest tednov. Zdravila se bo doma. Mcževo božanje 34- letna Regiua Pavazao, stanujoča v ulici Gatteri št. 46, je prišla včeraj iskat pomoči na relil-no postajo rn je tam službujočemu zdravniku pokazala več bunk in-temnih podplutin na glavi in rokah. Med zdravljenjem) je povedala, da jo .je tako zdelal v prepiru njen mož. razsodbo glasom katere je Sanci-nova bila obsojena m 1 leto ta 25 dni Ječe, na Izplačilo ^000 lir družini pokojnika plačilo sodnih stroškov in stroškov za zastopanje pokojnikove družine na obravnavi. Prihodnje zasedanje porote Prihodnje zasedanje tržaške porote začne koj po otvoritvi prihodnjega sodnega leta 1928, in sicer dne 16. januarja. Predsedoval bo poroti ekscelenca cav. Giaml»atti-sta Ferri. Zapisnikar Zanetil. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Združitev Ank občia v ono Z odlokom z dne 1. t. m. sta se združili občini Breginj in Sedlo v eno samo, in sicer v občino Bre- ginj. Truplo v vojni podlog* vojaka Ko ho na hribu Sv. Marka, v bližini Šempetra pri Gorici, kmetje popravljali pot, so nekaj centimetrov pod scemljo našli truplo v vojni padlega vojaka. V bližini trupla so našli listnico z nekaterimi fotografijami, ki pa so bile popolnoma pobledelo in deloma uničene od preprelost-i in mokrote. Poleg mrtvega vojaka sta letali bajoneta in žlica. Obveftčeni so bili o tean dogodku orožniki i* Šempetra, ki so dospeli na lice mesta in odločili, naj se najdeno truplo, od katerega so ostale skoro same kosti, prenese na pokopališče padlih junakov. Rojstva, smrti In poroke v Gorici V zadnjem tednu je bilo v Gorici rojenih 7 moških in 7 Žensk. Umrli so: Ana Simonetti, stara 66 let, Ivana Nanut - 43 let, Kristina FornazariČ - 5t>, Ug>o Bres-san - 23 let, Bianca Corsini - 40, Ludvik Ghiades - G8. Poročili so se: Štefan Be-niamino z Marijo Pavletič, Emil Pušnar s Katerino Šuligoj, Fedel Fiorentino z Božo Bartol i č, Silvester Mužina z Alojzijo Terkuc. Zaprli so umetnico lokalnega eirkosa Radi prestopka javne varnosti so zaprli v Gc^ici neko Klaro Do-ro iz Curiha stanujočo v Kanalu, 21-letno umetnico jahalnega cirkusa, ki pa je bila brezposelna. n\ «ial ničesar povedati m je trdil, da rodi ropo tanja karijere, v kateri se je vozil Zguhin, ni ničesar slišal. Ko je starček koočai, je prooil xa besedo Zgubin in trdil, da on ni žalil ministrskega predsednika, pač pa, da je tožil le o tem, da vseh njegovih pet proženj, ki jih je odposlal preko županstva v Kožbani na pristojno oblast, da bi oprostili vojačdine njegovega sina, ni prifllo na mesto. Trdil je tudi, do je on le boren kmet, ki ae ne peča s jjoiitiko, pač pa da mora oskrbovati svojo obilno družino in naj sodniki že radi tega milo postopajo ž njim. Državni pravdni k je nato dokazoval obto&enčevo krivdo. PreČital je tudi izjavo kožbanskega pote-sta.ta o Zgubinovem vedenju, kjer poteštat označuje Zgubina kot človeka s skrajno slabim vedenjem. Zgubin prekine državn. pr«vd-nika: «To pravijo oni!» — Državni pravdnik zaliteva, naj sodišče obsodi Zgubina na 7 mesecev zapora in na f»»X) lir kazni. Sodišče |e nato izreklo svojo razsodbo in obsodilo Zgubina na 7 mesecev zapora, na f>00 lir globe in na poravnavo vseh sodnih stroškov. Ker sto 13« črez mejo brez potnega lista Od prelorja trbiške sod nije je bi! neki Hamilkar Rolando obsojen na ; 7 mesecev zaporu, ker je brer. pot-| nega iista poskusil prekoračiti ! državno mego in se podati v Avstrijo. Včeraj se je na goriškem prizivnem sodišču pritožil proti tej razsodbi, ker pa ie bil obtoženec že večkrat kaznovan, je prizivno sodišče potrdilo prvo ra-zsodbo. Istotako je prizivno sodišče potrdilo razsodbo prve instance v zadevi nekega Jožeta Gobberja, ki ga je trbiski pretor obsodil na (J mesecev ter 15 dni ječe, ker je sku- n V Tulil, tbao 22. đectmbra W?4 Senca te tam pijan* ter sta rila o politiki. Fantanini, orožniške po*t*j* 1« van Jos6 po trdi, da obtoženca ni-BiA bila zelo pijana in sta se mora* la zavedati, kaj delata. Državni pravdnik je nato i*ađl«4 zločine, ki sta jih obtoženca tisti večer zagrečila ter je, upoštevajo* olajšavo, da sta bila obtoženca ko sta omenjane zločine revrSll* niiana, zahteval naj ju sodišč« obsodi na g mesecev in 2 dni ul< pora ter na 600 lir globe. Sodni dvor je nato izrekel r«*^-sodbo ter kaznoval Fontaninlja i/i Brajnika na 8 mesecev ter 2 dni zapora ter na lir kazni m no poravnavo sodnih stroškov Smrt in življenje na deželi V Sovodnjah je umrl komaj 19 let stari mladenič Alojz Gorkič. — V Gradnjah na Krasu je preminu- ______ ___ _________ la 81-letna Frančiška Fabjan. V ] šal prekoračit i državno n>e]o Orehovljah je umrla 32-letna Ce- i ubežati v Avstrijo, cilija Masten roj. Ferletič v Brjah pri Rihembergu pa 72-letni Mihael Furla. — Poročila sta se v Logeršieh pri Podmelcu Josip Ko-fol in gdč. Viktorija Rutar. Kako jo odhajala «Miss Teresina», ki tehta 257 kg, iz Gorice Kakor bo gotovo nekaterim znano, ki so posetili trg sv. Andreja ter tudi pridno obiskovali vsakovrstne «komedije», so v nekem paviljonu kazali 257 kg težko , ki bo sorazmerno s svojo težo tudi precej široka. Zato ni dala napra iti pri železniških vozovih dovolj i- Porota Emllfla Jancin obsojen bo ini leto in 23 dni Htt Včeraj ob 9. uri so se porotniki zadnjič v tem letu zbrali k posvetovanju. šlo je za usodo Emilije vd. Sancin, rojene šuman, obto- Posvetovanje je trajalo do 11. ore. Ko so