Lacoste in Salanon sta s tem svojim delom dala sodoben učbenik bio- geografije, ki ga bodo s pridom uporabljali geografi in botaniki oziroma zoologi. Zlasti pa bo kot solidna osnova služil za nadaljn je proučevanje in študij na področju biogeografije. F. Lovrenčak A. Huetz de Lemps, La vegetation de la terre . Masson et Cie editeurs, Paris 1970, 133 strani, 15 črno-belih fotografij in 76 kart, profilov in diagra­ mov. Tako, kot sta napisala R iley in Young za angleške študente geografije pregleden fitogeografski učbenik (glej poročilo v Geografskem vestniku 1971), je za njihove francoske kolege enako delo opravil Huetz de Lemps s to svo­ jo knjigo. Avtor je zasnoval knjigo na geslu francoske geografske šole: opisati, prostorsko omejiti, razložiti. Ti tr ije vidiki so mu vodilo v vseh tistih po­ glavjih, v katerih p rikazu je rastlinsko odejo na zemlji. S takšnim načinom obravnavanja vegetacije zajam e vse tiste dejavnike, ki jih mora geograf pri študiju rastlinske odeje upoštevati, da lahko pravilno razloži tudi ta člen geografskega okolja. P rav zato ima knjiga precejšen pomen, ne samo kot učbenik, temveč tudi za razvijajoče se proučevanje rastlinske odeje na zemlji. V prvem delu knjige avtor n a jp re j na kratko povzame osnovno znanje iz botanike: o sistematski in morfološki klasifikaciji rastlin, o njihovi zgradbi in o življenjskih procesih v njih. V tem delu knjige avtor osvetljuje tudi eko­ loške razm ere; zlasti v poglavju, k je r p rikazuje odnos rastlina—podnebje, dokaj izčrpno zajem a vse tiste podnebne dejavnike, k i vplivajo na rastne razm ere. V posebnih poglavjih obravnava še odnose rastlina—prst in rast­ lina—druga živa bitja. Tu je zajeto tudi delovanje (pozitivno in negativno) človeka, ki mu avtor prip isuje velik pomen, saj je človek s svojim gospo­ darjenjem , v stoletjih močno sprem enil vegetacijo na zemlji. P ri pravilni raz­ lagi sedanje rastlinske odeje je treba končno upoštevati tudi n jen zgodovin­ ski razvoj. Zato avtor na kratko predstavi vegetacijske razm ere v kvartarju , nato pomen klim atskih sprememb na rastje in s tem v zvezi sedanje rastlin­ ske a reale. Prvi del knjige zaključuje poglavje o konkurenčnem boju rastlin in o rastlinskih združbah. V njem avtor razloži tudi pojem klimaksa. Na kratko so opisane še vegetacijske karte in profili. Yes ostali del knjige je posvečen regionalnemu prikazu vegetacije na zemlji. Način prikazovanja rastlinske odeje po posameznih regijah na zemlji je naslednji: na začetku vsakega poglavja avtor prikaže glavne vegetacijske tipe te r njihove najznačilnejše poteze na celotnem obravnavanem področju, nato pa sledi razlaga rastja po posameznih m anjših regijah. Tako avtor n a jp re j predstavi rastlinsko odejo v zm ernih in hladnih pa­ sovih, k je r so zastopani tako gozdni kot negozdni tipi rastja. Po prikazu glavnih značilnosti teh tipov rastja avtor preide na njihovo razprostran je­ nost. P rikazuje rastlinsko odejo v zmernem pasu Evrope in v m editeranskih deželah te r vegetacijo subtropskih in zmernih področij južne polute. V na­ slednjem poglavju je zajeta rastlinska odeja tropskega vlažena pasu: tropski dežni pragozd in savana. Sledijo regionalni prikazi ra stja v gorah tropskega pasu in v tropskih širinah Afrike, Amerike in Oceanije. Knjigo zaključuje četrto poglavje, ki obravnava rastje aridnih in semi- aridnih področij Sahare in njenega obrobja, suhih in polsuhih predelov Azije in Severne Amerike ter suhih predelov južne polute. Poleg prikazov rastlin, ki tvorijo posamezne vegetacijsko tipe, so v vseh poglavjih zajeti tudi tipi prsti in klim atske razm ere, ki so povezane z ob­ ravnavanim rastjem . P ri prsti je na kratko razložena zgradba profila in ne­ katere kemične in fizikalne lastnosti. Značilni profili prsti so prikazani tudi grafično. Na podoben način kažejo pluvi-term ični diagram i podnebne raz­ mere področij, k i jih