glasilo občanov GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA ŠTEVILKA 5 - LETO 7 MAJ 1979 —T MAJ mesec } 5 mesec mladosti UREDNIKOV STOLPEC Letos praznujemo več pomembnih obletnic iz zgodovine delavskega in revolucionarnega gibanja v državnem in republiškem merilu. Aprila je poteklo 601et od ustanovitve Sosialistične delavske partije — komunistov - Jugoslavije, Delavskih sindikatov Jugoslavije, oktobra pa bo 60 let ustanovitve mla- dinske organizacije SKOJ. Te organizacije so nosile pomembno vlogo v združevanju in organiziranju najbolj naprednih in revolucionarnih ljudi iz vrst delavcev, kmetov in izobražencev v skupni borbi za socialne in nacionalne pravice proti tedanji buržoaziji in monarhistični diktaturi. V počastitev Ta številka lasila občanov je tega dogodka je bila dne 19. aprila v Beogradu slavnostna seja C K ZKJ. Na njej je predsednik ZKJ tovariš Tito govoril o njeni zgodovinski poti in med drugim dejal, da je bila izpopolnjena z nepretrganimi bitkami, velikanskimi žrtvami, začasnimi umiki in odločilnimi zmagami. Iz vsestransko zaostale države, kakršna je bila predvojna Jugoslavija, je nastala industrijsko in agrarno razvita dežela, svobodna, samoupravna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti - SFRJ 40 LET CK KPJ V SR Sloveniji se tem obletnicam pridružujemo s proslavo 40 let ustanovitve CK KPJ pod vodstvom Tita, kot generalnega sekretarja ZKJ. V počastitev tega dogodka je bilo na praznik (Dalje na 2. strani) ■ po vrsti V RAZMISLEK V „akciji 18", to je ugotavljanju razvitosti družbenoekonomskih odnosov in družbenopolitične dejavnosti v naših krajevnih skupnostih, so na mnogih razgovorih v krajevnih skupnostih navzoči občani predlagali, naj bodo sestanki popoldne in ne dopoldne med delovnim časom. OBČINSKA PRIZNANJA OF ZA LETO 1979 SO PREJELI: Kos Martin iz Litije Habjan inž. Jože iz Litije Planinsko društvo Litija SREBRNI ZNAK SINDIKATA ZA LETO 1979 SO PREJELI: Baje Ivan - SGP Slovenija ceste TOZD Industrija apna Kresnice iz Kresnic Ponebšek Jure - Lesna industrija Litija Žužek Boris - Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Šmartno pri Litiji SINDIKALNI PIHALNI ORKESTER LITIJA Občinska priznanja OF in srebrni znaki sindikata so bili podeljeni naprvomajsk em srečanju delovnih ljudi in občanov na Sitarjevcu. Ta številka Glasila občanov, ki jo prebirate je petdeseta po vrsti in zaradi tega okroglega jubileja kaže o tem napisati par vrstic. Glasilo občanov je - prvič - časopis, ki ga izdajamo amaterski delavci. Morda je tudi v tem ena izmed kvalitet, saj vsi tisti, ki smo tesno povezani z vsako izdajo, delamo to iz čiste ljubezni do tega dela in nagnjenja do te dejavnosti. Drugič, naš časopis je zaradi tega zelo poceni. V Ljubljanski regiji - skoraj zagotovo pa tudi v širšem prostoru - je nedvomno daleč najcenejši med temi vrstami časopisov, saj je v lanskem letu en izvod sta! le dobrih 6 din. Tretjič pa je pomen Glasila občanov za našo občino nedvomno tolikšen, da bi si brez njega težko predstavljali že tako slabo informiranje. Glasilo občanov kot edino sistemsko informacijsko sredstvo v naši občini, gledano seveda v občinskem merilu - ki izhaja redno vsak mesec in prinaša za občana in delovnega človeka nekatere novice oziroma informacije, ki so mu potrebne v vsakdanjem samoupravnem delu, je torej list, ki po mnenju bralcev zadovoljuje pričakovanja in zahteve občanov. Takšne informacije namreč dobivamo od bralcev. V vsej 7-letni dobi izhajanja Glasila občanov oziroma ob izdaji vseh 50 številk časopisa nismo namreč dobili skoraj nobenih negativnih mnenj občanov o vsebini časopisa. Nasprotno, povsod je bila vsebina časopisa ocenjena kot dobra ali celo zelo dobra, kar je nam - amaterskim ustvarjalcem časopisa - dalo vedno novih in novih moči in idej, da smo vsako novo številko Glasila občanov skušali narediti pestrejšo, zanimivejšo, aktualnejšo in vanjo vnesti vedno kaj novega. To pisanje naj ne zveni kot samohvala, ampak kot realna ocena in ugotovitev, ki izvira iz mnenj občanov. Mi - člani uredniškega odbora in drugi sodelavci - smo navsezadnje najbolj zadovoljni, če nam uspe ustvariti takšno Glasilo občanov, ki je brano. To je naš namen in tudi namen informiranja na splošno. O tem pa bo tekla razprava na prihodnji seji našega časopisnega sveta in v 51. številki časopisa bomo objavili obširnejše ugotovitve in rezultate iz te razprave. KAKO SE TELEFONIRA? — pri telefoniranju se je dolžan predstaviti tisti, ki kliče. Nevljudno je po telefonu spraševati: ..Halo, kdo tam? " — ko te telefonn pokliče, se čim prej oglasi. Pri zasebnem telefonu zadostuje, če se oglasiš s „PROSIM?", pri službenem telefonu pa je potrebno povedati naziv tvoje organizacije, oddelka itd. - med telefoniranjem govori jasno in razločno in ne preglasno - za uspešno telefoniranje je potrebno poznati tudi načine vzpostavljanja telefonskih zvez. Prečitaš jih lahko v telefonskem imeniku. Pil 1 (Nadaljevanje s 1. strani) dela, 1. maja, v Bohinjski Bistrici veliko slavje, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko ljudi ne le iz Slovenije, temveč tudi iz drugih republik. Na Godčevi hiši, v kateri je bila v dneh od 15. do 18. marca 1939. leta ustanovna seja CK KPJ, je bilo odkrito spominsko obeležje, eno s posvetilom temu dogodku, drugo pa Tomažu Godcu, zaslužnemu revolucionarju in komunistu, borcu NOB, narodnemu heroju, ki so ga Nemci ubili v Mauthausnu spomladi 1942. V hiši, kjer je bila pred vojno Godčeva (Nadaljevanje iz prejšnje številke) PREDSEDNIK SKUPŠČINE opravlja zlasti naslednje naloge: - predstavlja in zastopa krajevno skupnost, - sklicuje in vodi seje skupščine KS, - usklajuje delo organov skupščine KS, - sodeluje pri uresničevanju sprejetih sklepov skupščine KS V naslednji številki Glasila občanov bomo pisali o svetu krajevne skupnosti. Kolektivni izvršilni organ skupščine krajevne skupnosti je SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI Svet samostojno odloča o zadevah, za katere je pooblaščen s statutom KS, ali s sklepi skupščine KS, ki ji za svoje delo tudi odgovarja. SVET OPRAVLJA ZLASTI NASLEDNJE NALOGE: - odloča o zadevah iz pristojnosti krajevne skupnosti, razen tistih, ki sb v pristojnosti skupščine ali drugih organov skupščine krajevne skupnosti, - razpravlja in sklepa o poročilih svojih odborov in komisij in daje smernice za njihovo delo, - ustanovi odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in imenuje predsednika, podpredsednika in člane odbora, '— daje smernice za oblikovanje obrambnega načrta krajevne skupnosti, - ustanovi štab teritorialne obrambe in predlaga poveljnika teritorialne obrambe, - ustanavlja enote civilne zaščite in imenuje štab'za civilno zaščito, - ustanovi enote narodne zaščite in imenuje načelnika narodne zaščite, - imenuje in razrešuje člane stalnih in občasnih komisij tajnika sveta, - organizira posvete o določenih vprašanjih, v ta namen sklicuje predstavnike zainteresiranih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij in združenj delovnih ljudi in občanov ter z njimi sodeluje, - pripravlja predloge sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti in drugih normativnih aktov, ki jih predlaga nato v sprejem zboru občanov in skupščini krajevne skupnosti, - pripravlja predloge letnih, srednjeročnih in dolgoročnih delovnih in razvojnih programov krajevne skupnosti, - daje predloge za delo delegacij in skrbi za pogoje dela delegatov in delegacij, - pripravlja predlog finančnega načrta in zaključnega računa krajevne skupnosti, - pripravlja vsa gradiva za seje skupščine in za zbore občanov, - posreduje občinski skupščini predloge in mnenja, izražena na zborih občanov, v skupščini KS, svetu in v drugih organih krajevne skupnosti, - predlaga skupščini KS, ustanovitev servisov in drugih temeljnih ter ostalih organizacij združenega dela, ki jih ustanavlja krajevna skupnost ah sodeluje pri njihovem ustanavljanju, - opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina KS. PREDSEDNIK SVETA opravlja zlasti naslednje naloge: - sklicuje in vodi seje sveta, - podpisuje finančno materialne listine krajevne skupnosti in je odred-bodajalec za izdatke krajevne skupnosti, - neposredno odgovarja, da se sklepi zborov občanov, skupščine KS in sveta izvrojejo in o izvršitvi sklepov seznanjajo delegati skupščine in svet KS, - usklajuje delo komisij in odborov, - opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s statutom KS in s sklepi skupščine Za uspešno delo na posameznih delovnih področjih imenuje svet STALNA IN OBČASNE KOMISIJE Predsednika komisije imenuje svet praviloma izmed svojih članov, člane pa izmed delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Komisije pripravijo svoje delovne programe, ki jih po potrebi dopolnjujejo. Stalne komisije redno poročajo svetu o uresničevanju svojih programov. Za posebne naloge lahko svet imenuje tudi občasne komisije ali odbore. TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI opravlja naloge, ki so določene s statutom krajevne skupnosti in druge, ki mu jih naložijo organi krajevne skupnosti, komisije in odbori sveta. Tajnik ima pravico in dolžnost udeleževati se dela organov krajevne skupnosti, brez pravice glasovanja in je dolžan opozarjati te organe na zakonitost njihovih odločitev. V petem nadaljevanju bomo povzeli iz STATUTA KS naloge delovnih ljudi in občanov na področju PLANIRANJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI. usnjarska delavnica, je urejen usnjarski tehnični muzej, ki ponazarja usnjarsko stroko, v drugem delu pa je muzej NOB Bohinjskega kota. Ob tej slovesnosti je bil odprt nov družbeni dom, ki je dobil ime po Jožetu Ažma-nu, domačinu, predvojnemu komuni- čez okupacijsko mejo. Marina so Nemci ustrelili dne 27. 12. 1941 v Mariboru. Sotlar pa je padel kot sekretar OF in ZKS rajona Gabrovka v letu 1943. Na Ovnovi hiši na Klancu je bila odkrita plošča v spomin padlim borcem Dolenjskega odreda 5. avgusta Prizorišče letošnje osrednje slovenske prireditve, posvečene 40-letnici ustanovne seje CK KPJ je bilo na domačiji Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Slovesno smo odkrili spomenik revolucije pred Domom Joža Ažmana (na sliki). stu in organizatorju vstaje v Bohinjskem kotu ter sodelavcu Tomaža Godca. Prva prireditev v tem domu je bila slavnostna seja CK ZKJ v počastitev tega dogodka pred 40. leti. Na njej je imel sekretar Predsedstva ZKJ Stane Dolanc slavnostni govor, v katerem je opisal zgodovinski pomen tedanjega dogodka in glavna dogajanja, ki so mu sledila. PARTIJSKO POSVETOVANJE V TACNU Prve dni junija 1939. leta je bilo v Tacnu pod Šmarno goro posvetovanje KPJ, ki se ga je udeležilo 29 predstavnikov KPJ iz vse države, med njimi tudi Tito. Sprejeli so oceno političnega položaja v Jugoslaviji in svetu in več pomembnih sklepov za nadaljnje delo članov KP, med njimi: poživitev političnega dela partijskih aktivov in v revolucionarnem delu že preizkušenih ljudi v KP, določili so način izobraževanja njenega članstva v organiziranih partijskih šolah itd. Spomin na tO posvetovanje pripravlja občina Ljubljana—Šiška 16. 6. 1979 v okviru občinskega praznika. OSREDNJA REPUBLIŠKA PROSLAVA 4. julija, na dan borca, bo pri Duhu na Ostrem vrhu na Kozjaku osrednja slovesnost v počastitev spomina smrti Djura Djakovića, organizacijskega sekretarja CK KPJ in Nikola Hečimovića, sekretarja Rdeče pomoči. Ubili so ju zagrebški orožniki, ki so ju po nalogu policije pripeljali 25. 4. 