se porotniki zopet zbrali v dvorani in je ljudstvo spet napolnilo dvorano. j«e zapisnikar porote razglasil izid glasovanja. Fravorek: rokih vrat. Zgodilo se je nan vČ tako, da «miss Teresina» ni mo^.la sama spraviti svojega širokega in masivnega telesa skozi vrata železniškega voza, ki so Široka komaj 70 cm, dočim njene rame po širo-kosti prekašajo meter. In zgodilo se je se, da je bila potrebna pomoč od zunaj. Z združenimi močmi so jo končno pahnili v vlak, za kar je bilo potrebno precej časa. Te združene moči so bile sestavljene iz i nosačev, 2 kontrolorjev in iz njenega tajnika. Vrh tega pa šo * spodbuda in želje neTUetih rado- Porotniki so v pravoreku z večino izjavili, da }e Sancinova streljala na moža. Zanikali so po moril ai namen pri streljan}«. In tudi namen ranitve. S tem so seveda izključili vprašanje umora, premišljenega in nenameravanega. Potrdili so vprašanje krivde pri dogodku v Žavljah, a ga označili kot grožnjo* z orožjem. Potrdili so tudi vprašanje krivde, kar se tiče protipost&vne nošnje orožja. Drž. pravdnik Tasso je v skladu z izidom glasovanja o pravoreku nato zahteval, da se Sanci nova obsodi na 1 leto, 1 mesec in 1 dan ječe. Oba branitelja prepuščata kasen predsedniku. Sestavljanje razsodbe je trajalo 10 minut. Predsednik je nato razglasil dili napornemu delu «miss Tere-sine» in njenih pomagačev. Radi te «smole» je vlak imel nekaj minut zamude. Radovednežem bodi še povedano, da je bil ta prizor brezplačen. Izpred sedišia Kmet Ivan Zgubin Iz Skrljeva pri Kožbani obsojen radi žaljenja ministrskega predsednika Zadnjič smo poročali, kako se je pričela na goriškem kazenskem sodišču razprava proti kmetu Ivanu Zgubin u iz Skrljeva pri Kožbani, kateri je, kakor pravi obtožnica, v korijeri, ki vozi iz Krmi na žalil ministrskega predsednika z besedami: *Mussolini, ki predstavlja nove zakone, nam dela krivico. Ce napove vojno, bom pomagal, da propade.« Razprava se zadnjič ni končala, ker je Zgubin predlagal nekaj prič, ki bi služile v obrambo. Pri včerajšnji razpravi pa se priča učiteljica Nives Basignottl ni udeležila pričanja, poslala pa >je zdravniško izpričevalo, iz katerega je razvidno, da je bolna. Pač pa je pri3el pričati star mož, ki pa Dva, ki sta si nakopala ▼ enem večera precej g rekov na glavo ltadi raznih prestopkov, kažnjivih po zakonih, sta se morala včeraj dopoldne* zagovarjati na goriškem kazenskem sodišču neki Fantanini Galliano, star 27 let, iz Feletto Umberto (Videm) ter Dominik Brajnik, star 27 let. iz Štand reža, pri Gorici. Kot smo že v včerajSnji «Edinosti» poročali, sta bila predvsem obtožena, da sta žalila na javnem prostoru ministrskega predsednika ter Italijo, nato, da sta vdrla s silo ponoči v stanovanje nekega Jožefa Mogna-na v Štandrežu, da sta mu grozila. da ga napadeta, nadalje, da sta z Žaljivimi besedami žalila dve Magnanovi hčerki. Pred dnevi sta se obtoženca nahajala v neki gonotlini, kjer sta se precej opUa. Že tam sta pričela vneto debatirati s svojimi sosedi in govoriti o različnih strankah. Ob tej priliki sta spregovorila nekaj žaljivih besed na račun Italijo in vpila <«Zivijo Jugoslavija«. — Nato sta se odpravila proti hiši Mognana. Vstopila sta v hlev, kjer se je nahajal Mognani sam in še več drugih. Mognani jih je pozval, naj zapreta v rata, ker se je bal radi mladega telička, da bi se hlev razhladil. Ona dva sta vstopila v hlev. Tudi v hlevu sta vnovič žalila Italijo in ministrskega predsednika. Nato je Mognani odšel s svojimi prijatelji v hišo, obtoženca pa sta s silo hotela za njim. Ta jih je podil proč, naj gresta »lomov, ker da sta pijana. Ona dva pa sta vdrla skozi vrata v kuhinjo. Tu sta vnovič začela s prepirom, žalila z grdimi besedami Ma-gnanove hčerke, ki so sedele pri ognjišču in Šivale. Bila sta pijana. Največ je govoril Fantanini. Domačini, katerim je bila taka družba neljuba in ki so obtoženca zaman podili iz hi3e, so nato obvestili nekega marešjala pešpolka, ki je prišel in odvedel s silo oba obtoženca v vojašnico, odkoder so ju potem odvedli orožniki v zapore. — Pri obravnavi pravita obtoženca da so ne spominjata ničesar, ker da sta bila pijana. Predsednik: «Tako ste *#ovorili, kaj ne?n Brainik: «Je treba vedeti, kdo je to govoril.a Predsednik: Seveda ne vi, vino, kaj ne?» Brajnik: «Jaz nisem, Če je Fan-t*nini.» Gospodar Mognani pove, kako ju je podil iz hiše, pa nista hotela iti. Siisal je, kako sta žalila njegovi hčerki in ministrskega predsednika. Prizna tudi, da sta bila obtoženca pijana. Njegova hčerka Agata Izpove isto. Irma Infanti, služkinja pri Mo-gnanu, pove, da je slišala, kako je rekel Fantanini: «Sedaj smo Italijani, toda kmalu bomo postali Jugoslovani.* Peter Caportlla, ki je bil z njimi IDRIJA V rudniku še god Poročali smo že, da se je v tukajšnji jami pojavil ogenj. Takrat smo tudi pisali, tla je ogenj že o-meje-n in da se ni bati hujSih posledic. Ravnateljstvo rudnika i«' tre« takoj ukrenilo vse potrebno za zadui^tev ognja, toda do fedaj se to še ni posrbilo. Gori namreč na VI. polj»i v dveh rovih. Akcija jrafcenja je precej oteffcocena. V omenjenem d«*lu so i odpravila vse prejemn« ap«- *-ate na svojem ozemlju. Neki Meui-er, ki ne vem, ali e hotol biti bolj hudomušen ali mdoben, je predlagal, naj se obda s kovinskim omrežjem, taj i i ob rako omrežje se po znanih naukih elektromagnetni valovi odbijajo. Seveda bi s tem Iržava zaprla tudi svojim valovom pot. v inozemstvo. .