WW PREVOD YoJiKOYAMA' STRATEGIJE LOKALNE UPRAVE GLEDE EKONOMSKEGA PODROČJA OBROČA JAPONSKEGA MORJA Sotlclovanjc mccl deželami, ki obkrožajo Ja|x>nsko morje je, bilo zaradi razlik v ekonomskih sistenuh in nesrečne zgotlovine dolgo č;isa slabo. Kljub lenni pa je z:i le tlržav-e nujno, tla izoblikujejo ekonomski prosior znoiraj obroča Japonskega morja, tla bi vsaki državi omogočile uravnoveSen nacionalni razvtij. Pokazala se je možnost, da bi periferne regije lahko ustvarile ekonomski prostor v obroču Ja|K)nskega morja. Vloga, ki bi jo v tem procesu igrala lokalna uprava pa je zelo pomembna. V tem tekstu želim pojasniti vlogo lokalne uprave in njenih strategij za vzpostavitev stxielovanja na ptxlročju Japonskega morja. Nt>vi ptjgoji za regionalno sodelovanje Vlada na državni ravni ima pri formiranju ekonomskega področja znotraj obroča Japonskega morja pomemno vlogo. Vendar bi monila bili vloga lokalne uprave iSe pt)membncj.Sa. Številni globalni trendi so ustvarili okolje, ki vzptxlbuja regionalno sodelovanje. Najprej, končala se je hladna vojna. Japonsko morje je bilo v obdobju hladne wjne 'morje lenzij' in 'morje voj;iSkc konfrontacije". Po koncu hladne vtjjne so se pričele tenzije sproSčati in danes so izgledi za sodelovanje boljši. Drugič, globalizacija hitro napreduje. Zaradi napretlka znanosti in tehnologije se hitro |x)večuje transport dobrin, mednarodno gibanje ljudi je postalo zelo aktivno. Nacionalne meje in suwrene državr ne pretlstavljajo v-eč ovir, ki bi preprečevale pretok ljudi, dobrin, denarja in informacij. Nacionalna drž;iva je postala premajhna, da bi še lahko bila okvir ekonomskih aktivnosti. Mednarodne organizacije kot na primer UN, I.MS, Svetovne banke, WTO itd. igrajo danes pomembno vlogo. V obdobju brez meja sc pomen, ki so jih imele meje v preteklosti zmanjšuje, zato se spreminja tudi vloga držav. Na področju s\-ett>vne politike in mednarodne trgovine so .se razen vlade pojavili še drugi različni akterji. Profesor Kiichiro Tomino, ki je bil župan mesta Zushi v prefekturi Kanagawa dva mandata, pravL "Danes smo priča fenomenu krhanja jxjjmovanja absolutne drž;ivne suverenosti, ki je prevlatlo\'ala txl pojava modernih držav tlalje in tudi sama državna .suverenost se je razpršila v smeri globalizma in hkrati v smeri lokalnih entitet, kot so lokalna uprava in regionalne družbe".' Ob poudarjanju ■ /Jr ibjf Koyanui. />ni/esf>r lui l/nitvrzi SUgata • Kilduni Jiimino. KeiommendiUttm nf local giHvniniettl and hxat awvrrlgmr. Santchtshobo. 1994. sir m vloge lokalne uprave v mednarodni skupnosti pravi: "Lokalne vlade niso del vladajočega sistema, ampak f>onjemben dejavnik za realizacijo miru v mednarotini skupnosti |X) kolapsu sistema moderne drfcive".' Vloga lokalnih uprav Se |K)selx'j na področju diplomacije narašča. Osrednje vlade v diplontaciji nimajo ek.skluzivnih kompetenc, ampak jih delijo z lokalnimi upravamL Te so spo.sobne igrati aktivno vlogo na področjih kot so kulturna izmenjava, humanitarna |Xjmoč, znanstveno in ekonomsko .sodelovanje itd. 2ianimivo je, da namesto sodelovanja na istih administrativnih nivojih (t j. država z državo, prefektur,! s prefekturo, mesto z mestom, kraji in vasi z drugimi kraji in vasmi) sedaj narašča sodelovanje preko teh omejitev.' Globalizem ni v nasprotju z regionalizmom. Zahotine evrop.ske države so povečale stopnjo integracije (xl EEC, EC in EU. Hkrati jc ta organiz:icija absorbirala se\'ernoevropske dežele in se K' ^ pripravljena prostorsko širiti. Obenem pa je znotraj širših regij opazna tendenca