1929 na avstrijsko-jugoslovan-sko mejo z namenom, da z namišljenim pobegom čez mejo prikrijejo njuno smrt. Na kraju ustrelitve bo postavljeno novo spominska obeležje, okolica pa preurejena v spominski park. Ta spominska slovesnost bo združena z vrsto prireditev, ki se ji bodo pridružili partizanski kurirji in borci Lackovega odreda, ustanovljenega pred 35. leti, kije imel tod svoje operativno območje. OBLETNICA KONFERENCE SKOJA Meseca avgusta bo poteklo 40 let vsedržavne 5. konference SKOJ na Mali planini nad Kamnikom. V spomin na ta dogodek, ki je povezan s 60-letnico njegove ustanovitve, mladinska organizacija Slovenije pripravlja množičen pohod na Malo planino. SPOMINSKE PLOŠČE V GABROVKI Tudi na območju Litijskega okrožja, oziroma občine Litija je v tem letu več pomembnih obletnic, ki se jih velja spomniti. V Gabrovki pri Litiji so bila na krajevni praznik Gabrovka odkrita tri obeležja: na Mari-novi hiši na Klancu je bila odkrita plošča v spomin na predvojna komunista Franca Marina in Franca Sotlarja, oba rudarja v Trbovljah. Oba sta bila kurirja in vodiča organizatorjem NOB Ta prireditev sodi v obletnico napada slovenskih brigad ^NOV in POS na komunikacije, ki jih je uporabljal okupator za prevažanje svoje vojske in vojnega materiala iz fronte na fronto, zlasti po južni železnici. Po načrtu GS NOV in POS naj bi z dolenjske strani Gubčeva in Cankarjeva brieada. s štajerske pa Slandrova in Zidanškova napadle železniški most Poganik in sovražno postojanko Poganik in z uničenjem mostu in predora onemogočile železniški promet. Do napada je prišlo 21. septembra 1944 proti večeru. Pri napadu je sodelovalo 8 zavezniških lovcev-bombnikov, ki so bili premalo direktno učinkoviti, da bi lahko napad v celoti uspel. Zaradi izredno močne protiavionske obrambe in protipehotnega orožja tudi brigadam ni uspelo, zlasti Šlandrovi, v tako bližino mostu in tunela, da bi ga lahko popolnoma porušile. Le miner-cem dolenjskih brigad je uspelo minirati in onesposobiti en tir železniške proge na mostu, po katerem vlak ni mogel voziti vse do konca vojne. Dolenjske brigade so uničile postojanko—grad Poganik in zajele njeno posadko. Slandrova brigada je pri Hotiču zdesetkala sovražno kolono, ki je hitela k železniškem mostu na pomoč napadeni posadki protiavionske obrambe. Čeprav sodelovanje zavezni- Ranjenega angleškega kapetana Goodvina peljejo na lojtrskem vozu proti Kresniškemu vrhu. Ranjen je bil pri napadu na železniški most in postojanko Pogonik dne 21. 9. 1944 1944 na Klancu. Na Korbarjevi hiši (prej Borštnarjevi) je bila odkrita plošča v spomin Rade tu Borštnar-Robi-ju, padlemu komandantu 30. divizije NOVJ. OBELEŽJE PARTIJSKIM ŠOLAM OK ZKS Domžale in KS Velika vas pripravljata odkritje obeležja partijskim šolam PK KPS za Štajersko, ki so bile od februarja do zadnjega aprila 1944 na Gori (Florjanu), Veliki vasi in Miklavžu. Datum sreča-nja bo določen predvidoma junija, ko bo končana adaptacija gasilskega doma v Veliki vasi. 35-LETNICA KZO Občinska organizacija ZZB NOV Litija in odbor KZO pripravljata na Slivni srečanje borcev KZO ob njegovi 35-letnici. Srečanje bo predvidoma pred praznikom vstaje - 17. junija. POGONIK 79 Naslednje spominsko srečanje bo 22. septembra v Poganiku pri Litiji, ki ga pripravljajo DPO občin (18) ljubljanske regije. Za pripravo programa je osnovan prireditveni odbor iz predstavnikov vseh občin v sodelovanju z odboromin 18. divizije. škega letalstva z bombardiranjem in s tem zrušenje mostu ni uspelo po predvidenem načrtu, je vendarle njeno sodelovanje na strani partizanov pustilo velik moralno-politični učinek. Razvrednotilo je domobransko propagando, ki je navajala, da sta Anglija in Amerika na strani domobranstva, torej njegovi zaveznici. Za sodelovanje zavezniškega letalstva v tej združeni akciji sta se dogovorila Vrhovni komandant NOV J. maršal Tito in komandant zavezniške fronte v Italiji general Aleksander. Kot zvezna oficirja in vojna dopisnika sta v akciji sodelovala Anglež, kapetan Goodwin, ki je bil v tej akciji ranjen in Ameri-kanec, reporter John Phillips, ki je v reviji LIFE napisal obširen članek pod naslovom „S Titovimi partizani". To sporočilo je napravilo na Amerikance in v Ameriki živeče Jugoslovane močan odmev. Z zavarovalnimi in demonstrativnimi napadi so v akciji sodelovale tudi enote DO in KZ odreda na svojih operativnih območjih. Celotno akcijo je vodil major Franc Po-glajen-Kranjc, namestnik komandanta 7. korpusa. V prireditvi spominskega srečanja na to akcijo, ki ima značaj ohranjanja in prenašanja tradicij NOB mlajši generaciji, bodo sodelovala KUD več občin, enote teritorialne obrambe SLO. Glede na obsežen program prireditve bo potrebno veliko delin truda, da bo prireditev dostojna repriza akcije izpred 35 let. Maj je mesec mladosti, zato smo na tokratni razgovor za okroglo mizo povabili predstavnike mladih, ki so spregovorili o svojih načrtih, položaju, vlogi in drugih vprašanjih. NA MLADIH SVET STOJI Razgovor je potekal takole: GLASILO OBČANOV: .Mesec maj je še posebno vaš mesec, zato gotovo pripravljate veliko prireditev in proslav v ta namen. Katere? " DOSTI AKCIJ MARJAN: „25. maja v Litiji tek mladosti s kulturnim in zabavnim programom ter plesom na koncu, v ZSMS pa bomo sprejeli nove člane." MARINA: „Tudi v teritorialne enote bomo v tem mesecu sprejeli nove mladince in mladinke - prostovoljce." MARJETA: „V krajevnih skupnostih bomo organizirali srečanja osnovnih organizacij ZSMS. GLASILO OBČANOV: „Ali vse te prireditve pripravljate izključno sami, ali vam pomagajo tudi starejši? " MARJAN: „Mi smo sami sposobni marsikaj izvesti. Seveda se pri tem ne zapiramo, ampak sodelujemo tako v krajevnih skupnostih kot v OZD in drugod z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organizacijami." ŠE SO TEŽAVE Z VLOGO MLADINSKE ORGANIZACIJE JANI: ..Zavisi tudi od aktivnosti posameznih osnovnih organizacij in posluha za delo mladine." GLASILO OBČANOV: „Kaj mislite s tem posluhom? " JANI: „Gre za posamezne primere, ko vodilni delavci nimajo pravega razumevanja in odnosa do dejavnosti mladine. Seveda smo v takšnih primerih tudi sami malo krivi, ker smo še vedno premalo usposobljeni." MARJAN: „Tudi če pravega odnosa ni, moramo biti mi mladi sposobni, da takšna razmerja spremenimo in damo mladim mesto, ki jim gre." GLASILO OBČANOV: „Torej so še primeri, ko vaše načrte še vedno nekdo verificira? " Stane S.: „Da bi naše načrte in konkretne akcije pred izvedbo še nekdo verificiral, je nesprejemljivo, in mislim, da tega problema ni. Vsaj v Predilnici, kjer sem zaposlen, ga ni. Pri nas vlada pravilen odnos do dela mladih in naša osnovna organizacija ZSMS se z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami dogovarja, usklajuje itd. popolnoma na enakovrednem nivoju. Res pa je tudi, da moramo mi mladi z delom opravičiti svoje zahteve." GLASILO OBČANOV: „Kolikšen vpliv imajo torej mladinske organizacije na politiko dela in življenja krajevne skupnosti oz. OZD? " MARJETA: „To je odvisno predvsem od nas samih. Če so naši delegati v samoupravnih organih in drugod neaktivni, je naš vpliv seveda manjši. Glede vpliva v krajevni skupnosti pa ne poznam veliko primerov, da bi npr. kdo mladinsko organizacijo vprašal za mnenje o planu krajevne skupnosti in podobno." PROBLEM USPOSABLJANJA GLASILO OBČANOV: poudarili ste problem usposabljanja mladih. Kdo naj jih po vašem mnenju usposablja? " JANI: ,,Predvsem moramo mi sami izvajati razne oblike usposabljanja mladih. To tudi delamo, samo denarja imamo premalo." STANE S.: „Mislim, da je izobraževanje oziroma usposabljanje mladih ena naših temeljnih nalog." JANI: „Seveda pa je usposabljanje mladih tudi drago. Skoraj vse oblike usposabljanja, ki jih organizira RK ZSMS, so seminarske in trajajo tudi po več dni. Teh usposabljanj se mi ne udeležujemo redno, ker imamo premalo denarja. Zato bomo več raznih oblik usposabljanja organizirali v občini." GLASILO OBČANOV: „Koliko je članov ZSMS v naši občini? " MARJAN: „Med 4000 in 5000 nas je." GLASILO OBČANOV: „Kdo so pravzaprav člani ZSMS? " JANI: „Tišti, ki izpolnjujejo s statutom določene pogoje, vendar pa se jih mi ne držimo v celoti." MARJETA: „Mi sprejemamo mlade v ZSMS pri 14 letih, ko človek še ni v celoti oblikovana osebnost, zato se res ne moremo v celoti togo držati kriterijev za sprejem v ZSMS.." SAMO IZJEME PO 27. LETU GLASILO OBČANOV: „Do katerega leta je lahko občan član ZSMS? " STANE S.: „Načeloma do 27. leta, vendar pa izjemoma tudi po 27. letu, če sprejema naš statut in če je njegova dejavnost ustrezna." GLASILO OBČANOV: „Članstvo v ZSMS po 2 7. letu starosti je torej načeloma možno, ali je to izjema? " JANI: „To naj bo zares izjema. Mladinske organizacije naj vodijo mladi ljudje." GLASILO OBČANOV: „Pri katerih letih so mladi najaktivnejši? ? " MARJETA: ,J*o 24. letu starosti jih je že zelo malo aktivnih. MARINA: „Kdor je že od vsega začetka aktiven, ne bo kar naenkrat prenehal akti-vistično in politično delati." GLASILO OBČANOV: „Ali je poroka oziroma oblikovanje družine ovira za nadaljnje delo mladinca ali mladinke? Koliko je še prisotna miselnost, da je človek s poroko prestar za mladinsko delo? Zlasti velja to za mladinke." MARINA: „Tudi ta miselnost je še prisotna, vendar redko. Kot sem že povedala, tisti, ki je vseskozi aktiven, ne bo prenehal delati kljub poroki. JANI: „V glavnem delo mladih v mladinskih organizacijah s poroko in družino preneha. Veliko več pa je seveda primeroiv, da takšni ljudje pričnejo delovati drugod, npr. v SZDL, ZK, SIS itd. Teh seveda ne moremo šteti med neaktivne." GLASILO OBČANOV: „ Vaše delo je zelo pestro. Na čem pa je težišče vaše dejavnosti? " OBLIKOVANJE SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE OSEBNOSTI MARJETA: „To je vzgoja mladega človeka, oziroma oblikovanje mladega človeka v občana oz. delovnega človeka, ki bo aktivno soustvarjal in nadalje gradil našo samoupravo in socializem." JANI: „To je zares težišče našega dela. Če bi poenostavil, bi lahko rekli, da delamo na tem, da mlad človek - in tudi kasneje — ne bo delal samo tisto, kar je nujno (služba, šola), ampak, da se bo aktiviral tudi popoldne in zvečer v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih, SIS, društvih itd." MARJAN: „To je težišče dela mladinske organizacije na splošno. V okviru naše občinske konference ZSMS pa težimo k temu, da bo čim večja aktivnost v osnovnih organizacijah mladine v krajevnih skupnostih in OZD." INTERESOV JE VELIKO GLASILO OBČANOV: „Kaj mlade ljudi danes najbolj zanima? " STANE S.: „To je težko reči, ker je interes mladega človeka najtežje ugotoviti. V Predilnici smo se dosti poglobljeno ukvarjali s tem in iskali tista področja, ki mlade najbolj zanimajo. Ugotovili smo, da je teh interesov zelo veliko." STANE C: ..Kmetijstvo to zagotovo ni." GLASILO OBČANOV: „Zakaj ne? " STANE C: „Zato, ker vsi problemi, ki so v kmetijstvu, veljajo tudi za mlade kmete in zato jih je zelo malo. Lahko jih preštejemo na prste." MARJETA: „Mislim, da mlade ljudi zanima primerno okolje, kjer bo lahko uveljavil tudi svoje lastne interese. Tu moramo biti pozorni in mladega človeka pridobiti, da bo deloval za širše družbene interese." BOLJ PESTRI POHODI MARINA: „Mlade zelo zanimajo razni pohodi, vendar tudi to zadnje čase upada. Verjetno zato, ker so postali enolični." JANI: „Glede raznih pohodov mislim, da bi tu morala biti vloga mladincev in mladink aktivnejša, ne pa, da so največkrat samo statisti." V RAZGOVORU ZA OKROGLO MIZO SO SODELOVALI: — Jani Peterlin, predsednik OK ZSMS Litija — Marjan Kahne, sekretar OK ZSMS Litija — Marjeta