Še eno sredstvo bi bilo, ki je jjosestnikoza radiofonskih prejemu i h aj>araU>v v Trstu že predobro znano po motenju s strani brezžične telegrafske oddajne postaje pri starem svetilniku. Zadostovalo bi namreč neprestano oddajati valove najrazličnejše valovne dolžine. Delala bi država isto, kar dela množica ljudi, kadar z neprestanimi metikiici moti govornika, tako «ia ga nihče ne more razumeti. Seveda ne more pri fcem tudi nihče drogi uveljavljati svoje besede. Država bi bila sicer tako obvarovana pred zunanjimi škodljivimi vplivi, toda onemogočila bi s tem. tudi ves brezžični telegrafski in telefonski promet v lastnih mejah. Sredstvo torej bi bilo, toda država, ki bi ga uporabila, bi preveč spominjala na onega možakarja, ki se je hotel maščevati nad ženo in si je srbi vzel možatost. Radi tega je treba iskati drugih rešitev problema. Kausen, ki ga Grande največ citira, je predlagal, naj države svoje vladarske pravice nad zrakom odstopijo Mednarodni telegrafski zvezi, ki bi pridobila tako suverenost nad vsem o-zračjem, tudi nad onim delom, ki bi sicer ostal brez vladarja, namreč nad prostim morjem. Seveda predpostavlja tudi ta rešitev, da se vse države odločijo za ta korak, kajti delna rešitev bi bil sicer napredek v tem. oziru, zlasti glede svetovnih zvez. toda končna rešitev ne bi bila. Grande sam pa hoče suverenost nad zrakom pridržati državi. Ker pa je radioteiegrafski in telefonski promet nujno združen z motenjem drugih oddajnih in prejemuih postaj, in ker ni vsa j pri sedsinjem stanju tehnike mogoče ta motenja docela odstraniti, si mora pač država pri izvrševanju svojih vladarskih pravic naložiti potrebno xmei nost. Kakor mora posameznik prenašati motenja svojega življen^kega kroga po krogih drugih oseb, in ima prav:co do obrambe še le tedaj, ko bi Utrpel znatno škodo, tako ne bi smela tudi država (akoj pričeti z obrambo, odnosno s prepovedjo radiotelegrafskega prometa v drugi državi, temveč mora do primerne meje prenašati mote- nja, ki so nujno združena s tem prometom. Seveda bi se moralo z mednarodnimi dogovori omejiti to motenje na minimum. Ako bi pa kaka država hote ali po nerodnosti motila promet sosednje države, potem bi se šele prizadeta država smela braniti. Naravno jć, da ne bo posegla po gori navedenih sredstvih, temveč bo skušala diplomatskim potom zadevo rešiti in ako ne bi to nič izdalo, bi jo predložila v razsodbo mednarodnemu foru. Kakor je razvidno, čaka pravnike v tem oziru še rešitev premnogih mednarodnih pro bromov. Poleg omenjenih motenj pa pozna br«zžični telegrafski in telefonski promet Še motenje neznanega izvora. Ako izvira to, kakor meni Mihajlo Pupin, od Solnca ali od drugih zvezd, bi znali morda še doživeti ce4o medzvezdno pravo, da le živijo tudi na drugih nebesnih telesih razumna bitja kakor človek in da imajo v svoji sredi juriste. U C. Kulturni vestnik Pisatelj je bolan. Marijeta, šangrnjan, talentirana ruska pesnica, je pred kratkim priobčila pod tem naslovom malo knjižico, ki je med ruskimi sovjetskimi literarnimi krogi vzbtalila veliko pozornost in živo debato. V tej knjižici piše o tistih ruskih pisateljih, ki niso komunisti, a vendar sodelujejo z vladajočo stranko z roko v roki za dobrobit svoje domovine. Pisateljica trdi, da ti pisatelji bolehajo na zelo čudni bo-Iran i. Prod v.sem morajo razumevati novi način življenja, njihova sredstva pa niso dovolj močna, da bi ga razumeli. Ker no morejo razumeti novega, se omejijo na to, da oplemenitijo, kar je starega. Pisatelj mora imeti cilj, ti. pisatelji pa so brez cilja Končno se ti pisatelji v sedanjosti ur spoznajo, .°o neke vrste homuukulusi, brez doživetij in brez smotra. Knjižica se zaključuje s tem. da je tem pisateljem potrebna iluzija svofcode, ki iim točasno manjka. Umetniška produkcija uspeva le tedaj, če je iluzija dovolj močna. Kaj pesnica razume pod iluzijo, tega ne motre ali noče povedati. Tako ostane samo pri goli trditvi: pisatelj je bolan. «Člzkcv samostan*. Tako se ime-nuje zbirka črtic, ki jih je izdal mojster opisovanja, Ivan Sokolov Mikitov v državni za-1 ložbi v Moskvi. Ta mladi ruski pi-j satelj je pravi mojster v pisanju malih zgodbic ali pravzaprav impresionistično pobarvanih sličic iz ljudskega življenja. Tem si Uvira m bi lahko rekli, da so velika umetnost v malem. Njihov posebni. po zemlji dišeči jezik zelo dobro vpliva. Zbirka obsega, tudi več dališih črtic in novel. Rfed temi so «Oižkov samostan», «Prah», in «tSveti veter», ki obdelujejo snovi iz cm igrači je, zakaj pisatelj se je šele pred kratkim vrni] iz tuiine domov. V ostalem opisujejo črtice* življenje ruske stepe. Ukrajinski pmepis. Tudi Ukrajinci so začeli urejevati svoj pravopis. Minulo poletje se je bila zbrala v Harkovu vse-ruska filološka konferenca, ki sejo bavila z ureditvijo ukrajinskega pravopisa Predlog, da bi vpeljali latinico, je bil odbit. Prvotni sklep, da naj se ukrajinska a bet eda pomnoži z latinsko črko in za ukrajinsko <«tz» in , druga «>Poti in vrste*, a tretja «Rybaki--. Vladimir Ledin je pripovednik, ki ga najbolj čitajo v Rusiji. On je v resnici tudi otrok nove Rusije. Njegove prve knjige so izšle v letih 1916. in .J917., ko je stara Rusija ležala v sad« jih udihljajih. Pri prvih njegovih deUh se je poznal vpliv Bu-nina in Zajceva, toda imel je tudi že mnogo samostojnih