pt) prostovoljnem sodelovanju manjših regij (subregij). Raziskovalna skupina pod votistvom profesorja Hiroshi Momo.se je tovrstno gibanje poimeno>'ala 'subrcgionalno sodelovanje'. Dežele obroča Baltiškega morja (Estonija, Latvija, Litva, Finska, Švedska, Norve.Ska, Danska, Nemčija, Poljska) na primer sodelujejo na področju vrste zadev, vključno z ekološkimi vprašanji, ekononukim .sodelovanjem, kulturno izmenjavo, problemom človekovih pravic itd. Tudi v .Srednji in Vzliodni Evropi .se je takoj |X5 drastičnih reformah leta 1989 VziKjredno s transformacijami notranjega politično-ekonomskega sistema pričelo restrukturiranje zimaiijih odnosov'. Trenutno delujeta dve obliki region;ilnega sodelovanja. Prvo je Višegrajsko sodelm anjc", ki so ga julija leta 1991 vzpostavile Poljska, Češka, SlovaSka in Madžarska, leta 1996 pa se je pridružila še Slovenija. Druga je Srednjeevropska pobuda', ki jo predstavljajo dežele bivšega Habsbur.Skega imperija ter še nekatere dežele.* "Evroregija* (Euroregion) je zanimiv primer 'scnlelovanja lokalnih uprav preko nacionalnih meja'. Čeprav je še veliko ovir pri integraciji Zahodne in Vzho Na imnufr. majhiMja{xtiiskere 62% državnih davkov, ki jih zbirajo osrednja vlada in lokalne vlade, medtem ko 65% stroškov pokrivajo lokalne vlade. Pri prenosu večjih vsot denarja od osrednje vlade do lokalnih vlad delujeta sistem subvencij in sistem 'dovoljenje-avtorizacija' zelo zapleteno".' In tu je izvor moči birokratov. Birokracija sc trdovratno upira procesu decentraliziicije, njiho\' argument proti decentralizaciji pa je, da lokalna uprava nima upravljalskih sposobnosti. Po drugi svetovni vojni je bil uzakonjen zakon o lokalni avtonomiji p>o modelu ZDA. Pred tem zakonom na Japonskem skorajda ni bilo tradicije lokalne avtonomije. Nujno jc bilo določiti neka navtKiila. Ko jc japonska družita 50 let po koncu N-ojne dozorela, je moč lokalne uprave naraščala. "Mnoge lokalne uprave, sicer v mejah zakona, zavračajo obliko administracije, ki jc omejena z navodili in kreativno vodijo lokalno upra-vxj".* Permission-anthorization moč, ki jo imajo vladna ministrstva ter Nvlik del administrativnih nalog, ki bi jih ta ministrstva morala opravljati, a jih vsiljujejo • Udutinl J Ctiambm 6 Micluirt H finr}-. Vtslerii Caiuula lii Ihe tiileriMlioiuil /in»«»iwv. Tluf Vnntrsuv o/Allvrla /Vrss, 1992; Vtsloiiliig Ihe Seu' Fxnnomy In ihe Koctey Mouiilaiii Ui?»l A Sumnmry of ihe Coii/ereiice. Iiijiirnuillmi Huliellii Sl 24. VTctleni Centre fiir Kconomlc llesearx;h. t!iilivrslty nf Alberta. 1994 'A.%alil Sliliihiiii. Afirll 12 199$. ' Klkiilni Ihmliiu. f>/icll. str 96 lokalni upravi, so postale glavna ovira za nadaljnji razwj lokalne uprave. Cas je, da se v naši državi prične izvajati decentralizacija. "Težnja po kratkotrajni in parcialni učinkovitosti"* je v naši deželi pripeljala do neuravnovešenega razvoja dežele. K temu je prispeval tudi centraliziran politični in administrativni sistem, saj obstaja mehanizem, ki dopušča, da .se večina informacij zbira v Tokiu. Opaziti je tendenco, ila so celo podjetja, ki so imela glavne pisarne v Osaki in Nagoyi, le te preselila v Tokio. Območja obrnjena proti Ja-pon.skemu morju (.