Agrež, predsednica komisije za delo z mladinci v KS pri OK ZSMS Litija — Stane Cvetežar, predsednik komisije mladih iz kmetijstva pri OK ZSMS Litija — Marina Krnel, članica komisije za SLO pri OK ZSMS Litija — Tine Brilej, glavni in odgovorni urednik Glasila občanov — Stane Sevljak, mentor mladine v Predilnici MLADI DELAJO KONKRETNO GLASILO OBČANOV: „In kaj mladih ne zanima? " JANI: „Takšno delo, ki ni akcijsko." STANE S.: „Suhoparno govoričenje." MARJETA: „Nekonkretne stvari." MARJAN: „Nepravilnosti mlade ljudi odbijajo od nadaljnjega dela." GLASILO OBČANOV: „V katerih interesnih področjih je vključeno največ mladih? " MARJETA: „Telesna kultura, delovne in pohodne enote in kultura." JANI: „Mladi delajo predvsem tisto, kar jih zanima. To naj bi veljalo tako za osnovne organizacije kot za občinsko konferenco." MARJETA: „Naše Predsedstvo ima toliko dela, da težko delamo na vseh interesih. Delati bi morali predvsem na terenu in manj v pisarni. Tudi naš program bi moral biti pretežno sinteza programov oz. interesov osnovnih organizacij, ne pa, da večinoma delamo tisto, kar nam nalaga Republiška konferenca ZSMS." STANE S: „Veliko več mladih bi delovalo v raznih interesnih področjih, če bi imeli boljše pogoje za udejstvovanje. Zlasti to velja za kulturo in telesno kulturo. Tako pa nam „uhajajo" in nekateri so popolnoma neaktiv- ni. SREDSTEV JE PREMALO GLASILO OBČANOV: „Ali imate za vaše delo zadosti denarja? JANI: „Denarja imamo občutno premalo." MARJAN: „Za mnoge naše akcije moramo sami zbrati denar, kar ni najboljše." MARJETA: „Večinoma je tako, da dobi osnovna organizacija ZSMS od krajevne skupnosti denar samo za tisto, kar je potrebno konkretno — največkrat fizično — narediti, ne pa na podlagi naših planov in interesov. Še vse preveč se naša organizacija smatra kot gradbena organizacija ali organizacija za razna fizična dela, raznašanje vabil, plakatov itd. Mi smo vendar družbenopolitična organizacija." Z VSEMI SILAMI ZA III. SAMOPRISPEVEK GLASILO OBČANOV: „Kaj bi po vašem mnenju potrebovali v Litiji oz. v naši občini? Kptere objekte? " MARJETA: „Kulturni in športni center, ki do uporaben za vse in kjer bo delo organizirano." GLASILO OBČANOV: „Nekaj od tega je zajeto tudi v osnutku programa 3. občinskega samoprispevka, ki bo jeseni." MARJAN: poznamo osnutek programa, in mislimo, da je dober. Dobro bi bilo misliti tudi na prostore za mladino." GLASILO OBČANOV: „Torej se boste v akcijah pred referendumom dobro organizirali in glasovali ZA, saj bodo bodoči objekti v veliki meri namenjeni tudi ali predvsem za vas? " STANE S.: „To sploh ni problem. Mi bomo glasovali zA in tudi vodili vse akcije med mladino, da bo referendum uspešno izglasovan." MARJAN: „V to akcijo bomo stopili z vsemi silami." STANE S.: „V Predilnici so stvari jasne. Mi imamo svoje mesto oziroma vlogo, ki pripada mladinski organizaciji. Če pa se naš glas kljub temu premalo sliši, pa smo najbrž krivi tudi sami, oz. naši delegati, ki so premalo aktivni v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah." Tema prihodnjega razgovora za našo okroglo mizo bo: KAKO IN KOLIKO SM( INFORMIRANI? Delovanje mladih je obsežno in raznovrstno. Zlasti pa želijo delati konkretno. V razgovoru za okroglo mizo so mladi povedali veliko zanimivega. (Foto: Zofka) Varen priključek na cesto Krajevna skupnost Jevnica je dobila lokacijsko dovoljenje za izgradnjo priključka na Zasavsko cesto. Že v maju bo verjetno tudi gradbeno dovoljenje. Hkrati je iz Ljubljane prišla prijetna novica, priključek je treba izpeljati hkrati z obema avtobusnima postajama in ga tudi asfaltirati. Će bo novica obveljala, je ta rešitev rezultat prizadevanj Skupščine Ljubljana-Moste in krajevne skupnosti Dolsko. Krajša zamuda pri gradnji Gradbeno dovoljenje za izgradnjo stanovanjsko-poslovnega centra nasproti Jerebovega hrama je že pri gradbeni operativi. In vendar se še prava gradbena dela ta čas niso pričela. Izvajalci in projektanti ponovno proučujejo, ali ne bi kazalo celotno stavbo nekoliko dvigniti. Zimske poplave so sprožile pomisleke in povzročajo premislek. Gradbeniki trdijo, da se bo gradnja zato pričela le približno dva tedna kasneje. Hkrati je treba še namreč skleniti vse pogodbe. Mnogo vzrokov za poškodbe cest Strokovnjaki za ceste trdijo, da je vrstni red vzrokov za poškodbe moderniziranih cest naslednji: slabo odvodnjavanje, neprimerni spodnji ustroj, slaba kvaliteta asfalta, pretanek asfaltni sloj, prevoz s težkimi avtomobili, če cesta ni grajena za težki promet in drugi vzroki. Ob tem je prav, da razmislimo ob ugotovitvi občanov iz Hotiča: cesta Hotič-Vače je najslabše odvod njena modernizirana cesta občine Litija. Bitka argumentov Krajevna skupnost Kresnice se je odločila za modernizacijo nekaterih svojih cest, tako da bo širina asfalta le 3 m ali celo nekaj cm manj. Ob tem je prišlo do bitke argumentov med predstavniki investitorja in predstavniki tistih, ki dajejo soglasja. Končno stališče krajevne skupnosti je naslednje: z referendumom smo tako odločili, ne moremo rušiti hiš, ne moremo čakati deset ali več let, da bomo tako bogati, da bomo mogli graditi moderne in dovolj široke ceste. Načrti Primskovčanov Krajevna skupnost Primskovo ima mnogo problemov in načrtov. Tokrat bomo našteli le tri: ustanovitev obrata, razširitev republiške ceste med Sobračami in Pustim Javorjem (tam, kjer mnogi kamioni zdrsnejo s ceste in ostanejo v močvirju) in napeljava telefonov v Sobrače. Odlagališče trdnih odpadkov Novo, vendar začasno odlagališče trdnih odpadkov, bo na začetku Širjave. Do njega boste prišli tako, da se pred železniškimi zapornicami zapeljete po cesti, ki pelje med železnico in Savo. Novo začasno smetišče bo obratovalo pod znatno strožjim režimom kot je sedanje na koncu Stavb. Samoupravna komunalna skupnost pa je dolžna v letu 1980 odpreti novo stalno odlagališče. Dole za vzgled KS Dole ima urejeno odlagališče trdnih odpadkov. Edina krajevna skupnost v občini, ki ima tako urejeno smetišče, so Dole. Zanimivo, da so celo iz Polšnika vozili smeti na smetišče na Dolah. Pa še nekaj je - nič niso vprašali gospodarja — verjetno so pozabili vprašati. Nikoli zadovoljni Semafori v Litiji so zelo koristni, vendar ne vedno. Pri zelo redkem prometu je bolje, da so izključeni. Šoferji mestnega avtobusa to najbolje vedo. Kajti, kadar je promet redek, jim delovanje semaforjev povzroča nepotrebne zamude. Kje bo obrat? Za obrat v Krajevni skupnosti Primskovo so ta čas v pretresu tri lokacije: Mišji dol, Ješče in Sobrače. Odločal bo bodoči ustanovitelj obrata. Razen teh prideta v poštev še dve, ena od teh je seveda Kopačija. Videti je, da bo vsaj za začetek imela prednost tista lokacija, kjer j je pričetek dela možen brez velikih stroškov in priprav. Dobri rezultati malega gospodarstva V februarju preteklega leta so zbori občinske skupščine sprejeli program razvoja malega gospodarstva občine Litija za obdobje 1978-80, sedaj pa je v razpravi analiza izvajanja tega programa v letu 1978. Iz nje je razvidno, da se malo gospodarstvo, tako družbeno kot zasebno, uspešno razvija. Pridobili smo tri nove industrijske obrate v manj razvitih krajevnih skupnostih (Polčnik, Dole, Vače). V zasebnem sektorju smo pridobili 26 raznih obrtnikov, od tega 10 v redni dejavnosti. Struktura ni najbolj ugodna, saj narašča zlasti število avtoprevoznikov. Prav tako narašča število zasebnih proizvajalcev, zlasti v proizvodni obrti, ki zaposluje tujo delovno silo. Celotni prihodek obratovalnic se je povečal za 36,9 %, dohodek pa za 50,7 %. Doseženi rezultati v preteklem obdobju nas morajo vzpodbuditi za še doslednejše uresničevanje sprejetega programa. Pri planiranju spet kasnimo Operativna skupina za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1985, ki jo je imenoval Izvršni svet, je na svoji zadnji seji obravnavala osnutek analize izvajanja programa malega gospodarstva za obdobje 1978-1980 v letu 1978 in pa izvajanje srednjeročnega programa geodetskih del v občini Litija za obdobje 1976-1980. Pri pregledu aktivnosti za pripravo srednjeročnih planov pa je ugotovila, da s pripravami zaostajajo zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela in še posebej v krajevnih skupnostih; vsi nosilci planiranja še niso sprejeli niti sklepov o pripravi in sprejemu srednjeročnih planov. Zato bo z aktivnostjo za pripravo planov potrebno pohiteti. Dve TOZD imata izgubo Rezultati gospodarjenja v prvem trimesečju tega leta so znani. Zbirnih podatkov za občino v tem času še ni, ker TOZD Usnjarna Šmartno, TOZD Industrija apr^ Kresnice in TOZD Zdravstveno varstvo še niso d os t a vin periodičnih obračunov oddelku za gospodarstvo. Ostale organizacije so poslovanje zaključile uspešno, z izjemo TOZD Komunale, ki je dosegla izgubo v višini 118.174 din in TOZD Pletilje, v kateri znaša izguba 308.344 din. TOZD Mizarska proizvodnja, v kateri se je izguba med letom izkazovala dalj časa, pa je dosegla pozitiven rezultat. Anketa v krajevnih skupnostih V maju imajo krajevne skupnosti mnogo nalog in dela. Med drugim izpolnjujejo tudi anketo po naseljih in krajih za bodoči prostorski plan. Skrbno izpolnjene ankete bodo vir podatkov za prostorski plan in tudi za druge namene, tudi za potrebe splošnega ljudskega ^P™8- IvoKramžar Jeseni »ZA« Osnutek programa III. občinskega samoprispevka, za katerega bomo glasovali 18. novembra letos, in sicer za obdobje od 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985 I. ŠOLSTVO 1. Izgradnja osnovne šole in telovadnice za večnamensko uporabo na Ježi v Litiji 150.360.000 din — 580 — 600 učencev v eni izmeni — učilnice in kabineti — specialne učilnice za pouk s prilagojenim predmetnikom — telovadnica za večnamensko uporabo — knjižnica in upravni prostori — delavnice za pouk s prilagojenim programom — večnamenski prostor (jedilnica, prireditve in itd.) — zaklonišče — dvosobno stanovanje za hišnika — zunanja šolska igrišča Skupna površina je glede na normative ter programsko nalogo ocenjena na 700 kv. m. 2. Izgradnja osnovne šole s telovadnico, prostori za zdravstveno varstvo na Dolah pri Litiji 50.157.000 din — od 170 - 250 učencev v dveh izmenah — 4 učilnice s pripadajočimi prostori, — telovadnica za večnamensko uporabo, ■ — prostori za otroško varstvo " — prostori za splošno in zobno ambulanto — kuhinja s stranskimi prostori in upravnimi prostori ter — ureditev otroškega igrišča z igrali. Površina je glede na normative s predpostavko, da bo pouk potekal v dveh izmenah, ocenjena na 1500 kv. m. 3. Izgradnja strehe (dvokapnice) na osnovni šoli Šmartno pri Litiji 4.592.000 din 4. Izgradnja telovadnice za večnamensko uporabo pri osnovni šoli na Vačah 6.960.000 din — dvorana s pripadajočimi prostori in — zunanja ureditev (brez igrišč) Skupna površina je glede na večnamensko uporabo ocenjena na 340 kv. m. II. OTROŠKO VARSTVO 1. Vrtec v Jevnici (v bloku) 4.901.000 din — dve igralnici za otroke od 2. do 7. leta (mešani skupini) — drugi pripadajoči prostori: sanitarije, garderobe, prostor za delitev hrane, prostor za shrambo posode, prostor za osebje; brez kuhinje - ta naj bi bila v sklopu šole in — ureditev otroškega igrišča z igrali Skupna površina je glede na normative ocenjena na 190 kv. m 2. Vrtec v Gabrovki (v bloku) 5.192.000 din — dve igralnici za otroke od 2 - 7 let (mešani skupini) — drugi pripadajoči prostori: sanitarije, garderobe, prostor za delitev hrane, prostor za shrambo posode, prostor za osebje; brez kuhinje - ta je v sklopu šole in — ureditev otroškega igrišča z igrali Skupna površina je glede na normative ocenjena na 190 kv. m 3. Vrtec na Dolah pri Litiji — investicija je zajeta pri osnovni šoli na Dolah pri Litiji. 