pofez. Naslednja knjiga, ki je izšla leta 1920. opisuje meglene postave in ljudi, ki se niso mogli prilagoditi novim ra&ineram. Stilistično je bila prva knjiga popolnejša kot ostali dve, toda v tej se je poznal vpliv Zam-jatina. Kot samostojen in zrel pisatelj je stopil pred svet s knjigo «Skvožnjo in veter»; s to knjigo je postal znan tudi v zapadni Evropi. V knjigi «Nord», je opisal vtise s potovanja po sovjetski Rusiji. Tudi to je zrela knjiga, ki dokazuje, da ima avtor velik dar opazovanja ljudi in narave. Po nekaterih po-iskusih v novelistiki se je pisatelj lotil večjega dela in spisal roman «Korabli idut.a Glavne osebe romana so Kostrov, ravnatelj nacionalizirane tovarne, ki radi neke neozdravljive bolezni počasi v Italiji umre, in Glotov, tovarniški knjigovodja, ki jo poneveril državni denar, se hote] usmrtiti, a ga je neka deklica rešila. Čudovit je jezik v tej knjigi, sijajni so opisi italijanske narave in zelo posrečeni opisi posameznih oseb. Vendar ta knjiga ni kak roman v pravem pomenu besede, ampak več dobrih novel, ki jih je »mietno »varil v enoto. Nove zbirke novel so dale ostremu opazovalcu in hladnemu pripovedovalcu Ud in u zopet priti do besede. Zbirka «Poti in vrste» pripoveduje o bližnjih in daljnih deželah, ki jih je pisatelj prehodil. V zbirki «S*n človeka^ so opisane človeške usode: deklica iz bivTe veleposestniške družine, ki je postala v novih razmerah prostitutka; nek kuhar, ki pogine v neki za^ušfceni bolnišnici. Istočasno priobči* je Livin v reviji «ljo, da bi jo obje j in pritisnit na srce. Tudi v Anici je divjal enak boj. Slutnja mu je razo-dela to dejstvo in sklonil je glavo, da bi jo poljubil. Toda roka deklice ga je potisnila od sebe. «Ne zdaj, David!» Poleg zaklopi j enega okna sta sedia otmjena drug proti drugemu. Aničine o-:i so ogledovale njegovo uniformo. Ponosno so ji za-blestele in zopet se je smehljala. Toda njen smehljaj je bil čudno star, smehljaj, ki mu j« mesto rar dosti zadal bolesten udare«. «Krasen si v uniformi, David!» «Veseli me, da ti ugaja,* je dejal. Ni vedel, kako bled in mrzel je njegov obraz. «In Angelica mi je pravila, da čudovito napreduješ in da si postal v mestu že znamenit. > «Robmeau trdi, da sem mirno u-spel». Nenadoma je žarečih očrt planil na noge. «Anica, v imenu božjem, povej mi, kaj se je zgodilo? Kaj je tisto, ki te je tako izpremenilo? Radi tebe sem danes v tem prekletem mestu. Radi tebe nosim to uniformo. Radi tebe sprejemam miloščino in hinavsko prijateljstvo lopova in izdajavca. Pred kratkim Čašom si bita vesela, če sem te objel in pritisnil na svoje srce. Zdaj, kakor je videti, me sovražiš* Zakaj? Je li Bigot vzrok te izpremembe v tebi? ta poiast, ki te je preslepila s svojim sladkim jezikom; ta vrag, ki j« dal Carbanaca krvavo bičali skozi mestne ulice in ki zdaj zavra tno plete mreže, da bi te odvzel meni in te imel sami Kaj je_» Hoje stiiojrcfično pero Imel sem stilografično pero. Kupil sem ga lansko, ali predlansko leto na sejmu, tega se ne spominjam natanko. Dejali so mi, da je na sejmu vse «strašrno» po ceni. In ker. ljubim vse, kar je strašnega, sem se odločil, da kupim stilografično pero. Do te želje sem prijel na sledeči način: Sedim in se mučim, s svinčnikom, da bi količkaj čedno spravil nekaj svojih misli na papir. Pa prisede k meni človek, ki trdi, da je moj prijatelj in mi pravi: «Prijatelj, zakaj pa nimaš stilo-graiičnega peresa?« «Kaj pa je to: stilografično pero ?» ga vprašam. On pa: «To je izborna priprava aa pisanje, vedno imaš lahko Črnilo s seboj, ti nič ne zaleže in se ne razliva.» Jaz sem imel že razam stilogra-fična peresa. Svoje mnenje o njih pa tudi. Eno izmed takih peres leži že tri leta v moji mizici, ali ne vem kje. Ima zlomljen vijak. Preostanek črnila se suši v njem. Drugo.« za drugo pero sjttoh ne vem, kje se nahaja in kako je ž njim. Imel sem pa tudi že svojo definicijo o stilografičnem peresu. Glasila se je takole: Stilografično pero je priprava za pisanje, ki ne piše nikoli; čc jo imaš, nosi za vsak slučaj svinčnik, s tem pero pridobi na svoji vrednosti. No, kljub temu sem se dal pregovoriti in kupil pero, ki jc imelo po prodajalčevih besedah tri vrline. Prvič — je bilo najboljše, drugič — najboljše in tretjič — je bilo narodno blago. Izmed treh dobrih lastnosti, se je izkazala, zadnja neoporečno, prva Je napol, druga pa je bila odvisna od prve in je padla že na prve dni v vodo. Moje novo stilografično pero je bilo namreč podobno ceneni uri, ki ne teče. Le s to razJiko več, in da mi ni uhajalo v roenik, ali zgodilo se ie nekaj drugega. Sedel sem v tuji kavarni in pisal iz same radosti, da sem neodvisen od natakarjev in njih črnila, ko sem opazil, da se mi prsti lepijo. Bili so vsi od črnila. Ne samo trije, ampak vseh pet prstov. Ne samo na kom u, ampak prav do srede dlani. Tu pa začenja z mojim stilogra-fičnim peresom prava tmika. Pu-ščalo je na svojem dnu na tako umeten način, da je lezlo Črnilo iz obeh koncev. Iz enega konca na papir, iz drugega konea po"prstih. Vsako toliko časa sem brisal svoje prste v robeo ki je postal maio-gast od črnila. Imel sem neprestan vtis, da je celo vsa obleka od črnila, in da sem zanese.1 madeže z robcem in i*okami na obraz. Pogledoval sem se po nosu in po licih, kolikor sem jih z očmi ujel in nisem verjel zrcalu. Ce je kdo govoril z menoj in me gledal v obraz, sem