še posebej Honshu) so zaostala v razvoju, še do nedavnega pa so se imenov-ala 'ozadje Japwnske". Čeprav je GNP na prebivalca v 14 prefekturah, ki so obrnnjene proti Japonskemu morju, silno velik v primerjavi s tistim v sosednjih deželah, pa znaša le 80% povprečja za celotno Japonsko." Rezultat ekonom.skega razvoja, ki daje preilnost področju Pacifiškega oceana, sta prevelika koncentracija v velemestnem področju in sosednjih prefekturah in premalo na.seljena ruralna področja. Tokio je preveč naseljeno mesto. Ker so cene zemljišč izjemno vi.soke, si običajni ljudje ne morejo več privoščiti gradnje hiše izven Tokia. Mnogi delavci potrebujejo skoraj dve uri, da se pripeljejo do delovnega mesta. Tokio ima izredno onesnažen zrak. Tokio in njegove .sosednje prefekture niso več sposobne otLstraniti lastnih smeti in industrijskih odpadkov iz svojega področja in so zato prisiljene prepeljati industrijske odpadke v oddaljena nepose-Ijena področja in se jih tako znebiti, to pa včasih povzroči prepir s prebivalci. Tokiu in njegovim sosednjim prefekturam včasih primanjkuje tudi vode. Tokio je sicer udobno in učinkovito moderno mesto, vendar je zelo občutljivo za naravne nesreče. Ce bi prišlo v Tokiu do potresa kot je bil potres v Kobeju, bi bila škoda neizmerljiva. Z ekolo.škega vidika je Tokio dosegel meje razvoja. Od vseh severovzhodnih provinc, tri kitajske province, provinca lleilongjian kot tudi provinca Zhilin ne mejijo na morje. Poleg trgovanja na meji, morata obe provinci ob trgovanju s tujimi deželami uporabljati ceste po kopnem in pristanišče Dalian v provinci Ryonei. Količina tovora je že presegla mejo sposobnosti nakladanja in raztovarjanja v pristanišču Dalian. Poleg tega pa so stroški trgovanja po kopnem enormni. Provinca l leilongjian išče tnožnosti za izvoz dobrin (t.j. soje) tudi po reki Amur, provinca Zhilin pa želi dobiti dostop do Japonskega morja po reki Tumangan. Razvoj Tumanganskega porečja je velik projekt, ki zahteva večje količine denarja in precej časa. Trenutno je za provinco Zhilin bolj praktično, da s tujimi deželami trguje preko pristanišča Zarubino, Primorsky Krai, Rusija, poleg pristanišč severovzhodnega dela Severne Koreje. Ruski Daljni Vzhod je izkrivil ekonomsko strukturo. Njegova samozadostnost glede hrane je 50% in glede potrošniških dobrin 30%. Ostali del nujno potrebne hrane in drugih potrošniških dobrin pridobiva iz zahodne Sibirije in evrop.ske Rusije. Ruski Daljni Vzhod pa velja za osnovo virov. Pod Gorbačovovo perestrojko se je za vsako samostojno podjetje, teritorij, provinco in republiko zahtevalo, da si sama najde vire dohodka na osnovi samostojne bilance in sistema samofinan-ciranja. To je bil izraz stanja, ko si center ZSSR ni mogel privoščiti podpiranja ■ Sfakolo Stibukunl. A New prospect for Sorthnist Asia from VIsloiiIng to Action. EHINA KEPO/fT 1994. m I, str 4 - hJllNA KHI-OKT. 1994. VU t. str. 22 Daljnega Vzhoda. ProtrošniSki trgi na Daljnem Vzhodu imajo po zlomu Sovjetske zveze resne težave zaradi pretrganja ekonom.skih povezav med nizličnimi regijami. Tako je torej ruski Daljni Vzhod \X'dno bolj osnekga morja*. Sedmi forum jc bil februarja letos. Junija 1991 je prcfektovska vlada Niigate izdala publikacijo 'Strateški projekti Niigate za 21. Stoletje', ki bi jih lahko .strnili v dve točki: A) Formacija temelja sonskega morja - ustanovitev raziskovalnega inštituta za morske vire v obroču Japoixskega morja - ustanovitev centra zj mednarodno sodelovanje - organiziranje mednarodnih kulturnih in športnih dogodkov. Entuziazem gospoda Kanekoja glede obroča Japonskga morja lahko ponazxiri-mo z vpeljavo nagrade 'Niigata Prize of die Japan .Sea Rim'" leta 1992, da bi vzpodbudil aktivnosti v obroču Japonskega morja. Njegovo politiko nadaljuje tudi .sedanji prefekt Ikuo Hirayama. Vendar med njunima politikama vseeno obstaja razlika. Prejšni prefekt Kaneko je govoril o 'obroču Japonskega morja kot prioriteti' za prefekturo Niigata. '5. dolgoročni obsežni plan prefekture Niigata' (marec 1994), ki je bil izdelan po Imenovanju gopoda Hirayama za prefekta, pa govori o "konceptu promocije Japonskega morja in pasu Kanetsu'." 