4. Izgradnja prizidka k vrtcu v Šmartnem pri Litiji 6.884.000 din — dve igralnici — drugi pripadajoči prostori, samo sanitarije in garderoba ostalo je urejeno v okviru že zgrajenega vrtca, — zakloniščni prostori in — razširitev sedanjega otroškega igrišča. Skupna površina je glede na normative ocenjena na 240 kv. m 5. Izgradnja ali prizidek vrtca ob Ponoviški cesti oz. k vrtcu na Rozmanovem trgu v Litiji 11.613.000 din — 4 igralnice — drugi pripadajoči prostori: sanitarije, garderobe, prostor za delitev hrane, prostor za shrambo posode, prostor za osebje, brez kuhinje, kije urejen v" centralnem vrtcu na Graški Dobravi v Litiji — zakloniščni prostori in — ureditev otroških igrišč z igrali Skupna površina je glede na normative ocenjena na 450 kv. m. III. KULTURA 1. Izgradnja kinogledališke dvorane v Litiji 105.660.000 din — kinogledališka dvorana s pripadajočimi prostori za gledalce in nastopajoče s fiksiranimi sedeži za 400 - 500 obiskovalcev, — oder s pripadajočimi stranskimi prostori — upravni prostori — razstavni prostor v okviru avle in — zunanja ureditev. Skupna površina je glede na normative ocenjena na 2900 kv. m. IV. TELESNA KULTURA 1. Telovadnica za večnamensko uporabo s pripadajočimi prostori, kot so opredeljeni v progamski nalogi, je vključena pri osnovni šoli na Ježi v Litiji. 2. Prostor za telesno vzgojo na Dolah pri Litiji je vključen pri osnovni šoli na Dolah pri Litiji 3. Prostor za telesno vzgojo na Vačah se zagotovi z izgradnjo telovadnice za večnamensko uporabo pri osnovni šoli na Vačah. V. ZDRAVSTVO Splošna in zobna ambulanta s pripadajočimi prostori je vključena pri osnovni šoli Dole pri Litiji. SKUPAJ 346.319.000 din Sredstva za posebne programe krajevnih skupnosti 8.501.000 din VSE SKUPAJ 354.820.000 din (Nadaljevanje prihodnjič) MAJ 1979 GLASILO OBČANOV STRAN 5 j; DELEGATOM Zbori skupščine so zasedali 7. in 8. maja 1979 ter med drugimi obravnavali analizo uresničevanja zakona o združenem delu, poročila o delovanju Sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, poročilo o stanju vzgoje in izobraževanja v občini, poročilo o delu upravnih organov s programom dela. Bila je dana informacija o izdelavi prostorskega plana: potrjen je bil zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1978. Bili so izvoljeni sodniki Sodišča združenega dela za občino Litija: Pungerčar Stane, Lemut Karlo, Primožič Anton. Sekretariat skupščine POVZETEK iz osnutka analize izvajanja programa razvoja malega gospodarstva občine Litija za obdobje 1978 - 1980 v letu 1978 1. Uvod Z analizo izvajanja programa razvoja malega gospodarstva ugotavljamo, v koliki meri izvajamo program razvoja malega gospodarstva za obdobje 1978-1980, ki ga je Skupščina občine sprejela v februarju preteklega leta. Ugotovitve iz te analize pa morajo bui osnova za sprejem ukrepov, ki bodo omogočili uresničevanje željenih ciljev. 2. Razvoj družbenega sektorja Sprejeti program je opredelil razvoj Mesarije in pre-kaljevalnice ter Kovine, ki sta že prešli v industrijo, Splošne mizarske delavnice in Mizarstva ;vv teh dveh delovnih organizacijah se je dohodek povečal za 40 %, število zaposlenih pa se giblje na približno isti ravni. Mizarstvo Litija pretežno proizvaja po naročilu; serijska proizvodnja predstavlja približno 3o %. Za Splošno mizarsko delavnico Gabrovka je bil opredeljen prehod v industrijsko proizvodnjo, kar pa bo moc doseči le ob povezavi s sorodno delovno organizacijo. V tej smeri je bila opravljena vrsta razgovorov, vendar se kolektiv Splošne mizarske delavnice za to ni mogel odločiti. Povezava Splošne mizarske delavnice v širšem gospodarskem prostoru pa bo nujna, če naj ta delovna organizacija doseže pomembnejši premik v svojem nadaljnjem razvoju. S skupnimi prizadevanji krajevnih skupnosti, skupščine občine in delovnih organizacij je bil dan poseben poudarek ustanavljanju novih obratov v občini, kar je v skladu s politiko enakomernejšega razvoja posameznih delov občine. Tako je z letom 1978 na Vačah pričela obratovati knjigoveznica Tiskarne Slovenija. V začetku letošnjega leta je pričel s proizvodnjo obrat Elme TOZD Elektromaterial Čatež na Polšniku in pa obrat Kovinarske Krško na Dolah. Prizadevanja za ustanavljanje novih obratov pa se nadaljujejo. Sredi preteklega leta je bila ustanovljena tudi nova delovna organizacija za proizvodnjo, kooperacijo in trgovino PKT Litija; sodelovanje med to delovno organizacijo in zasebnimi proizvajalci naše občine pa se počasi odvija. 3. Razvoj zasebnega sektorja V letu 1978 se je skupno število obrtnikov povečalo za 26 ali 11 %, od tega 10 v redni in 16 v dopolnilni dejavnosti. Številčni trend gibanja po posameznih panogah ni najbolj ugoden, saj se povečuje zlasti število obrtnikov v prometu, v posameznih panogah, zlasti med proizvodnimi, pa je opaziti zmanjševanje števila obrtnikov v redni dejavnosti v korist dopolnilne obrti. Na zmanjševanje te neugodne tendence pa bo vplival že sprejeti odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona. Povečuje pa se število obrnikov, ki zaposlujejo delavce; tako je pri zasebnih proizvajalcih konec leta 1978 združevalo delo 120 delavcev. Prav tako se je močno povečal celotni prihodek obratovalnic, ki je v letu 1978 porastel za 36,9 %, dohodek pa za 50,7 "k. 4. Ukrepi za pospeševanje razvoja malega gospodarstva 4.1. Prostorsko in urbanistično planiranje Pri prostorskem in urbanističnem planiranju se upoštevajo tudi potrebe malega gospodarstva ; v okviru strnjenih sosesk se načrtujejo lokali za t.i. mirno obrt, ob obrobju mesta pa so predvidene obrtne cone. Materialni pogoji za pridobivanje poslovnih prostorov za potrebe malega gospodarstva, pa so bili zagotovljeni s sprejetjem družbenega dogovora, h kateremu so pristopili skupščina, Samoupravna stanovanjska skupnost, Samoupravni sklad za gospodarski razvoj delovnih organizacij in pa 62 obrtnikov. V letu 1978 niso bila zbrana sredstva v taki višini, ko je bilo predvideno z dogovorom, na kar je vplivalo zlasti počasno pristopanje k dogovoru s strani obrtnikov. Kljub temu je bilo moč z združenimi in kreditnimi sredstvi zagotoviti nakup treh prostorov za obrtno dejavnost na Rozmanovem trgu in adaptacijo kletnih prostorov na Valvazorjevem trgu. K družbenemu dogovoru za pridobivanje poslovnih prostorov bi morali pristopiti vsi obrtniki, to je ena pomembnih nalog Združenja zasebnih obrtnikov. 4.2. kreditna politika Kreditiranje družbenega sektorja je potekalo preko Beograjske banke - Gospodarske banke; velik pomen pri ustanavljanju novih obratov pa predstavlja tudi prispevek samoupravnega sklada za gospodarski razvoj delovnih organizacij. Področje kreditiranja zasebnega sektorja je vseskozi spremljal tudi odbor za malo gospodarstvo pri izvršnem svetu; Obravnaval je vloge za kredite in dajal priporočila, če je prosilec izpolnjeval poleg bančnih kriterijev tudi tiste, ki jih je oblikoval odbor za malo gospodarstvo. S tem je omočočena enakomernejša in družbeno načrtovana poraba kreditnih sredstev za potrebe malega gospodarstva. 4.3. Davčna politika Čeprav davčna politika ni med poglavitnimi pospeševalci razvoja malega gospodarstva, je bil v preteklem letu sprejet odlok, ki predvedeva davčne olajšave za vse dejavnosti, ki so' kooprioritetne opredeljene s programom razvoja malega gospodarstva, navedene so olajšave za storitvene dejavnosti, podaljšana je bila tudi doba oprostitve davka za začetnike in sprejete ugodnejše stopnje. Z letošnjim letom pa je davčna uprava uvedla tudi evidenco sredstev, ki jih obrtniki namenjajo za razširjeno reprodukcijo; višina teh sredstev bo vplivala na znižanje davčnih obveznosti. 4.4. Problemska cen Pri oblikovanju cen so šla prizadevanja za tem, da povišanja cen ne prekoračujejo porasta, dovoljenega z družbenim dogovorom o ukrepih za izvajanje politike cen proizvodov in storitev_v SRS. Vseskozi je bila prisotna tudi težnja za izenačevanje pogojev gospodarjenja v panogah, kjer je bilo doseženih nekaj rezultatov (gostinci, frizerji); vse razlike v cenah znotraj panoge pa se ne odražajo razlik v kvaliteti uslug. Prav tako ni izdelana enotna metodologija za sestavo posameznih kalkulacij po strokah, niti ni enotnih kriterijev za formiranje režijskih ur po strokah. Spremljanje cen pa otežujeta še dejstvi, da se pri predlaganih spremembah čen s strani predlagatelja ne spoštuje niti nimimalna predpisana metodologija in pada se evidentiranje cem vodi v okviru referata za obrt, cene in delovna razmerja; naloge s tega področja pa so tolikšnega obsega, da jih en delavec ne more uspešno opravljati. 4.S. Ustanovitev knjigovodskega servisa Pri Združenju obrtnikov je svetovalna služba formirana in deluje. K ustanovitvi knjigovodskega servisa zaenkrat še niso pristopili, čeprav se kažejo potrebe v tej smeri. Širše možnosti v tej smeri so podane s spremembo statusa Združenja obrtnikov. 4.6. Zaposlovanje in izobraževanje: vŠtevilo obrtnikov, ki zaposlujejo delavce, se je povečalo, kakor tudi število zaposlenih delavcev pri zasebnikih, zlasti v proizvodni obrti. Plani potreb po kadrih za družbeni sektor niso v celoti, zlasti pa ne dolgoročno izdelani; prav tako ne poznamo kadrovskih potreb zasebnega sektorja. Sektor malega gospodarstva bi se moral intenzivno vključiti v koncept usmerjenega,izobraževanja. Nujno pa bi bilo tudi več sodelovanja s Samoupravno skupnostjo za zaposlovanje. 4.7. Drugi ukrepi za pospeševanje razvoja malega gospodarstva: Poleg že navedenih so bili izvedeni še: — uvedene komunalne olajšave za gradnjo obrtnih delavnic v predvidenih obrtnih conah; — omejevanje šušmarske dejavnosti, kjer pa je premalo sodelovanja s strani obrtnikov; — zdomci so na informativnih sestankih informirani o vseh možnostih, kar je že dalo rezultate, saj se med novimi obrtniki pojavljajo tudi zdomci; — z odlokom je urejen delovni čas v lokalih, ki poslujejo s strankami; — upravni organi so si tudi prizadevali za hitro izdajanje in reševanje vseh vlog v skladu s pozitivno zakonodajo. 5. Zaključek Iz analize je razvidno, da smo sprejeti program razvoja malega gospodarstva občine Litija za obdobje 1978—1980 pričeli uspešno reševati. Sprejeti ukrepi in akcije že dajejo prve rezultate; mnogi pa so dolgoročni, tako da se bodo vsi učinki pokazali v daljšem obdobju kot je eno leto. DRUŽBENI DOGOVOR o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju občine Litija S tem družbenim dogovorom želijo podpisniki DPOj KS, SIS zagotoviti enotno in sistematično vzdrževanje in evidentiranje spomenikov, kakor tudi enoten postopek v zvezi s postavitvijo novih spomenikov. Za spomenike skrbi občinska skupščina s sodelovanjem drugih podpisnic DD, ki na podlagi letnih in srednjeročnih programov zagotavljajo tudi ustrezna sredstva za_ redno urejanje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževanje spomenikov. Za urejanje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževanje spomenikov, ki presegajo finančne možnosti DPS, pripravi program in predlog financira ustrezni organ občinske skupščine ter občinske kulturne skupnosti vsako leto posebej. V 7. čl. družbenega dogovora je določeno, da v sporazumu z občinsko skupščino prevzemajo neposredno skrb za spomenike, razen podpisnikov DD še OZD, KS, hišni sveti, organizacije in društva. Letni predlog programa sestavi pristojni občinski upravni organ na podlagi predlogov KS ali oskrbnikov in odborov, podpisnikom DD. Letni program mora biti sestavljen vsako leto do 15. 