postal nemiren, da sem ua končno vprašal: «Ali sem ud črnila?» «0 ne. Zakaj ?» Zakaj? Dobro spiti vedel, zakaj. Moje stilografično pero je tičalo v naprsnem žejni suknjiča, imel sem neprestan občutek, da me nekaj mrzi po prsih, kakor od razbitega črnila. Moj žep je bil od znotraj ves od črnila. Le kadar se je zalepila vata, ki se je nabrala v žepu ali tobakov prah okroci mokrega dela na peresu in zasušila odprtino, sem bil miren. Ce sem hotel pero rabiti, sem ga moral očistiti, da je puščalo znova. Doma ga nisem pustil, ne vem, kakimi usoda me je vezala s tem peresom. Ko ta človek konča pismo in ga zalepi, morate sain po črnilo. Kak-šen je črnilnik s peresom, si morate jedva misliti. Ce vprašate kavarnama, kdaj je bila ustanov^e-na oziroma odprta kavarna, vam bo s ponosom povedal letnico: ga vprašate, ako mislijo za stoletnico očistiti črnilnik in mož razume &Uo, vam bo odgovoril, da so to storili že ob petdesetletnici, (Dalje na IV. strani) n □ □ o. o □ O D BESL1TMCH00L vu FlbU nki vodi v vseh iezikih. 23, pouk in pre- DVA jctmlnhnirsiilii QVH KIH RtfsrniRfimta K i H KURJA OČESA i Debli«« m v vmH lekarnah« pq milini ce«vi L 3»_ FHlunSMi - fia Ter S. P »s U • Jut SPALNI divani, otomane navadni in lnksusni. Fcrrancic, tapetni k, via S. Man-ririo 9. _ >579 H U A t Societa Ligure Lombarda, f! V M e Trst, Piazza Scorcola 3, Te le fon 32-37 je najboljši po moči. trajanju in izdatnosti. Zastopnik v Cerknem: Maks Stncin. 1641 DVONADSTROPNA, skoro nova hiša ob postaji na prodaj z zemljiščem aH brez zemljišča. Primerna za gostilno in trgovino. Poizvedbe pri F. Rob, Robič - Kobarid. _______J660 KMEČKI voz fnosihra teža 25 kvintalov} nov, sc proda. Naslov pove goriško u- pravništvo. 1680 TRGOVSKA pomočnica, izvežbana v špecerijski ter manufakturni trgovini išče dobro mesto, če mogoče na dežeH. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1684 KRANJSKE klobase, tvrdke K. Jarc v Ljubljani, dvakrat tedensko sveže, se prodajajo v Via S. Mau-rizio (gostilna «De Maria->). 1602 PAZITE) Najboljši, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36. 1158 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Ginlla 29. 1592 I jglSO i..... i" * i 1 ni v LU BABICA, diplomirana, »prejema noseče. Hladiš, via Madonnina 10/11. 1688 ^priliki božičnih praznikov m| nihče m zMHttfi eftedati s zato* falasa ftLtElOBSHIR rim TRST, Piana Ponterosso 5 kj?r be našel najnižja cene Platno Madonna Ptalno Madonna hO cm . . po L 250 . debelo »Jem , . &20 _ debelo, 150 cm . , . 6 20 . 160 cm...... 6 50 Ma&ipclan.....od L 2*20 naprej Bonibazevina ....„„ 230 Fuštajn, fantazija.....1 90 debel , . 3 50 Lawn-tennis v vseh hsrvah , „ 1-90 „ .Boigo Istria' (rigsdm) . . po L 3 20 Cootsl, močan (za perilo) . ; , , 2*60 Volneno blago xa obleke dvojna visokost...... 13'- Blego za pisšče, 140 cm . . „ . 14-— . debelo, sama volna . . „ „ 32 — Robci a jour......od —.50 naprej Otroške nogavice...... 1 J'O JVošKe „ . . . . „ 1.50 ,, Ženske „ . . 1 . „ 1-90 „ Vrhnje „ volnene „ 7. - „ Maje, koledarske volnene „ 25*— Bogata izbera volnenih pletenin, cov/er-costs, debelega, volnenega blaga za plašče, blaga za prte h t. d. Primerjajte cene brez vsake oteze. ZAVESE IHPREPROGE TULE ETAMINE PLATNO PELUCHES GOBELIN MANUFAKTURE PAULATTO TRST VIA DANTE 10 - H» KAKIH! 32 Pnbbh TVVAS ■ Triestf ZLATARNA AlMrft Povh Trst, VI« 4« K trpu je zlato, areb/o in krone. Popravlja In prodaja zlateuino. - Cene zmerne. IMjte „Edinost" Ćevljarnica Vodopivec Trst — Via Riborgo 29 — Trst naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preskrbela za božične in novoletne praznike z bogato izbero OBUVALA za moške, ženske in otroke toliko navadnega kolikor luksusnega, ki se prodaja po najzmernejših cenah. Btafo prvovrstna delo solidno in na'ančno. IzvrSuJefo se na rotila po litri In popravila* Najpriklsdnejša skladišča izdelanih oblek za moške n defke JH!ie Grandi Fabbriche" Trst, Corso Garibaldi št. 1J — Telel. 31-21 nudijo stalno, popolno izbero Izdelanih oblek Paletots Ranglan in površnikov Zaloga športnih in mornarskih oblek, paletots in površnikov za šolarje. Bogata izbera vsakovrstnega sukna za OBLEKE po meri, ki se izdelujejo z jamstvom. Krojačnica I. reda. Krojačnlca I. reda. NB. Blago, ki ne ugaja, se zamenja, tudi ako je bilo naro ceno ali pa se vrne denar. Dalje ni mogel. Tudi Anica je skočila ua noge. Bledica njenih lic se je umaknila živi rdečici. Pokazala je na stol, raz katerega je David -vstal. «Sedi!» je ukazala. V svoji strasti je David v«?C povedal, kot je nameraval. Molče je sedel na stol. Tudi Anica je sedla in ga zrla z očmi, ki so gorele. »Najprej te prosim, da ne ^poza-bi-H, kje si. Dalje, da mi dopustiš, da govorim nekaj časa nemoteno. Hočem ti povedati, zakaj nisem prihitela v tvoje roke in zakaj sem se nekako izpremenila. Pred tednom je botelo moje srce počiti od bolesti. Zdaj želim, da bi me objel, da bi me poljubil. Ljubim te bolj, nego sem te ljubila tedaj, ko sva Se zidala gradove na oblakih in sanjala. Toda troje stvari je ▼ meni, ki mi jih ne more iztrgati niti ljubezen in ki jih nikoli ne bo, In te so vera v Boga, zvestoba domovini in moja čast I» Pomolčala je in ga gledala, kakor da hoče spoznati, ali je razumel. Burno je utripalo Davidu srce, ko je slišal izpoved njene ljubezni, a vznemirjen navzlic temu je vprašal: Saj tvoja ljubezen do mene vendar ne zahteva, da bi žrtvovala katerokoli od teh treh stvari! Kako naj to razumem?