porašča obravnavana vegetacija. S temi diagrami, p ro­ fili prsti in drugim ilustrativnim gradivom (kartami, vegetacijskim i profili in fotografijami), ki je dobro izbrano in bogato, kn jiga nazorno predstavlja rastlinsko odejo kot zelo značilen člen pokrajine. F. Lovrenčak Struk tu ry i procesy osadnieze. Prača zbiorowa pod redakej^ Stefana Golacliowskiego. Region Opolski, tom II. Instytut Šl^ski w Opolu. Opole— Wroclaw 1971. Strani 378. Že ob dosedanjih naših stikih z družbenogeografsko katedro Geografske­ ga inštitu ta univerze v Wroclawu, ki jo vodi prof. St. G o l a c h o w s k i , smo imeli priliko spoznati, da nas druži mnogo podobnih družbenogeograf- skih raziskovalnih aspektov. Čeprav je Spodnja Šlezija s prik ljučitv ijo k Poljski po zadnji vojni doživela bistvenejše populacijske spremembe kakor Slovenija, je vendar med njim a mnogo zgodovinskih in družbenogeografskih podobnosti. To so predvsem naglo napredujoča industrializacija, deagrari- zacija in urbanizacija podeželja (suburbanizacija) te r potreba po smotrnem oblikovanju ustreznega urbanega sistema oziroma om režja naselij sploh, od regionalnih središč prek središč srednje stopnje do lokalnih centrov. To velja še posebej za t. im. Opolsko Šlezijo, k a teri je posvečena knjiga, ki o n je j poročamo in ki dokazuje sistematično sodelovanje wroclawskih geografov pri proučevanju tega predela. Razen knjige o naselbinskih struk tu rah in procesih sta o opolski regiji predvideni še dve, ena o fizični geografiji te r druga o fak torjih in smereh družbenogospodarskega razvoja. Knjiga je za nas zelo zanimiva, ne samo zaradi že omenjene, naši po­ dobne problem atike, temveč tudi zaradi podobnih metodoloških prijemov. Čeprav gre namreč za timsko delo (»prača zbiorowa«), poudarja prof. Gola­ chowski že v uvodu, da ne gre za enostavno vsoto specialnih proučitev posa­ meznih avtorjev, temveč za kompleksen sintetični prikaz problem atike na­ selbinskega omrežja. Močan poudarek je na m atematičnih metodah, k je r skuša delo, zlasti razprava, k i jo je napisal B. K o s t r u b i e c , slediti po­ budi P. H aggetta za matematične, modelske analize regionalnih sistemov. Ostali prispevki obravnavajo prostorsko struk turo transportnega om režja (M. S l e n c z e k ) , naselja kot linijske pojave, ki se s stopnjevano suburba- nizacijo širijo vzdolž cest (B. M i s z e w s k a ) , lokalne naselbinske skupine (E. J a k u b o w i c z ) , funkcijsko struk turo mest (J. K r o s z e l) , demograf­ sko problem atiko v razdobju 1950—1970 (R. R a u z i n s k i ) , področja u r­ banizacije (Z. M i k o 1 a j e w i c z), označena sintetično na podlagi predhod­ ne analize z gospodarskega, demografskega, prostorskega in sociološkega vidika te r končno morfologijo naselij (A. Z a g o ž d ž o n ) , k je r se — kakor pri nas — bogata trad icija morfološko-genetskih proučevanj naselij nadalju ­ je in dopolnjuje s proučevanji novejših morfoloških preoblikovanj. Skratka, vsebinski in metodološki problemi, ki so nam močno domači. Svetozar Ilešič Im re Bencze — T ajti V. Erszebet, Budapest, An Industrial-Geographical Approach, Studies in Geography in Hungary, 10, Geographical Research In­ stitute, Hungarian Academy of Science, Akademiai Kiado, Budapest, 1972, str. 1—168. V zvezi z organizacijo evropske regionalne geografske konference v Bu­ dimpešti so m adžarski geografi pripravili več fizično in družbenogeografskih prikazov svoje domovine, večidel napisanih v angleščini. V sklop teh študij sodi tudi industrijskogeografski prikaz Budimpešte, k i ga sestavljata dva raz­ lična prispevka. v prvi razpravi I. B e n c z e prikazuje potek industrijskega razvoja Budimpešte in s tem v veliki m eri razvoj m adžarske industrializacije nasploh, k a jti k ljub velikim naporom za prem estitev tovarn iz mesta, je ostal delež prestolnice še vedno prevladujoč (pred vojno 62%, 1. 1969 43 % vseh v indu­