'Dolgoročni obsežni plan" pomeni kombinacijo 'geografske osi vzdolž Japonskega morja' in 'geografsko os, ki povezuje velemestno področje in obalo Japonskega morja' in tako postavlja prefekturo Niigata v vozJišče." Mesto Niigata ima naslednje geografske prednosti: je največje mesto na obali Japonskega morja (Honshu) in |x>membna ekonomska in kulturna lokacija. Južna Koreja in Ruska federacija sta svoja konzulata postavili prav tu. Iz Niigate do Tokija je za prevoz z vlakom Shinkansen (hitri vlak) potrebno dve uri. Niigata ima mednarodno letališče. Ima redne polete do Khabarovska (2 leta na teden), Vla-divostoka (2 leta), Irkutska (1 let) in Seula (4 leti). Z;i pomorski transport ima Niigata redno povez:ivo z mesti Vladivostok, Nokhodka in Vostochny v Rusiji, Wonsan v .Severni Koreji. Pusan v Južni Koreji in Dalian na Kitajskem. Mesto Niigata je vključeno tudi v Jugovzhodno azijsko linijo. .Ne smemo pa pozabiti, da ima na Japonskem edino Niigata ladijsko zvezo s severno Korejo. Na 5. mednarodnem forumu za sodelovanje v obroču Japonskega morja (5-ekonomski forum severo-vzhodne Azije), ki je bil v Niigati februarja 1995, je imel prefekt Hirayama predstavitev", na kateri je na osnovi '5. dolgoročnega obsežnega plana prefekture Niigata' pojasnil osnovno strategijo prefekture Niigate glede sodelovanja v obroču Japonskega morja. Ta plan je razjasnil usmeritev pri formi" Prv/ekloitka iHada Nllgale. NUtVUt Stmleglc /^ifectt for 21 u century. 1991. Ur 9 H " Ta nagrada je i-sako telo /mdeljeiui trem osebam (orjfftntzadjam). Vsak nagrajeiuK fmijme 2 milijona jenov " Nom imcloiuiliui smer lerltonja ki naj bi bila ustvarjeiui s formiranjem lilire Irans/Ktrtne mrete In Informticljske mrete. ki bo poivzoivla regije obale Ja/Hinskega morja m z akumulacijo induslrijsklh. kulturnih In urbanih funkcij ud. Niigata Strategic l^ijecls for 2tst century, str 15. " Ibid, str 2R " NUgftta Iniertiatlonal Conference, the 5lh Northeast Economic Horum: OiUeaion of Ke/xiri Summaries. 1995. str 12-13. ranju kooperativnega področja obroča Japonskega morja in izpostavil 6 strateških nalog, kot so transport, materialna distribucija, informiranje, industrija, mesta, kultura in (zeleno) okolje. Področja so naslednja: - Za i7ix>lj.šanje transportne mreže bodo imela letališča in pristanišča prednost pri vzpostavljanju linij. Na primer, kmalu se bo razširil dostop do Kharbina. - Zj razširitev osnove materialne distribucije in pripravo pripomočkov za hitre linijske ladje, bo Niigata postala podporna baza za različne projekte v severovzhodni Aziji. - Prefektura Niigata naj bi, za akumulacijo in pošiljanje informacij, postala informacijski center z razširitvijo Ekonomskega raziskovalnega inštituta severo-vzhod-ne Azije (ERINA). - Da bi vzpodbudili sodelovanje znotraj posameznih industrij, se je potrebno pripraviti na nadgradnjo industrij ter izdelati in izvesti program ekonomsko tehnološkega sodelovanja z vidika obojestraaskega sodelovanja tehnologij nujnih zn ekonomski razvoj v severovzhodni Aziji. - Izboljšati urbane funkcije in promovirati kulturno izmenjavo z organiziranjem mednarodnih kulturnih in športnih dogodkov. - Ustanoviti mednarodno organizacijo, ki se bo ukvarjala z raziskovanjein, razvojem in upravljanjem morskih virov v