« «Rekel si pravkar, da je mon-sieur Bigot lopov, izdajavec, pošast in vrag!» «Da, in dokaze, da je res, nabiram vsak dan.» «Ko boš potemtakem slišal, zakaj sem te pozvala, David, bo tvoje mnenje o meni zelo izpremenje-no. Navzlic najini ljubezni sva dolžna oba izpolniti svojo dolžnost. Skozi dneve in dneve, ko mi je srce slabelo, sem se trudila, da na-berem v sebi dovolj poguma, da odkrito izpovem, kar verujem in kar mislimi Bigot je Časten mož navzlic vsem zlobnim in hudobnim povestim, ki si jih slišal govoriti o njem. Njegovi sovražniki so trudijo, da bi ga uničili — in z njim vred Novo Francijo. On je edini zvesti in vzvišeni branik, od katerega odvisi vsa naša bodočnost. Ti si slep, a njegovi prividi so jasni in čisti. Le radi svojega velikega prijateljstva do naju dveh zadržuje roko, ki bi drugače ugonobila nekoga, ki je tebi ljub in orag. Odkril je enega poglavtnih virov ostudnega izdajstva, ki je vzrok, da se naši sovražniki od dne do dne jačajo. Zdaj razumem grozo in strah, ki sem ga občutila že ob Richelieu vselej, ko si izprego-voril ime Črnega lovca. Tedaj, še preden je prišel nadzornik, me je Bog svaril pred skrivnostnim zločincem. Kajti nobenega dvoma ni več. Crni lovec, ki se je znal tako; skrivnostno pridružiti tebi in tvoji; materi, je izdajavec in vohun naj-' smrtnej^i sovražnik, kar jih j« Nova Francija še kdaj imela« IV. V Trstu, cl. aeeemora in?. pa um© Sate, bo užaljen od- iSel. Zaman mu v prvem slučaju u-govarjale, da je nemogoče, da bi se v petdesetih letih nabralo toliko nesnage okrog roba. on se bo vam »amo smehljal. V črnilniku se nahaja petdesetletna godlja, v katero vlije tu pa tam kak gost po žličko črno kave, da nastane rjavkasta tekočina in jo sploh mogoče pisati. Pero je podobno dvema razkrečenima prstoma. Ce pomočiš pero malo krep-keje, prinesed muho prejftnjega lota na dan. Pilnik jo navadno tak, da se 7. njim da uspešno kosati rokav kot boljšo sušilno sredstvo. Te izkušnje so me živo poučile, da je stilografično pero kljub vsem nedostatkom izvrstna, iznajdba. Nesel sem ga v popravilo. Mož, ki je trdil, da jo pero popravil, me je pogledal z onim očesom, preimotril znamko, njegov krivi nos se jo pomaknil še bolj na levo, nato mi je dojal: «Kje ste kupili to pero?>* V resnici, gledal me je tako, kakor da sem mu bil pero ukradel. Preden sem mu odgovoril, je nadaljeval: «Kadar boste v drugič kupovali, ne kupujte te znamke. Ne da se popraviti. No, jaz som ga popravil vsoeno.» \ In baš ta «vs©eno» je bil tragičen. Res, da pero ni plesalo, da je moje poro teklo še vso preveč in je hotelo vse črnilo hkratu zlesti na papir. Kljub temu se nisem pritoževal. Na potovanju mi je služilo za pisanje razglednic in za kratko o-pazke. Včasih se mi je celo posrečilo, da sem zapisal po tri besede zaporedoma brez vsakršne packe. V redkih slučajih tudi po pet. No. to je bil pa že rekord. Nekoč je vzet pero v roko moj znanec, ki očividno take priprave 5e ni poznal in jo vrtel v rokah tako dolgo, da je nekaj počilo. Pogledal rae je debelo in vprašal: ■«Ali se je kaj zlomilo?« «Ničev6», sem mislil po rusko. Od tistega dne nadalje je bilo poro zlomljeno. In Če sem hotel pisali 7. njim, je plesalo in se lenobno umikalo v svoje skrivališče. Končno sem se naveličal in ga nisem jemal več iz Žepa. Po dolgem času sem so spomnil, kaj, če bi ga nesel v popravilo. Kdor hodi po svetu in piše, kamor sode ve, kako dobro je, biti glede črnila neodvisen od natakar-: jev. Co sediš v kavarni in zahteva^ v prvi vrsti črnilo, nato šele kavo, te prvič natakar zelo čudno pogleda, drueič pa ti prinese kavo, nato časopise, vozni red, leksikon, igralne karte, domino, le črnila ne. Če ga opozorite še enkrat, se flegmatično ozre po kavarni in namigne s palcem, češ, tam je, ki piše, in odide. Res va.rn sedi ob oknu človek, ki piše brezupno zaljubljeno pismo, gleda po slednji besedi pol ure skozi šipe, kakor da se mu vsak izraz sproti pripelje. Slednjič sem se ga iznebil. Bilo mi jo skoraj žal po njem, a vendar sem bi! olajšan. Kako se je to zgodilo m* vem. Nekega dne sem nenadoma opazil, da ga nimam več. So pred pol ure sem ga nosil v žepu, a nenadoma ga ni bilo. Sklepal sem vse mogoča kje bi ga bil pustil, izgubil ali pohabil. K sreči se nisem mogel nič določnega spomniti. Bržkone som ga izgubil, ko sem stopal z vlaka. Bolj gotovo je, da sem ga pozabil v kavarnt Ker sem bil v dveh kavarnah zaporedoma, se nisem mogel odločiti, v katero naj bi šel pogledat. Šel nisem v nobeno. In tako je bilo prav. Od tistega dne moji prsti niso pomazani od črnila, moji robci so čisti i rt nimam neprestanega občutka, da nosim črn nos po ulicah. Sprijaznil sem se s svinčnikom. (isspodaKke drobllne Argentini} a gre v svojem izredno hitrem gospodarskem razvoju naprej z jako velikimi koraki po stopnjah Združenih držav. To nam kažejo sledeče številke za prvih osem mesecev vsakega leta: uvoz 1. 1920: 559,032.000 zlatih pezos, 1. 