11. za naslednje leto. Z DD je tudi določeno, da so oskrbniki dolžni spomenike, za katere so prevzeli skrb, vzdrževati vključno z njihovim okoljem, tako kot je to določeno s sprejetim programom. Redna vzdrževalna dela so predvsem obnova črk na spomenikih, kamnoseško čiščenje spomenikov in urejanje zelenic pri spomenikih. Za uresničevanje DD skrbi odbor podpisnikov DD, ki se oblikuje tako, da vsak udeleženec dogovora imenuje 1 delegata v odbor. S tem DD, ki bo kot osnutek dan v javno razpravo, se zeli natančneje opredeliti vloga ter obveznost vzdrževanja in varstva spomenikov ter drugih obeležij NOB in socialistične revolucije v občini Litija. IZVLEČEK iz analize stanja kmetijstva in realizacije programa in ukrepov za hitrejši razvoj kmetijstva v občini Litija za obdobje 1976-1977-1978 Agrarna politika v občini Litija si je v srednjeročnem programu kmetijstva za obdobje 1976-1980 poleg povečanja proizvodnje hrane postavila za cilj večjo reproduktivno sposobnost kmetijstva, zmanjševanje dohodkovne disparitete, racionalno rabo prostora in bolj uravnano deagrarizacijo. V treh letih od 1976 do 1978 planirani cilji niso bili doseženi, oziroma izpolnjevanje posameznih nalog in ukrepov zaostaja. Stanje rasti kmetijske proizvodnje je bilo 2,2% (plansko 3,5%), doseženi pa so nekateri ugodni premiki, ki dajejo možnost za hitrejšo rast v prihodnjih letih. Po posameznih proizvodnih vejah beležimo sledeče rezultate: ŽIVINOREJA: Razvoj živinorejske proizvodnje je bil sicer hitrejši od povprečja, vendar pa dosežena rast 1,7 % letno zaostaja za predvidevanji. Število mplznihv krav se je v zadnjih letih v zasebnem kmetijstvu povečevalo. Vzrok temu je tudi naglo naraščanje namolzenega mleka, ter odkup, kije v letu 1976 znašal 1.344.000 litrov, v letu 1978 pa ze 2382.000 1 (družbeni in zasebni sektor). Prav tako se je tudi mlečnost po kravi v zadnjih treh letih povečala od 1800-2000 1 na 2000-2500 1 po kravi letno. POLJEDELSTVO VODNJJA: RASTLINSKA PROIZ- Rastlinska proizvodnja je v tem obdobju zaostajala za predvideno (le 0,8 % povečanje topnja rasti 1976-1978). Največje proizvodne rezerve v travnatem svetu še vedno niso izkoriščene v celoti. Površine pod kritiškimi rastlinami so se nekoliko povečale, še zl9st.ij4.ss.ie_ povečal delež površin, zasejanih s koruzo. SADJARSTVO Pridelek sadja predvsem s plantažnih sadovnjakov zaostaja za predvidevanji, nekoliko manj zaostaja pro izvodnja ribeza in jagodicevja. Obnova sadovnjakov v družbenem sektorju v zadnjih treh letih ni stekla, kot so bila predvidevanja začrtana v programu. Primanjkovalo je predvsem sredstev za obnovo le-teh. KOOPERACIJA: V preteklih treh letih so se kmetijske organizacije, Kmetijska zadruga Litija in Kmetijska zadruga Gabrovka v večji meri usmerile v krepitev kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju. Tu gre predvsem za proces preusmerjanja kmetij in modernizacijo zasebne proizvodnje ter krepitev raznih kooperacijskih oblik proizvodnje. Sistematično preusmerjanje kmetij — kooperantov je steklo, seveda pa investicijski učinki še v celoti niso prišli do izraza. Do konca leta 1977 je bilo vključenih v preusmerjanje skupno 65 kmetij. V letu 1978 pa je gospodarilo po izdelanih preusmeritve-nih načrtih že 117 kmetij. Prav načrtno sodelovanje s kooperanti je v obdobju 1976 — 1978 prineslo dobre rezutate, saj je bilo v tem obdobju na kmečkih gospodarstvih za sodobno tehnologijo zgrajenih 600 stojišč za govedo in zgrajenih 1470 m3 silosnih prostorov. POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA: Na področju pospeševanja kmetijstva v letu 1976-1978 je bilo vloženih 1.130.000 din sredstev iz proračuna občine in skladov in iz naslova družbenega dogovora in ostalih 1.030.000 din sredstev. Poleg ustaljenih oblik pospeševanja (regresiranje, izobraževanje, tekmovanja v znanju, praktičnem delu in posameznih vrstah proizvodnje), pospeševanje posameznih proizvodnih usmeritev ipd. je bil v tem triletnem obdobju tudi dan poudarek na družbenem dogovarjanju ter oblikovanju same skupnosti za pospeševanje kmetijstva, kar naj bi se odrazilo v njenem delu prav v letu 1979-1980. POROČILO O uresničevanju politike cen v letu 1978 Z dogovorom o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 so se občine in republika zavezale, da bodo sprejele ukrepe in ustvarile pogoje za uresničevanje sprejete politike cen v letu 1978. Nosilci politike cen so bili zadolženi za pravilno izvajanje tega dogovora. Udeleženci po dogovoru so dolžni zagotoviti, da rast cen proizvodov in storitev v primerjavi z letom 1977 ne bo višja, in sicer: ' — pri industrijskih proizvodih za več kot 9 % — v prodaji na drobno za več kot 12_% — pri življenjskih potrebščinah za več kot 13 % — (pri storitvah za več kot 11 % — pri stanarinah, najemninah in varstvu otrok ter še v nekaterih primerih veljajo posebni kriteriji za podražitve, ki so opisani v dogovoru. Iz pristojnosti občine je bilo obravnavano naslednje: STANARINE S 1. 6. 1978 so se povečale stanarine za 30 %, kar je v skladu s citiranim dogovorom. Visok odstotek povečanja je bil potreben zato, ker je do leta 1980 predviden prehod na ekonomske stanarine. Da ne bi toliko povečane stanarine prizadele občane z nizkimi osebnimi dohodki, se uporablja sistem subvencioniranja. Skladno z dogovorom so se povečale tudi najemnine za poslovne prostore, in sicer za 30 %. KOMUNALNE STORITVE V dogovoru je določeno, da se smejo cene komunalnih storitev povečati v povprečju za 8 %. Na tem področju je prišlo do največjih odstopanj od začrtane politike cen. Razlog za odstopanje je v tem, da je bila ustanovljena nova TOZD Komunala, ki je prevzela vse komunalne storitve. Prej je imela v sklopu svoje dejavnosti to področje TOZD Gradmetal, ki je izgube pri opravljanju komunalne dejavnosti krila iz primarne dejavnosti. > Po opravljenih analizah v novo ustanovljeni TOZD je Izvršni svet decembra 1978 in na pre dlog TOZD Komunala ter Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija dal soglasje za povišanje cen, ki pomenijo tudi za 78 % povišanje (npr. povečanje vodarine za gospodinjstva za 26 %, za gospodarske organizacije za 25 %; povečanje karalščine za gospodinjstva za 25 %, za gospodarske organizacije za 94 %; povečanje cene za odvoz smeti za gospodinjstva za 53 %, za gospodarske dejavnosti za 78 % .. .). Tako visoke podražitve je Izvršni svet dovolil zato, ker so bile nekaj časa cene zadržane, novi delovni organizaciji pa je bilo potrebno zagotoviti gospodarsko poslovanje. Zaradi velikih razlik - odstopanj od dogovora je Izvršni svet ob akceptiranju cen TOZD Komunala sprejel sklep, da se po freteku trimesečja 1979 ugotovi ekonomsko poslovanje TOZD Komunala ter vpliv podražitve na gospodarjenje komunalne delovne organizacije. SOCIALNI ZAVODI DOM POČITKA TIŠJE Cene v Domu TIŠJE so se v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 povečale za 7 %. Dom TIŠJE je po sporazumu, sklenjenim med Skupščino občine Litija in Domom TIŠJE, zaračunaval tako kot v predhodnih obdobjih od leta 1974 dalje, tudi v letu 1978 5,00 din za sanacijo doma. Ta sporazum preneha veljati v maju 1979. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD msečna ekonomska cena na otroka je v letu 1978 znašala 1.717 din, kar je 24 % več kot v predhodnem letu. K tej ceni so starši v letu 1977 prispevali 46 % v letu 1978 pa 42 %. Najnižji prispevek staršev je znašal 520 din, najvišji pa 1.185 din. GOSTINSKE STORITVE _ Tudi na tem področju je prišlo do odstopanj. Upoštevano je bilo povečanje nabavne cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač, mesa in mesnih izdelkov (navodila republike) ter povečanje prometnega davka. Porast cen je nastal tudi zaradi usklajevanja posameznih gostinskih obratov po kvaliteti storitev. Odstopanja pomenijo razliko od predvidenih 12 % na 20 %, kar je dejansko pivišanje cen v letu 1978. OBRTNE STORITVE Pri izvajanju politike cen so bila upoštevana določila dogovora, kar pomeni, da se cene storitev niso povečale za več kot 12 %. r ~\ r DELEGATSKA VPRAŠANJA Delegacija KS Kresnice sprašuje, kaj je z gradnjo podvoza v Kresnicah: ODGOVOR ODDELKA ZA GOSPODARSTVO: Gradnja podhoda v Kresnicah je tik pred izdajo gradbenega dovoljenja. Za izdajo dovoljenja je pristojen Republiški sekretariat za industrijo Slovenije. Železniško gospodarstvo Ljubljana ter Zavod za investicije obljubljata, da bodo investicijo izpeljali letos. J V. | mm M 1 k 1 Illlm Wi 1 P KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA Novi prostori za krajevni urad Na predlog krajevne skupnosti Gabrovka je jevni urad Gabrovka družbeno in ekonomsko izvršni svet na seji dne 23. aprila 1979 sprejel upravičena. sklep, iz katerega je razvidno, da je ureditev po- Prostori bodo urejeni v kletni etaži ambu- slovnih prostorov za krajevno skupnost in kra- lante v Gabrovki. KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC Avstrijska delegacija v domu Tišje KS LITIJA—DESNI BREG V sredo, 18. aprila je obiskala dom „TISJE" avstrijska vladna študijska delegacija, ki je bila gost Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo S RS. V prvem delu obiska smo goste seznanili z delom in organizacijo v domu, z vsebino dela in izkušnjami na področju geriatričnega in geropsi-hiatričnega varstva starejših ljudi. V drugem delu so si ogledali dom in se ne- posredno seznanili z utripom življenja v domu. Namestnik predsednika Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo je izrazil možnost sodelovanja na strokovnem področju. Vodja avstrijske delegacije pa je v zaključnem govoru izrazil zadovoljstvo in ugotovil, da je obisk v Sloveniji in v domu „TISJE" presegel njihovo pričakovanje. G.G. Novice iz osnovne šole Milan Borišek AKTIV ŠŠD ZASAVJA OŠ S PRILA- PLAVANJE- ZA UČENCE 5. r v HRA-GOJENIM PROGRAMOM STNIKU Našo dolgoletno željo po sodelovanju ŠŠD v Zasavju smo uresničili 23. 3. 1979 in sklicali aktiv mentorjev. Dogovorili smo se o delu ŠŠD, o problemih in o obliki sodelovanja. Delo aktiva se je ze pričelo. ŠŠD Hrastnik je dne 11.4. organiziral tekmovanje o atletiki. ŠŠD Litija je dne 20. 4. organiziral tekmovanje v crossu. SŠD Zagorje je dne 24.4. organiziral tekmovanje v rokometu in nogometu. Udeležili smo se vseh tekmovanj in dosegli lepe uspehe. 