Japonskem morju. Sodelovanje na ravni prefektur pa tudi mest, krajev in vasi je precej pomembno, saj imajo, kar sc regionalnih problemov tiče, lokalne uprave največ izkušenj. Gospod Hiramatsu, prefekt prefekture Oita, jc izjavil, "da bi v primerih velikih projektov morale vlade igrati glavno vlogo, medtem ko bi bila v primeru problema, kako aktivirati regije, učinkovitejša lokalna diplomacija lokalnih uprav glede spo-.sobnih ljudi in akumulacije programov"." Japonska ODA vsebuje I3OO miljard jenov, kar jc največ na svetu. Vendar pravijo, da je na Ministrstvu z;i zunanje zadeve samo 130 zaposlenih dodeljenih aktivnostim ODA." Posledično vsak projekt sam poskuša dobiti sredstva za konstrukcijo klikih nxsipov, cest itd. Ti projekti so največ pripomogli k izboljšanju življenja in blaginje, čeprav so bili nekateri med njimi obtoženi uničenja naravnega okolja prebivalcev. Poleg tega obstaja tudi pomoč, ki jc, čeprav majhna, učinkovita in v veliko pomoč prebivalcem bolj kot pomoč, ki jo ponujajo scvcr-nocvropskc države. Profesor Tomino poudarja pomembnost pomoči na ravni prebivalcev in predlaga alokacijo 0.1% sredstev lokalnega proračuna k ODI." Mi.slim. da jc aktivno sodelovanje prefekture Niigata v preoblikovanju pristanišča Zarubino primer lokaliziranc ODE. Na koncu želim zaključiti svoje poročilo z omembo nekaj nalog, ki so še ostale. Spremeniti sc mora tok materialne distribucije. Japonska ima skupno 1.009 pri-.stanišč, od tega le 143 (13%) na obali Japonskega morja, vključno z 18 pomembnimi pristanišči. Vendar jc količina tovora na obali Japonskega morja le 3* celotnega transporta. Razmerje med pristanišči na obali Japonskega morja in celotno " Monhiko llinimauu. A Koad to thr VnUtd Stala c^Japan1995. str 47. " .»orthlko Iliramauu. 'A l\aslMity of Local Cktvernment from tieu-point of (Hobttiism, Kesearch OrgaiHtatloii for Culzen i Sclencts, IS>9islr. 54 " Klichiro Tomina, Rtcommetulaaon .str. 99 japonsko trgovino upada na škodo pristanišč. Delež teh pristanišč v celottiem izvozu je bil leta 1975 0.9%. leta 1985 0,6%, in leta 1989 0.5%. Delež v celotnem uvozu pa je bil leta 1975 2,3%, leta 1985 1,9% in leta 1989 1.7%."TUdi v primeru, ko podjetja z obale Japonskega morja izvažajo svoje izdelke v tuje države, iz tujih držav pa uvažajo surovine, izvoz in uvoz večinoma potekata preko pristanišč na obali nhega oceana, kot sta Yokohama in Kobe. Zato je za lokalne vlade in privatna podjetja nujno, da ustvarijo promet preko pristanišč. Nujno je izvesti decentralizacijo osrednje vladne moči in jo prenesti na lokalno raven oblasti. Brez te decentralizacije lokalna vlada ne more biti vlada v pravem pomenu besede. Močna lokalna vlada bi lažje promovirala kulturne in izobraževalne interese svojih prebivalcev. Ta promocija je pomembna šc posebej v primeru lokalnih uprav na obali Japonskega morja, saj so njihovi odnosi z ostalimi deli Vzhodne Azije edinstveni. V ta namen je nujno izuriti lokalno osebje, ki bo pronioviralo te mednarodne aktivnosti. Danes opažamo trend k večjemu sodelovanju med japonskimi prefekturami. V preteklosti je vsaka prefektura na svoj način sodelovala z državami preko morja. Tako torej ne moremo zanikati, da je včasih šlo tudi za medsebojno tekmovanje. Določena tekmovalnost je seveda zdrava, čeprav je sodelovanje prav tako nujno. V zvezi z ekonomskim področjem obroča Japonskega morja lahko rečemo, da je poslovna ekspanzija omejena zaradi politične nestabilno.sti v Rusiji, stagnacije trgovine z Rusijo itd". Vendar pa je oblikovanje ekonomskega p