1927 : 531,482.000; izvoz I. 192koro podvojila. in sicer za 65.3%. Blagostanji dežele vleče tudi zlato iz drugih r.tžel nase, tako je zna al uvoz y:ata v devetih mesecih letos okoli o'k milijonov doiarjev. Obtok denarj-i fine 30. septembra v višini i .';50,9 milijonov pap. nizos ie bil kii< t> skoro pol milijarde doiarjev zlata ali s Tudi v zakladnicah privatnih bank rastejo zalogo zlata, in sicer se zaznamuje v zadnjih treh mesecih porast za 25 milijonov dolarjev. Trgovskih polomov je letos manj nego lani, j nasprotno so se znatno zvišale j hranilno vloge v bankah in hra- nilnicah, prometne številke kažejo odločno tendenco navzgor in pri splošnem blagostanju je razumljivo, da so tudi državne finance cvetoče, ker unovči državna zakladnica vedno nekaj več kot predvidevano po proračunu. SEMENA IN KHETUU POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: Urastna gnojila. Za vse vrste kulturnih ras-tlin, Že pripravljeno mešanico in posamezna gnojila, kakor superfosfat, 40-42% kalijevo sol, amonijev sulfat, čilski soliter itd. Kmetijska strofe in orod)*: Sla- moroznice znamke «Mayfahrt», pluge, brane, mlečne posnemalni-ke, transportne vrče za mleko od 10, 20 25 in 30 litrov, razno vrtno orodje, škarje za obrezovanje, ce-pilne nože, vrtne žagice, vile in grabi je itd. Te dni nam je dospela velika izbira okoličanskih šap raznih veliksoti, motike itd. Čebelarske potrebščine: preskrbljeni smo z vsemi čebelarskimi potrebščinami, orodjem, A.Z.-pa-nji, ter z vsemi kovinskimi deli za imenovane panje. Semeaa. Za bodočo sezono smo prejeli svežo zalogo vseh vrst ze-Ienjadnih vrtnih in poljskih semen, razne vrste trav, detelje lu-cerne in domaČe detelje. ■odra galica. Nakupili smo večjo množino angleške in nacionalne modre galice ter vabimo vinogradnike in zadruge, da čim prej prijavijo svoje potrebe. Tržaška kmetij, zadruga v Trsta mL Tono Mane* 19 in Raffinorto 7 Telef. 44-39. Razne zanimivosti Trikratni morilec V selu Borczinu na Poljskem je kmet Kopick.y, ko je njegova žena zahtevala od njega denarja za gospodinjstvo, tako pobesnel, da jo je na mestu ubil s sekiro. Njegov tast je prihitel svoji hčeri na pomoč, toda tudi njega je zadela enaka usoda. Kopick.y je napadel nato taščo in jo usmrtil s tremi udarci z močnim kladivom. Nato se je ta trikratni morilec napotil v cerkev, kjer je opravil svojo molitev in spoved in se dal mirno zapreti. Bogat dar Znameniti argentinski učenjak dr. Ernesto Quesada je daroval Nemčiji svojo zasebno knjižnico, ki je največja in najdragocenejša med vsemi južnoameriškimi zasebnimi knjižnicami in obsega 81.774 knjig. Knjižnico je ustanovil darovalčev oče: tudi znan učenjak in ob enem argentinski poslanik v Berlinu. V Nemčiji je študiral njegov sin, odtod torej njegova ljubezen do Nemčije. Dr. Ernesto Quesada je bil do nedavnega časa profesor narodnega gospodarstva na vseučilišču La Pla-«a in je stopil sedaj v pokoj. Spisal je nad 16 znanstvenih knjig. Za to njegovo knjižnico sta se potegovali vseuči v Wash in gtonu v Chi-. agu in ponujali izredno visoke vsote, toda Quesada jo je ra;ši daroval Berlinu in sicer kot temelj za kak bodoči južnoameriški znanstven zavod. Za sedaj se je ta argentinski učenjak naselil v-švici. S tremi brati V sedanji Rusiji so se formalnosti pri sklepanju zakonov in pri ločitvah tako poenostavile, da se prav nič ne smemo čuditi vesti, ki jo prinaša «Krasnaja Gazeta»: V januarju tekočega leta je dalo osemnajstletno dekle v Leningradu vpisati svojo poroko z nekim Udaljzovom v uradni seznam. Že v marcu ie prišla zopet v dotični registrski urad, da naznani svojo odločitev, ob enem pa tudi svojo poroko z Udaljzovom št. 2., ki je bil brat prvega njenega moža. Toda tudi s tem se ni ujemala in zopet je moral, to pot v oktobru, uradnik vknjižiti njeno ločitev od Udaljzova št. Z in njeno poroko z Udaljzovom št. 3, ki#je tretji in zadnji med tarati Udaljzovi. Tako se je osemnajst-letna deklina v dobi desetih mesecev preporočila skozi eno celo družino. Sultanovi potomci v bedi Guverner v Aleppu (Sirija) kakor tudi tamošnje oblasti nabirajo darove za vnuke bivšega turškega sultana Abdula Aziza, ki nimajo nobenih sredstev in žive v največji bedi. Abdul Aziz je bil od 1. 1830. do 1876. sultan v Turčiji. Ko je bil 1. 1924. sultanat odpravljen in izgnan zadnji turški sultan, so morali zapustiti Turčijo tudi vsi člani vladarske hiše Osmanov in sicer tako moški kakor ženski člani. Porotniki bež« Pri porotni razpravi v malem avstrijksem mestecu Kremsu se je dogodil slučaj kakršen se m?nda še ni zgodil, odkar obstoja porota. Pred poroto se je moral zagovarjati krčmar je v sin, obtožen, da je svojo ljubico zadavil in jo nato obesil, češ, ljubica je napravila samomor. Ko so prišli porotniki v posvetovalnico, so skušali iz nje drug za drugim zbežati in se tako odtegniti odgovornosti. Ko je predsednik opazil, kako skrivaj smukajo porotniki iz posvetovalnice, se je razljutil, dal polovi t i s pomočjo orožnikov vse pobegle porotnike in jih prisilil, da so končali svoje posvetovanje in izrekli svoj pravorek. Obtoženec je bil nato obsojen radi uboja na dve leti ječe. Švicarski pisatelji Milanska akademija Monta-dori je naklonila darilo za književnost, ki znaša 20.000 lir, teši nskemu pesniku Francescu Chiesa, ki pa mora deliti to nagrado z italijanskim pesnikom Beri-jem. Chiesa je profesor na gimnaziji v Luganu v južni Švici in je v minulem tednu obhajal tridesetletnico svojega službovanja. Poleg tega švicarskega pisatelja italijanskega rodu sta bila odlikovana tudi Charles Ranny iz zapadne Švice, ki je dobil letos neko francosko nagrado, in nemški Švicar Henrik Federer, ki mu je bilo priznano Gottfried-Kellerjevo darilo. Poslanik In pevka