17 učencev 5. razreda iz Litije in Gabrovke redno vsak teden izmenično obiskuke plavanje v Hrastniku, kar je ena izmed najboljših oblik kolektivne telesne vzgoje. DAN MLEKA Mednarodno leto otroka si prizadeva za izboljšanje otrokove prehrane. Važno mesto v prehrani zavzema osnovno živilo-mleko. Zato so učenci višjih razredov priredili predavanje in de-gustacijo mlečnih pijač in jedi za vse učence in tovarišice ter starše. Ob 35-Ietnici KZO BORCI KAMNIŠKO-ZASAVSKEGA ODREDA SE BODO ZBRALI 24.JUNIJA NA SLIVNI Februarja tega leta je preteklo petintrideset let od ustanovitve kamni-ško-zasavskega odreda. Ta odred je bil ustanovljen kot pomembna vojaška enota in je imel dokaj veliko operativno območje tako na levem in desnem bregu reke Save. Ena zelo pomembnih nalog leta 1944 je bila organizacija prehodov preko reke Save iz Štajerske na Dolenjsko. Takoj po ustanovitvi je ta odred organiziral tri pomembne kanale oz. prehode, in sicer na Mač kovni pri Ponovičah, pri Ho-tiču in med Kresnicami in Jevnico. Na tem zadnjem prehodu so naši borci tudi reko Savo naivečkrat prebredli peš. Poleg teh prehodov je odred organiziral izitelovanje čolnov za prevoz preko reke Save, in to v Hotiču in Spodnjem Logu. Preko navedenih prehodov je odred prepeljal preko reke Save v obe smeri več kot 15.000 borcev in aktivistov ter veliko vojaškega in drugega materiala, ter vzpostavil telefonsko zvezo preko reke Save. Poleg te pomembne naloge pa je odred opravil od ustanovitve do konca II. svetovne vojne tudi vrsto pomembnih vojaških akcij. S svojo močno minersko četo je nepretrgano rušil železniško komuni- r NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA VETERINARSKA NAROČILA Veterinarska postaja Posavje obvešča vse živinorejce in lastnike živali, da bo od dneva objave tega obvestila naročila srejemala na telefonsko številko 881-311 Veterinarska naročila sprejemamo vsak dan do 9. ure zjutraj, razen nujnih primerov, ki jih lahko naročite na navedeno telefonsko številko vsak dan (preko celega dneva in noči, tudi ob nedeljah in praznikih). kacijo od Zidanega mosta do Laz pri Ljubljani. Likvidiral je z izredno iznajdljivostjo nemško postojanko na Vačah pri Litiji in razširil svobodno ozemlje, katerega je tudi branil pred sovražnimi napadi. Opravil je vrsto vojaških akcij v samem kraju Litija in v njeni neposredni bližini, prav tako v Zagorju in drugih krajih. Sodeloval je septembra leta 1944 tudi pri napadu na železniški most in postojanke v Po-ganiku pri Litiji. Ce pregledamo borbeno pot tega odreda, lahko ugotovimo, da je opravljal pomembne vojaške, politične in druge akcije vse od ustanovitve do konca druge svetovne vojne. Svojo borbeno pot je kamniško-zasavski odred zaključil 9. maja 1945 zjutraj, ko je vdrl v Laško. Odbor tega odreda se je skupaj z Občinskim združenjem zveze borcev NOV občine Litija odločil, da dne 24. 6. 1979 ob 11. uri odkrije spominsko obeležje v vasi Slivna pri Vačah, to je v bližini, kjer je bil ustanovljen. To obeležje naj bi bil še en pomnik na težke dni narodov in narodnosti Jugoslavije ter vzpodbudnik kasnejšim rodovom, da branijo in ohranijo pridobitve naše revolucije in naše samoupravne socialistične družbe. 100 tovornjakov Pripravljalni odbor za proslavo kamniško-zasavskega odreda vabi vse občane, da se udeležijo proslave Cesta od Litije proti Ljubljani je vsakdanja pot za množico naših občanov, ki jih bližina našega glavnega mesta privlači bodisi zaradi raznih zasebnih opravkov ali pa vsakdanjega dela oz. službenih zadev. Cesta, po kateri vozimo, pa je v zadnjih letih postala že za marsikaterega našega (pa tudi drugega) občana usodna, saj je gostota prometa na tej cesti že nevzdržna. Ne samo gostota, tudi vrsta prometa na tej cesti <-mišljen je odsek od Litije do Ribč — je takšna, da je normalna vožnja že nemogoča. Prejšnji mesec sem eno uro štel promet na tej cesti. Ugotovitev je bila naslednja: skozi Hotič je v eni uri peljalo 100 tovornjakov!! Od tega jih je bilo 30 naloženih z gramozom iz Save v Hotiču. Drugih vozil v tej uri je bilo pa še trikrat toliko kot tovornjakov. r Vreme v aprilu Letošnji, april ni bil preveč „aprilski", saj je bil večinoma suh in topel. Dež nas je močil samo v začetku in na koncu meseca in nam pokvaril tudi prvomajske praznike. Skoraj vsak dan v aprilu se je pokazalo sonce, sedem dni je bilo celo popolnoma sončnih, dež pa je padal devetkrat. Temperatur pod ničlo nismo imeli, sredi me- seca pa nas je zajel kar manjši „toplotni val", saj so se temperature 14., 15. in 16. aprila povzpele kar do 21°C, nekaj dni za tem (19., 20. in 21) pa so bile nočne temperature že zelo blizu ledišča. Tudi precej vetroven je bil april, trikrat pa smo zabeležili nevihto. T.B. Kaj pomenijo ti tovornjaki za ozko asfaltno cesto, ni potrebno posebej poudarjati, saj jo vidno uničujejo, ob tem da njihovi prispevki za ceste niti slučajno niso v sorazmerju s stroški vzdrževanja in obnove cest. Ob tem ne morem mimo že velikokrat ugotovljenega dejstva, da" ima tovorni promet na železnici izgubo, mi pa tovore, ki bi jih lahko prevažali po železnici, vztrajno vozimo po cestah in jih uničujemo. Ne samo ceste, življenja so pomembnejša. Življenja, ki jih sploh ne moremo ovrednotiti z denarjem. Kaj poreko na teh 100 tovornjakov prebivalci Hotiča, nekdaj mirne in idilične vasice? Kako pridejo tamkaj otroci in stari ljudje preko ceste? Kako tam ljudje prenašajo hrup in smrad tovornjakov in drugega prometa? To so vprašanja, ki so v tem trenutku že izredno pomembna. Kako razrešiti te problem^? Odgovor je jasen: nekatere tovore prenesti na železnico in se tudi sicer manj voziti z avtomobili. Tako bo več koristi: ceste ne bodo tako hitro poškodovane, prometnih nesreč bo manj, železnica se ne bo otepala z izgubami, prihranili bomo ogromno goriva itd. itd. Najbrž pa nas bodo tudi novi ukrepi o omejitvi prometa nekoliko pripeljali na te misli. T.B. Prodam vrtno zemljo. Informacije pri Lajovic, Litija, Podkraj 2. Tel.: 881-276 MAJ 1979 GLASILO OBČANOV STRAN 7 Pomoč prizadetim Čeprav je minilo že več kot 15 let od potresa v naši občini, se še dobro spominjamo, kaj pomeni pomoč in solidarnost ob taki nesreči. Zato nas je še toliko boli pretresla vest o katastrofalnem potresu v Črnogorskem primorju, ki je poleg človeških žrtev terjal tudi ogromno materialno škodo. Vemo in zavedamo se, da prizadetim ob taki nesreči najbolj učinkovito pomagaš s tem, da jim nudiš pomoč v najnujnejših, za življenje potrebnih dobrinah. Občinski štab CZ je bil v prvih dneh v stalni pripravljenosti za konkretne akcije. Organiziral je odpremo pomoči prizadetim v materialu kot prvi prispevek naše družbenopolitične skupnosti (50 odej, 10 spalnih vreč), navedeno je bilo odpremljeno dne 18.5. 1979. V akcijo zbiranja pomoči se je takoj vključil tudi občinski odbor RK Litija in kot prvi prispevek namenil 3.000 din. poleg tega pa dne 20. 4. 1979 pričel z akcijo po vseh KO na območju občina Litija z zbiranjem denarnih prispevkov. Vsem delavcem v ZD je bilo priporočeno, da prispevajo najmanj enodnevni zaslužek za pomoč prizadetim v potresu. Večina OZD ter drugih delovnih skupnosti na območju naše občine je to izvedla že konec meseca aprila, žal pa še ne razpolagamo s končnimi podatki o zbranih sredstvih. Pomoč, ki so jo in ki jo bodo namenili občani ter delovni ljudje naše občine za prizadete v Crni gori, bo obogatena še s prispevki OD iz naslova sklada skupne porabe in drugih oblik. Tako bo tudi naš prispevek kamenček v mozaiku solidarnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ob obnovi in izgradnji porušenih domov v republiki Crni gori. Karlo LEMUT 5 Veliko družin je ostalo brez strehe ■«ii»ag«gBgg"gggiiii REŠEVANJE IZ RUŠEVIN Reševanje iz ruševin je poseben problem v sklopu celotnega reševanja, odpravljanja in omiljevanja posledic razdejanja. Za opravljanje te naloge so potrebne specializirane gradbene in reševalne enote civilne zaščite, ki so tehnično opremljene in usposobljene za opravljanje najzahtevnješih in najtežjih nalog pri reševanju ljudi in materialnih dobrin. Za to se morajo množično in organizirano angažirati vsi pripadniki enot civilne zaščite in preživeli občani. Posebnosti posameznih vrst potresov Potres se kaže kot zibanje, drhtenje ali valovanje Zemljine površine in notranjih gmot zemeljske skorje. Tisto območje v notranjosti Zemljine skorje, v katerem prihaja do premikov, drobljenja in raznih RAZPRODAJA LESNA INDUSTRIJA LITIJA, n.sol.o. TOZD mizarska proizvodnja Objavljamo razprodajo artiklov opuščenega proizvodnega programa z 20 do 60 % popustom. Na razpolago so še sledeči proizvodi: postelje masiva,bor nočne omarice masiva, bor mize masiva, bor regali masiva, bor vrata za kuhinjske elemente masiva, bor, hrast Omenjeni proizvodi so primerni za opremo kuhinj, sob, počitniških hišic in ostalih bivalnih prostorov. Interesenti si lahko proizvode ogledajo v skladišču v Zagorici v času razprodaje od 28. maja do 2. junija 1979. TOZD proizvodnja plastike pa obvešča cenjene potrošnike, da je znižala cene proizvodom opuščenega programa svetilk. Cene so znižane do 50 %. Interesenti si lahko proizvode ogledajo v času razprodaje od 28. maja do 2. junija v skladišču plastike v Zagorici. Plačilo proizvodov bo možno tudi preko blagovnice CENTROMERKUR v Litiji. Se priporočamo! Razpisna komisija delovne organizacije „KOVINA" Šmartno pri Litiji razpisuje po sklepu delavskega sveta dela in naloge 1. OBRATOVODJE 2. RAČUNOVODJE Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1. — da ima visoko ali višjo izobrazbo metalurške ali strojne smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj v stroki, — da ima sposobnost za organizacijo in delo z ljudmi, — da je družbenopolitično in moralno neoporečen, pod 2. — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri in dve oziroma štiri leta delovnih izkušenj v stroki — da je družbeno politično in moralno neoporečen. Za opravljanje razpisanih del in nalog bosta kandidata izbrana za dobo štirih let. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po razpisu na gornji naslov z oznako „za razpisno komisijo". O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. ___-—-^ deformacij zemeljskih gmot, in kjer se začenja potres, imenujemo žarišče potresa. Zemeljske gmote se premikajo vse pogosteje, ti premiki pa so praviloma različno intenzivni. Največji premik imenujemo glavni potres, ki nastopi ponavadi ob začetku tega premikanja. Naslednji premiki so po navadi manj intenzivni. Središče potresa na površini Zemlje imenujemo epicen-~ ter. Glavni kazalci za oceno, kako hud je kak potres, so značilno drhtenje Zemljine skorje, pogostost drhtenja, silovitost m premikanje predmetov okrog nas. Tako lahko že na podlagi prvih vtisov sklepamo tole: 1. Če so prvi tresljaji slabotni in če so valoviti, je epicenter najverjetneje oddaljen. V tem primeru lahko pričakujemo nov, močnejši potres; tako imamo zadosti časa, da zapustimo objekt. 2. Ce so prvi tresljaji pogostni, če so močno intenzivni, tla pa valovijo navzdol, tedaj je epicenter blizu. Tudi v tem primeru lahko pričakujemo močnejši potres v zelo kratkem času, še vedno lahko zapustimo stavbo, zlasti iz nižjih nadstropij. 3. Ce pa začenjajo že ob prvem drhtenju tal padati s polic in' iz vitrin predmeti, v stenah pa nastanejo razpoke in špranje, je to zanesljivo znamenje, daje nastopil velik, glavni potres. V tekem primeru pa ni več mogoče zapustiti stavbe. Zaščita ljudi pred podiranjem stavb Zaščita ljudi pred podiranjem stavo se izvaja preventivno, in sicer tako, da gradimo objekte, ki so odporni proti hudim potresom, da stanovanjsko cono ločimo od industrijskih in skladiščnih con ter da organiziramo delovne ljudi in občane, da oblikujejo ekipe in enote civilne zaščite itd. S tem ko gradimo take stavbe, ki so odporne proti določenim potresom, eksplozijam in požarom, in ko uporabljamo druge preventivne ukrepe za zaščito pred potresom ter drugimi elementarnimi nezgodami in hujšimi nesrečami, neposredno vplivamo na zaščito in varnost občanov. S tem ko usposabljamo občane in delovne ljudi in ko oblikujemo ekipe in enote civilne zaščite, ustvarjamo realne pogoje, da se lahko družba tudi v takšnih razmerah uspešno organizira in s strokovno izpeljanimi akcijami postavi po robu stihiji. Človek, ki pride s svojimi čutili v neposreden stik z ruševino, si ustvari v svoji zavesti podobo splošnega nereda, kaosa, tragedije, uničenja osebne in družbene ustvarjalnosti; v njem se poraja nenormalno duševno stanje in razne reakcije, ki utegnejo biti v določenih primerih zelo škodljive. Negotovost trenutne situacije, dejstvo, da se ne ve, koliko ja zasutih ljudi in kje so zasuti, in pomanjkanje reševalnih sredstev, zahtevajo od občanov posebne napore in odrekanja. To je trenutek, ki terja od vsakega preživelega občana, da razumno, preudarno uporabi znanje, ki si gaje pridobil o tem, ter sredstva, ki jih najde na kraju samem, in da začne prisebno in pogumno reševati zasute ljudi. Da bi družba uresničila program za zaščito ljudi pred vojnimi delovanji, vlaga gromna gmotna sredstva v graditev in opremljanje zaklonišč, adaptiranje kletnih prostorov, kopanje rovov in drugih zaklonov, v katere bi se zatekli vsi prebivalci naseljenega kraja med zračnim napadom. V situaciji, ki je polna vojnih nevarnosti, je predvidena evakuacija dela prebivalstva iz večjih v manjše naseljene kraje, razmestitev materialnih dobrin na manj ogrožene lokacije, hkrati pa se organizira usposabljanje vseh sposobnih občanov, ki bi znali pomagati sebi in drugim, in reševati ljudi, ki so zasuti pod ruševinami. V naslednji številki bomo objavili članek Ravnanje ob potresu in reševanje ljudi, ki so jih zasule ruševine. (po reviji Obramba in zaščita) Tone Pavliha ZAKAJ TAKO? Dne 2. 