Zadnjega zasedanja lige narodov v Ženevi se je udeležil tudi belgijski poslanik v Londonu baron Moncheur in bil nastanjen v nekem tamošnjem hotelu. Vsako jutro je prišel k je-mu že ob osmi uri njegov tajnik, kateremu je poslanik narekoval svoja pisma naravnost v pisalni stroj. S svojim ropotom je pa pisalni stroj vzbudil v sosednji sobi spečo znamenito operno pevko Raguel Meller, ki je radi zaposlenosti v gledališču prihajala šele po polnoči spat in je zato ob osmi uri še spala. Ker jo je bil baron spravil ob spanje, mu je hotela pevka vrniti milo za drago. Ko je prišla pozno domov, je zapela kakih pet najlepših odlomkov iz raznih o-per. Baron se je vzbudil in ni mogel več zaspati. Vkljub temu je pri njem že ob osmi uri kakor navadno ropotal stroj. Zopet mu je vračala ponoči pevka ljubeznivosti z raznimi napevi. Tako je šlo par noči, dokler se ni baron naveličal, najel si drugo sobo, kjer je nemoteno lahko strašil njegov pisalni stroj že v ranih jutranjih urah. Po dvajsetih letih Ko se je vozil leta 1907. po Sredozemskem morju zobozdravnik J. A. Thompson iz Dundalka, je spustil v morje dobro zapečateno steklenico, ki je hranila v sebi pisano izjavo, da je zobozdravnik Thompson pripravljen popraviti brezplačno vse zobovje najditelju steklenice. Sedaj, torej po dvajsetih letih, tako poroča «Manche-ster Guardian«, je dobil steklenico ribič Georgre Christian na angleškem otoku Manu, vso pokrito z morsko travo in školjkami. Obvestil je zobozdravnika o svoji najdbi, ki je še vedno pripravljen izpolniti svojo pred dvajsetimi leti dano obljubo, na katero je bil že skoraj pozabil. Policijski stotnik v Manili V Manilo, glavno mesto na Filipinskih otokih, ki so last Z edin jenih držav Severne Amerike, je bil prestavljen iz nekega provincijalnega mesta Amerike, mlad policijski stotnik, ki je hotel iztrebiti iz svojega področja v najkrajšem Času vse zlo. V Manili je pa vse polno klubov, kjer se igrajo prepovedane igre. Ko je stopal stotnik po ulicah,je slišal v pritličju neke hiše sumljivo rožljanje z igralnimi kovi-nastimi znamkami. Vrnil se je v stražnico, prišel nazaj s stražniki in ujel v zasebnem stanovanju štiri igralce — peti je bil srečno odnesel pete s skokonj, skozi okno. Vsi štirje igralci so bili naznanjeni sodniji. Sodnik jih je zaslišal; oni so priznali svoj prestopek. Vsak je bil obsojen na plačilo 100 pesosov (b-koli 900 lir). Na koncu razprave je imel sodnik strog govor, v katerem je svaril obsojene igralce pred igranjem. Ker so se začeli vsi obsojenci smejati, jih je še posebej obsodil sodnik na plačilo po deset pesosov. čeprav bi moral vsak plačati 110 pesosov, je plačal vsak le 88 pesosov, kajti petino globe je plačal sodnik sam, ki je bil peti igra-lec. Eden med igralci je izblebe-ta) in sedaj se smeje vsa Manila sodniku, ki je posredno tudi samega sebe obsodil in oglobil in ki je skakal skozi okno, da n! prišel pravici v roke. SMaJftt Jo postal igralec. Leta 1924. se je londonski rabelj John Ellis odpovedal svoji službi, ker so bili tudi njemu živci odpovedali. Vsega skupaj je obesil dve sto in tri obsojence. Za vsakega je dobi! deset šterlinov in plačane stroške. Pokojnine pa ne dobiva nobene. Ker si v svoji službi ni mogel mnogo prihraniti, si je moral priskrbeti nov vir dohodkov. Nekaj časa je imel svojo brivnico, toda ko so zvedeli ljudje, da j« lastnik brivnice bivši rabelj, se ni upal nobeden več k njemu. Po daljšem životarenju se je dal vpisati med gledališko osobje v londonskem okraju Grevesendu. Tu nastopa vsak večer v žaloigri, ki v njej nastopa Charles Peaco, kralj vseh tatov in roparjev. Njegova u-loga obstoja v tem, da obesi glavnega junaka na odru. Bivši rabelj nastopa torej v ulogi rablja. To je senzacija in seveda je gledališče vsak večer natrpano. John Ellis pravi, da mu vloga rablja v gledališču donaša boljših dohodkov kot pa prava rabeljska služba, a tudi njegova eksistenca ni več odvisna od roparjev in morilcev. , Človeška zver. V Los Angelesu (Kalifornija) je prišel v dekliško Šolo mladenič, dal poklicati dvanajstletno učenko Marion Parker-jevo, češ, njen oče je prišel pod avtomobil, zato naj gre takoj domov. Deklica jo šla z neznanim mladeničem. Toda domov ni prišfla. Ko je le ni hotelo biti domov, je Sel oče, ki je bil popolnoma zdrav, vpraševat v šolo, kaj je z njegovo hčerko. Tu je zvedel, kaj se je bilo zgodilo. V tem trenutku pa je dobil razne brzojavke, pisma, dopisnice, naj položi 1500 dolarjev, sicer bo njegova hči umorjena. Oče, v skrbeh za svojo hčer, je naznanil vso zadevo policiji, a je šel drugo *utro sam na določen prostor, da odkupi s poldrugim tisočakom svojo hčer. Na samoti je opazil avtomobil. Ko je izročil osebi denar, je položil šofer deklico na tla. Toda deklica je bila mrtva. Z žico ie bila zadrgnjena na vratu, da je bil ta skoraj popolnoma prerezan. Smrt je bila nastopila še pred dvanajstimi urami. Videč svoto umorjeno hčer, je oče omedlel. Kmalu nato je začel delovati ves policijski a-parat. Tudi vse meščanstvo se je pridružilo, nabiralo prispevke in v kratkem nabralo 75.000 dolarjev, ki naj bi jih. dobil oni. ki iztakne zverinskega morilca. Medtem ko so vneto in mrzlično iskali policaji zločinca, je dobil oče druiro grozilno pismo, v katerem je bilo rečeno, da pade v teku dvanajstih ur kot žrtev hči Mariorie, dvojčica umorjene Marion kot žrtev podpisanega