5. 1979 okoli 23. ure se je iz Bosne vrnila v Litijo družina, ki stanuje v Hotiču s tremi majhnimi otroki. Ker ni bilo drugega prevoza, so hoteli najeti litijski TAXI, vendar jim je voznik odvrnil, da mu je delovni čas potekel in da zato ne bo ta dan več vozil. Taksist pa ima na oglasu napisano, da je TAXI SLUŽBA NON-STOP. ALKOHOL ZA VOLANOM Dne 31/3-1979 ob 21. uri je KOZLEV-CAR Franc vozu .osebni avtomobil iz smeri Gabrovka proti Smartnem po levi strani ceste. V kraju Pusti mlin mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila KOZINA Metod, pravilno po svoji desni strani cestišča. Ko je KOZINA videl nasproti vozeče vozilo po njegovi strani ceste, je zapeljal se boli skrajno desno ob rob i,n.,JJs.'avU- T^0 Je to V'del voznik KOZLEVCAR, ie takoj začel zavirati, vendar mu zaradi premajhne razdalje in prevelike hitrosti to ni uspelo in je čelno trčil v vozilo ROZINA,Metoda. Pri nesreči se je hudo telesno poškodovala popotnica ROGOSIC Gordana, materialna škoda na obeh vozilih pa se ceni na 45.000,00 din. Vozniku KOZLEVCAR Francu je bila vzeta kri za analizo, kije pokazala 2,09 %o alkohola v krvi, v urinu pa kar 3,30 %o. VINJEN V DREVO . Dne 1/4-1979 ob 11,45 je MUJA-NOVIC Smaio vozil osebni avtomobil iz Litije proti Ljubljani. Ko je pripeljal v Zgornji Hotic, ga je pod gostjlno Kimpvec zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati po cesti in je najprej zapeljal na levo in bankino, zadel v drevo in se skotalil 5,90 m po useku ter pristal na kolesih, s prednjim delom obrnjen pravokotno na cesto. Pri nesreči je voznik.dobil lažje telesne poškodbe, materialna škoda na vozilu pa se ceni za pribl. } 5.000,00 din. Ugotovilo se je, da je MU-JA,NOVIC vozil osebni avtomobil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola, saj je analiza pokazala v krvi 2,50 %o alkohola, v urinu pa 3,43 %o alkohola. KAR ŠEST POŠKODOVANIH Dne 15/4-1979 ob 17,20 je BIZJAK Karel vozil osebni avtomobil iz smeri Za- Sorja proti Litiji. V kraju Maljak ga je v esnem ovinku zaradj spolzke peste in neprimerne hitrosti začelo zanašati na levi vozni pas in pribl. 60 m od ovinka je zadel z levim prednjim blatnikom v levi prednji blatnik osebnega avtomobila, ki ga je pripeljal nasproti voznih .J>OVSE Hvan po skrajno desni strani cestišča. Pri Jičenju je POVSETOVO vozilo vrglo s cestišča, medtem ko je BIZJAKOVO vozilo odbilo nazaj v, desno, kjer je obstalo na kolesih. Pri nesreči sta bila hudo telesno poškodovana oba voznika ter sopotnici BIZJAK Jtjarija in POVJ3E Natalija, medtem ko sta lažje telesne poškodbe dobila sopotnika - otroka BIZJAK Brigita in BIZJAK Martin. Materialna škoda na obeh vozilih se ceni na pribl. 150,000,0Q din. Preiskovalna sodnica Temeljnega sodišča v Ljubljani, ki se je udeležila ogleda prometne nesreče, je za voznika BIZJAK Karla odredila odvzem krvi. Rezultat analize je bil negativen in je bil voznik BIZJAK ob času nesreče popolnoma trezen. IZSILJEVAL JE PREDNOST Dne 19/4-1979 ob 19,50 ie PIVK Viktoj »pripeljal s kolesom z motorjem iz Kegljišča na cesto II. reda Litija—Zagorje in pri tem izsilil prednost vozniku os. avtomobila POZNAJELSEK Jožetu, kijev tem času pripeljal iz smeri Zagorja. Ko je PO-ZNAJELSEK opazil PIVKA, je takoj zapel zavirati, vendar nesreče ni mogel preprečiti ter je s prednjim delom avtomobila zadel v zadnji del kolesa z motorjem, tako. da je voznjk PIVK Viktor padel po cestišču In obležal lažje telesno poškodovan. Obema voznikoma je bila vzeta kri za analizo, vendar rezultat analize se ni znan. TRČENJE TOVORNJAKOV - SMRTNA ŽRTEV Dne 19/4-1979 ob 10,50 je JAKOB Milan vozil poltovorni avtomobil iz Ljubljane proti Litiji. Skozi Vemek je vozil za nekim tovornjakom v zelo kratki varnostni razdalji in v precej, ostrem preglednem desnem ovinku poskusa! prehiteti ta tovoar-njak. Da bi se prepričal, ce to lahko stori, ie voznik JAKOB zapeljal nekoliko v levo. Prav takrat pa je iz nasprotne .smeri pripeljal s tovornjakom JANJKOVIC Drago in vozili sta čelno trčili. Trčenje je bilo tako silovito, daje pol tovornjaku JAKOB Milana odtrgalo gornji del kabine in _ga vrglo s ceste, medtem ko je voznik JAKOB ostal za krmilom tako hudo poškodovan, da je Poškodbam podlegel med prevozom v ljub-.ansko bolnišnico. Materialna škoda na obeh vozilih se ceni pribl. na 130,000,00 din. DVA NA KOLESU Z MOTORJEM Dne 29/4-1979 ob 15.4S je mladoletni J.B. vozil kolo z motorjem z Bogenšperka proti Smartnem. Zadaj na kolesu je imel sopotnika K. Mv V levem nepreglednem ovinku ju je začelo zanašati, zato, ker je zaviral ko se je srečeval z osebnim avtomobilom. Med zaviranjem je kolo na motor zaneslo, tako da sta oba padla na bok ter se zaletela v vrtno železnq-be tonsko ograjo tik ob desnem robu cestišča, od koder je kolo odbilo preko cestišča na levo stran in se ustavilo. Pri nesreči je voznik kolesa z motorjem J. B. dobil hude telesne poškodbe. PROMETNA VARNOST Zaradi naraščanja prometnih nesreč posvečamo vec pozornosti cestnemu prometu. Samo v aprilu je bilo potrebno zaradi hujših kršitev cestnopronjetnih predpisov prijaviti sodniku za prekrške 47 kršiteljev, medtem ko jih je bilo zakadi lažjih kršitev 218 le opozorjenih, 25 kršiteljev pa je bilo mandatno kaznovanih. SMRT TRAKTORISTA .Dne 13/4-1979 ob 10. uri je Vladimir MESERKO peljal traktor znamke URSUS po klancu navzdol v Gobniku po poljski poti. Na njem je imel odklopljeno enoosno — nalo- imune v ucpusreuiii ouzini gospodarskega poslopja, je hotel prestaviti v nižjo prestavo. Zaradi slabih zavor na traktorju in brez zavpr priklopnika, je traktor začel dobivati večjo hitrost, tako da je MESERKO izgubil oblast nad njim. Med vožnjo po klancu navzdol je traktor z levimi kolesi letel po nasipu, traktorist pa je padel s traktorja tako, da ga je povozila prikolica z desnimi kolesi. Potem je traktor drvel naprej po poti in se zaletel v zložene betonske kocke tako močno, da mu je odtrgalo prednje desno kolo, nato pa s priklopnikom obstal v neposredni blizini električnega droga. Pri nesreči je traktorist Vladinjir MESERKO dobil tako hude telesne poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl. prikolico domače izdelave, na njej pa naloženih nekaj butaric suhih vej. Ko je pripeljal do večje strmine v neposredni blizini r '--^ V MESECJU MAJU 1979 IZVRŠUJE ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE ODVZEM NASLEDNJIH VOZNIŠKIH DOVOLJENJ 1. Auflič Miroslav, roj. 1952, iz Litije, odvzem B kat. za 5 mesecev, zaradi vožnje v času, ko mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje 2. Andrejčič Karel, roj. 1941 iz Litije odvzem B kat., za 6 mesecev, zaradi vožnje pod vplivom alkohola 3. Bevc Marjan, roj. 1955, iz Tihaboja odvzem C kat. za 3 mesece, zaradi nepravilnega prehitevanja 4. Kotar Božidar, roj. 1965, iz Konjščice, odvzem B kat. za 3 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola; 5. Martinčič Stane, roj. 1953, iz Gabrske gore, odvzem B kat. za 3 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola:, 6. Pivec Rudi, roj. 1955, iz Leskovice, odvzem C kat. za 5 mesecev zaradi nepravilnega prehitevanja; 7. Stritar Otman, roj. 1933 iz Ustja odvzem B kat. za 3 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola; Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO LITIJA Za lep izgled Kakor vsako leto tako tudi letos Turistično društvo Litija vabi k tekmovanju za lepši izled Litije in Šmartna za zlato, srebrno in bronasto rožo. Kako važno je, da si uredimo okolje našega bivanja prijetno, moramo pomisliti ob tem, da porabimo za bivanje na delovnem mestu 1/3 dnevnega časa, za ostalo pa kar 2/3. In te 2/3 naj bomo v pustem, dolgočasnem okolju? Da temu ne bo tako, uredimo, da bo naš dom čist in prijeten, topel. To pripomore tudi k našemu vedremu razpoloženju, optimizmu, volji do dela in življenja. Ne zaradi tujcev, ki prihajajo v naš kraj, zaradi sebe, svojih najbližjih in najdražjih si uredimo hišo, dom in okolico, da bo vse čisto in okrasimo še s cvetjem. Zato razpisujemo tekmovanje: a) očistimo okolico naših hiš, pločnike in ceste, površine ob cestah in v parkih vse navlake, odvrženih ogorkov cigaret, papirjev, plastičnih vrečk in podobnega. Ne odlagajmo več teh stvari tja, kamor ne spadajo, in čiščenja bo v bodoče manj, b) okrasimo pročelja naših domov na oknih, balkonih in terasah s cvetjem, c) nasadimo cvetje tudi na naših gredicah pred hišo in na vrtovih. Turistično društvo Litija organizira tekmovanje po krajevnih skupnostih, in sicer: Litija levi in desni breg, ter Šmartno pri Litiji. Za vsako Krajevno skupnost je imenovana tričlanska komisija, v kateri sta 2 člana Turističnega društva, 1 član Krajevne skupnosti. Komisija bo pričela z delom v mesecu maju 1979 in zaključila svoje delo v mesecu oktobru, ko bomo na svečan način razglasili rezultate tekmovanja. Priključite se tej akciji za lepši izgled kraja takoj. Z vašo pomočjo in sodelovanjem bosta postala Litija in Šmartno lepša in privlačnejša. Vse informacije v zvezi s tekmovanjem dobite v pisarni TD Litija, ali po telefonski štev. 881-040 vsak dan od 9. do 12. ure. A. Spat J \ Košarka Obveznice za Kredarico S tekmovanjem v republiški super ligi so zaključili tudi litijski košarkarji, ki so v tekmovanju nastopali kot selekcija občin Litija in Zagorje skupno z igralci iz Zagorja. Uvrstitev ekipe je res slaba, toda uspeh je bil dosežen že s plasmajem v super ligo, kaj več pa od mladih in neizkušenih igralcev Litije in Zagorja ni bilo moč pričakovati. LESTVICA JE NASLEDNJA: 1. Branik 18 14 4 1647 1496 28 2. Jezica 18 14 4 1551 1424 28 3. Domžale 18 12 6 1830 1693 24 4. N. Mesto 18 11 7 1512 1429 22 5. Fructal 18 9 9 1625 1548 18 6. Kraški zidar 18 9 9 1566 1690 18 7. Triglav 18 6 12 1394 1441 12 8. Rudar 18 5 13 1503 1583 10 9. Litija—Zagorje , 18 5 13 1453 1581 10 10. Litija-Zagorje 18 5 13 1453 1581 10 Seveda pa si litijski košarkarji - tako kot drugi športniki - veliko obetajo tudi od nove telovadnice (dvorane) v Litiji, ki jo načrtujemo v II. občinskem samoprispevku, saj bo v njej možno igrati v normalnih tekmovalnih pogojih — torej ob prisotnosti gledalcev in ob drugih okoliščinah, ki tudi vplivajo na igro. Triglavski dom na Kredarici je najvišje ležeča planinska postojanka v Jugoslaviji (2515 m) in stoji tik pod našim očakom Triglavom (2863 m). Triglav — simbol prenekaterih idej, akcij, stvarnosti in preteklosti nedvomno zasluži, da ob njegovem vznožju stoji dom, ki bo zaživel tako, kot mu gre. Obveznice posojila za ceste lahko podarijo posamezniki in jih oddajo ob torkih (dopoldne) in četrtkih (popoldne) na sedežu PD Litija (TVD Partizan Litija). Pozivamo delovne organizacije in TOZD, da prispevajo obveznice posojila za ceste za razširitev Triglavskega doma na Kredarici in postavitev tovorne žičnice. Akcija za zbiranje sredstev za gradnjo prizidka k Triglavskemu domu na Kredarici in tovarne žičnice je dobila vsesplošno družbenopolitično podporo. Vse samoupravne odločitve so sprejete in vse formalnosti v Ljubljanski banki in njenih Temeljnih bankah so opravljene. Sedaj pa je treba intenzivno pristopiti k akciji zbiranja sredstev za razširitev Triglavskega doma na Kredarici in gradnjo tovarne žičnice. Po dosedanjih predračunih bo potrebno zbrati približno 70 milijonov N din sredstev. Večino teh sredstev bodo zbrala planinska in druga društva v sodelovanju in s podporo družbenopolitičnih organizacij in društev ter ob pomoči poslovnih bank v obliki darovanih obveznic posojila za ceste (mogoče je darovati tudi gotovino). V naši občini smo doslej zbrali za blizu 3 stare milijone obveznic in gotovine za to akcijo, predvidena vrednost obveznic za našo občino pa je 48 starih milijonov din. Zato je bil v občini oblikovan poseben akcijski odbor, sestavljen iz predstavnikov planincev, sindikata, mladine in SZDL, ki bo omenjeno akcijo vodil. T.B. TEK MLADOSTI po ulicah Litije V organizaciji OK ZSMS Litija bo v petek 25. maja v Litiji mni-žična telesnokulturna prireditev „Tek mladosti". Že ob 14,30 se bodo pričeli teki cicibanov, nadaljevali bodo pionirji, ob 17,30 pa bo osrednji „Tek mladosti" po litijskih ulicah. Cilj vseh tekov bo pred spomenikom NOB v Litiji. Po „Teku mladosti" bo na igrišču pri stari osnovni šoli kulturni program in nato ples. Vsi aktivni udeleženci teka bodo prejeli spominsko značko. Nič nas ne sme presenetiti 1979 Takole bo izgledal razširjeni Triglavski dom na Kredarici (2515 m) pod Triglavom, ki ga vsako leto obiščejo množice ljubiteljev lepe, čiste in veličastne narave. PRIZADEVNA MLADINA - Mladinska organizacija v Jablaniški dolini je zelo delavna na kulturnem področju; letos je njihova igralska skupina, ki jo vodi Tanja Šinkovec, pripravila Klopčičevo eno-dejanko „Mati". Najprej jo je zaigrala materam, ženam in dekletom za njihov praznik, nato pa je gostovala še v domu „Tisje" v Črnem potoku. GOSTOVANJE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM - Naša občina uspešno sodeluje z rojaki onstran državne meje. Lani sta izmenjala gostovanje ženski pevski zbor Gabrovka ter Obirski oktet iz Železne kaple, v Litiji in Šmartnem pa so- nastopili tamburaši iz Hodiš ter folkloristi iz Glo-basnice. V drugi polovici maja jim bo ugotovili, da je treba z revijami v prihodnje nadaljevati, več pozornosti pa bo treba posvetiti izboru pesmi, nuđenju pomoči mlajšim zborovodjem, organizaciji medsebojnih koncertov ter sklepu, naj bi na prihodnjih revijah peli tudi skupne pesmi. DELO V PRVEM TRIMESEČJU 1979 - V januarju, februarju in marcu je knjižnice (v Litiji, Šmartnem in Gabrovki) obiskalo 4.744 bralcev, ki so si izposodili 13.708 knjig ali 30 % načrtovane letne izposoje. Število izposojenih knjig v Litiji je v primerjavi s prvim trimesečjem 1978 kar za 22 % večje. Prirast knjižnega fonda v prvem trimesečju je 676 knjig (nakup 412, dar 246) ali 40 % planiranega dotoka za leto 1979. Pod tem naslovom že nekaj časpoteka v Sloveniji akcija, ki jo je organizirala in jo vodi RK SZDL Slovenije z namenom, pospešiti obrambne priprave v vseh temeljnih sredinah življenja in dela delovnih ljudi in občanov. V želji, da so priprave na obrambo naše domovine stalne in učinkovite ter da v njih sodelujejo vsi delovni ljudje in občani, smo . v Sloveniji pa tudi v naši občini organizirali že več podobnih akcij in vaj, ki so imele namen preizkusiti naše obrambne sposobnosti. Vendar se akcija ,,Nič nas ne sme presenetiti 1979" od vseh dosedanjih razlikuje v tem, da se bodo vanjo poleg vseh nosilcev obrambnih priprav vključili tudi vsi delovni ljudje in občani in to ne-osredno z izvajanjem svojih obrambnih nalog ali pa posredno preko nalog družbenopolitičnih, družbenih organizacij ter društev. V tem članku bi želel opozoriti, kako pomembno vlogo imajo pri izvajanju obrambnih akcij ravno družbene organizacije in društva. Njihove naloge izhajajo predvsem iz vloge, ki jo imajo v vsakdanjem življenju in delu njihovih članov ter delovnih ljudi in občanov, ki so tako ali drugače vezani na dejavnosti teh organizacij. V naši občini so zelo aktivne tri družbene organizacije: Občinska gasilska zveza, Občinski odbor Rdečega križa in Občinski odbor Zveze vojaških rezervnih starešin s svojimi krajevnimi oz. osnovnimi organizacijami. Vse tri opravljajo s svojo dejavnostjo za LO izredno pomembne naloge, oz. pravimo, da so izrednega pomena za SLO. Tako že v mirnem času pripravljajo in usposabljajo svoje člane in ostale občane za opravljanje nalog, ki bi jih izvajale v primeru vsesplošne obrambne vojne. Nuđenje medicinske oskrbe ranjenim in onemoglim, varstvo otrok, pomoč beguncem, Občinski odbor rdečega križa tudi že v mirnem času usposablja podmladkarje rdečega križa za opravljanje nalog, ki bi jih izvajali v pogojih vsesplošne obrambne vojne. (Foto: Malenšek M.) glasilo občanov« Ustanovite^: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebuiger, Zofka Hauptman, Branka Nefat m Miro Kaplju. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik). Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemut in Miro Vidic. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar. Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP.....Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija,Trg na Stavbah 14 p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezolačno na dom. preskrba z najpotrebnejšimi dobrinami, zbiranje hrane, krvi, sanitetnega materiala itd. so tiste naloge, ki jih bodo prav gotovo izvajali aktivisti Rdečega križa. Občinska gasilska zveza in njeni člani že danes s predavanji in praktičnim uspo-sobljanjem razvijajo različne oblike protipožarnih akcij takd med mladino po šolah kot med aktivnim prebivalstvom. S svojo dejavnostjo^ in opremo tvorijo hrbtenico civilne zaščite in v primeru nevarnosti pomagajo varovati delovnega človeka in občana, varujejo pa tudi njegovo premoženje. V okviru akcije se bodo trudili, da v svojo dejavnost vključijo čim večje število novih članov, ostale občane pa usposobijo za samo zaščitno ravnanje v primeru naravnih nesreč, požarov ali morebitne agresije in zračnih napadov. Zveza vojaških rezervnih starešin s svojim, za obrambne naloge strokovno usposobljenim kadrom, skrbi predvsem za organiziranje teoretičnih in praktičnih oblik idejnopolitirnega in vojaško-strokov-nega usposabljanja. Njeni člani skrbno spremljajo sodobne oblike vojskovanja in razvoj materialno tehničnih bojnih sredstev doma in v svetu. S svojo dejavnostjo zagotavljajo večjo stopnjo splošne in borbene pripravljenosti in usposobljenosti pripadnikov teritorialnih enot, delovnih ljudi in občanov in tudi drugih nosilcev ljudske obramne vojne. V akciji si bo ta organiza-cijaprizadevala, da bo kar največ prispevala h kvalitetnejšemu načrtovaju obrambnih in samozaščitnih nalog za poglabljanje zasnove SLO in družbene samozaščite ter večjo odprtost ljudske obrambe in s tem k njenemu podružbljanju. Preko sredstev informiranja pa bo tekoče seznanjala ter obveščala delovne ljudi in občane o obrambnih in samozaščitnih nalogah in uspehih. Tu je opisanih le nekaj nalog, ki jim bodo družbene organizacije posvetile posebno pozornost. V kolikor jih bodo člani teh organizacij uspešno izvedli, k njihovem izvajanju pa pritegnili še ostale delovne ljudi in občane, bo to zopet velik korak v krepitvi pripravljenosti naše družge. S. Urbič FILMSKI KAŽIPOT - Že v napovedi letošnjega filmskega sporeda smo povedali, da prevladujejo kavbojke. Vendar bo mesec junij prvi v tem letu, ko te filmske zvrsti ne bomo videli, čeprav imamo na voljo pet filmov. Tako bomo 2. in 3. junija gledali drugi del ameriške kriminalke „Boter", sledil pa mu bo italijanski fantastični film „Harmagedan"; 16. in 17. junija bodo predvajali angleški akcijski film „Leteći oddelek Scotland Yarda" nato pa bo na vrsti domača ljubezenska komedija. „Ljube-zensko življenje Božidarja Trajkoviča, ki ga ne priporočamo otrokom in učencem nižjih razredov osemletke. Junijski spored bo zaključil ameriški vojni film „Bitka za Midway'. Filmska izbira šestega meseca je dokaj skromna, saj se tudi tokrat ne moremo odločiti za film, ki bi ga posebej priporočali. SODELOVANJE NA REVIJI V ZAGORJU - Ljubljanska regija je organizirala letos II. revijo glasbenih šol, ki je potekala v Ribnici, Cerknici in Zagorju, kjer je sodelovala tudi litijska glasbena šola. Predstavila se je z dvema točkama: s kvartetom harmonik - * sestavi Cvikl, Malis, Vidnje-vič, Rovšek (pedagog Jože Dobravec) in z učenko klavirja Alenko Bernik (pedagoginja prof. Helena Hrenova). Mešani pevski zbor iz Gabrovke (Foto: Zofka), harmonikarski orkester glasbene šole Litija vrnil obisk. O podrobnostih srečanja bomo poročali ,v junijski številki „Glasila občanov". USPELA PEVSKA REVIJA - V Gabrovki je bila v drugi polovici aprila II. občinska pevska revija, ki sta jo organizirala občinski svet Zveze kulturnih organizacij Litija ter KUD „Fran Levstik" iz Gabrovke. Nastopilo je deset pevskih zborov iz Ho-tiča-Kresnic, Vrč, Polšnika, Litije, Šmartna (moški zbori), iz Jevnice (ženski in mešani zbor) ter domačini (moški, ženski in mešani zbor). Prireditev je uspela, za kar imajo veliko zaslug domačini. Zlasti moramo pohvaliti pevke in pevce obeh zborov ter člane odbora KUD-a, ki so se potrudili, da je revija potekala brez zastojev, obenem pa poskrbeli za dober obisk in prijetno počutje nastopajočih. Zahvala velja tudi kolektivu osnovne šole, delovnim ter druž-beno-političnim organizacijam kraja za razumevanje in pomoč. Po koncertu je bil kratek sestanek zborovodij in predstavnikov družbeno-političnih organizacij, prisostvovala pa sta mu tudi člana izvršnega odbora Zasavske pevske skupnosti Jože Skrinar ter Rihard Beuermann. Prisotni so POTUJOČA KNJIŽNICA - V letu 1979 bo matična knjižnica uvedla novost -potujočo knjižnico, s katero bo razširila knjižnično mrežo v občini. Potujoča knjižnica bo delovala po naslednjem sistemu: - matična knjižnica bo imela stalen fond knjig za potujočo knjižnico, ki bo ločen od drugih knjig, - krajevne skupnosti, ki želijo dobivati knjige potujoče knjižnice, morajo priskrbeti prostor za postavitev police s knjigami in določiti izposojevalca, ki bo enkrat na teden izposojal knjige, - matična knjižnica bo pošiljala knjige v krajevne skupnosti vsaka dva ali tri mesece, vsaka pošiljka bo štela 200 knjig. Knjižnica je vse krajevne skupnosti obvestila o uvedbi potujoče- knjižnice in njenem poslovanju. Trenutno želijo imeti tak način izposoje v naslednjih krajevnih skupnostih: na Dolah, v Jevnici in Gabrovki, na Primskovem in v Vintarjevcu. Potujoča knjižnica bo predvidoma začela delovati že v maju. Boris Žužek S CENJENI POTROŠNIKI! ČAS DOPUSTOV SE BLI2A! Nudimo vam vso opremo, potrebno za taborjenje—campiranje: šotore, blazine, čolne, motorje za čolne, mize, stole, ležalnike, in drugo, da bodo počitnice čim lepše. Blagovnica CENTROMERKUR ima široko izbiro oblačil za poletne dni. OGLEJTE SI IZBIRO KOPALK! Ob vročem soncu ne pozabimo na nego obraza in telesa. Zato si na oddelku s kozmetiko izberite primerno kozmetiko za sončenje. Na dopustne dni se pripravimo čimprej! ŽELIMO, DA NAS OBIŠČETE! emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI