^апафпри^ Pavel Pome// s a m o p redst av i tv e miudoi, l n te ^ J The importance of self presentation of adolescent girls: comparison of the official docmnentation with their own self- presentation Jana Rapuš Pavel Jana Rapuš Pavel, mag. soc. ped., Pedagoška fakulteta v Povzetek Prispevek se ukvarja z vprašanjem, ali lahko mladostnice, ki živijo v vzgojnem zavodu, s samopredstavitvijo dopolni- jo dokumentacijske vire o njih samih in s tem pomembno prispevajo k razumevanju svojega položaja. Podatki za raz- JJß Socialna pedagogika, 1 9 99 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-406 Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana. iskavo so zbrani s polstrukturiranimi terenskimi intervjuji in iz pisnih dokumentacijskih virov. Obdelani so z metodo kvalitativne analize. Rezultati kažejo, da informacije, ki jih lahko zberemo z intervjujem, pomembno dopolnijo doku- mentacijske vire z aktualno problematiko, kontekstualizi- ranimi ter konkretiziranimi opisi kvalitet odnosov na raz- ličnih življenjskih področjih. Ključne besede: mladostnik, samopredstavitev, subjektiv- ni pomenski svet, kvalitativno raziskovanje Abstract This paper looks at the question whether teenage girls in correction institutions can compound their documentation with their self presentation cmd thus contribute towards the better understanding of their situation. The data for the re- search comprises of half structuredfi^ld interviews and writ- ten documentation. The method of qualitative analysis has been applied. The results demonstrate that information col- lectedfrom interviews are an important addition to the docu- mentation resources for they add current problems, contex- tualized and real descriptions of the quality of relationships in various life situations. Key words: adolescents, self presentation, the world of sub- jective meaning, qualitative research 1. Uvod Pri strokovnem delu smo v različnih družbenih (pod)sistemih ponavadi pozorni na različne vrste informacij. Tako kazenski pravni sistem in nekate- re raziskovalne pradigme zahtevajo predvsem določeno vrsto objektivnih, preverljivih informacij, v vzgojnih sistemih in družini pa nas bolj zanima otrokovo/mladostnikovo subjektivno doživljanje (Garbarino, 1992). Po Schleiermacherju (1975; po Uhlendorif, 1977:125) delimo vzgojo na univerzalno in individualno. Posameznik mora razviti sposobnosti, ki mu omogočajo vključevanje v družbo, prav tako pa mora razviti svojo individu- alnost. Po avtorju je osrednji pomen vzgoje v prikazu edinstvenosti posa- meznika. V okviru vzgoje se v tem prispevku usmerjam v oceno mladostni- kovega položaja oz. v proces socialnopedagoške diagnoze. J ana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ßJC Za razliko od drugih diagnostik je socialnopedagoška diagnoza pred- vsem temeljno usmerjena v sedanjo problematiko posameznika in teme, ki jih je moč prepoznati v življenjskem položaju posameznika. Prednjači torej prepoznavanje sedanjih življenjskih tematik in reševanje sedanjih življenj- skih nalogter možnosti za nadaljnji razvoj posameznika. V tem pogledu izpostavita Mollenhauer in Uhlendorff (1995) naslednje značilnosti social- nopedagoške diagnoze: • izčrpno in dosledno opisovanje življenjskih pogojev posameznikov, naj- pomembnejših življenjskih izkušenj in obremenitev, • postavljanje hipotez o življenjskih temah, razvojnih nalogah, ki so v do- ločenem obdobju pomembne za posameznika, • predvidevanje pogojev, ki bi olajšali razreševanje življenjskih nalog in napredek v razvoju posameznika. TUdi Müller (1994) ne zanemarja subjektivnega vidika diagnostike, ko poudarja, da pomeni socialnopedagoško ocenjevanje mladostoikovega po- ložaja v prvi vrsti ugotavljanje in soočanje različnih subjektivnih gledišč posameznikov (subjektov) v danem življenjskem položaju. Zaključuje, da je socialnopedagoška ocena v tem pogledu vedno relativna; odvisna je od upoštevanja razhčnih gledišč vključenih posameznikov (kdo ima kateri problem in kdo ga komu pripisuje). Pri njej ne gre v prvi vrsti za prepozna- vanje objektivnih dejstev, temveč za to, kaj komu pripisujemo (Müller, 1994:56). Nekateri raziskovalci (R Moor, W. Hornstein, A. Frölich, po Opara, 1998:70) zadnje čase zagovarjajo staUšče, da naj bi diagnoza zajemala dve vrsti po- datkov: objektivizirane in subjektivirane. Pri tem opredeljujejo razliko tako, da objektivni del diagnosticiranja ^o]siSiiiuje,subjektivni del pa razumeva. Z objektivnimi podatid je diagnozo lažje utemeljiti pred zunanjimi instan- cami (starši, učitelji, različnimi ustanovami). S subjektivnimi podatki pa razkrivamo in odpiramo poti, po katerih pridemo v subjektivni svet posa- meznika. V smislu tega razmišljanja lahko razumemo, da lahko samopred- stavitev umeščamo med pripomočke pri subjektivnem razumevanju posa- meznika. Naslednji vidik, ki se nam ga zdi pomembno upoštevati pri razumevanju sporoču samopredstavitve, j e razvojni vidik Ugotavljamo lahko precejšnjo skladnost pri rezultatih raziskav, ki nam nakazujejo, da se mladostnik vtem razvojnem obdobju približuje konceptualni integraciji pojmovanja samega sebe, ki mu ponuja močnejšo osnovo za konstruiranje smisla osebne iden- ^^Q Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-4 06__ titete in kontinuiteto v predstavitvi lastnih življenjskih izkušenj (Bernstein, 1980; Sehnan, Secord in Peveers, 1974; Haiter, 1986; po Damon & Hart, 1988). Statična in razmeroma ločena pojmovanja se pri mladostnikih preoblikuje- jo v širše družbene reprezentacije z značilnimi, med seboj povezanimi, di- namičnimi socialnimi sistemi, ki so za posameznika nov referenčni okvir iskanja in pojasnjevanja vzročno - posledičnih odnosov. Z razvojem zavedanja o lastnem mišljenju tako postanejo mladostniki bolj odprti za razumska pojasnila, zato je prvi korak, ko skušamo odkriti subjektivno izkušnjo mladostnika, da pri njih spodbudimo neposreden opis te izkušnje, kot pravi AHport (1942, po Gabarino, 1992:37): »Če hočemo izve- deti, kaj ljudje čutijo, kaj doživljajo in česa se spominjajo, kakšna so njihova čustva in motivi in razlogi, da галт1ајо tako, kot ravnajo - zakaj jih ne bi povprašali?« Sodobna ekološka in kontekstualna paradigma razvoja (Muuss, 1996) uporablja fenomenološki pristop v preučevanju človekovega vedenja in raz- voja ter upošteva naslednje: • posameznike ne opazuj ej o le skozi nj egove izkušnj e temveč izkušnj e posameznika razlagajo v kontekstu opazovanja, • posameznik prispeva v opis situacij e individualno percepcij o, interpre- tacijo, doživljanje in čustva, pričakovanja in intencijo vsega pomemb- nega skozi evaluacijo situacije, • fenomenologi poudarj aj o subj ektivno interpretacij o in individualno opre- deljevanje položaja kot pomembno determinanto posameznikove res- ničnosti in zato tudi vedenja, • posameznikovo dojemanje resničnosti je selektivno in evaluativno, • dejavniki okolja oblikujejo vedenje in razvoj posameznika. Bistvo fenomenološke argumentacije opisuje naslednja Bronfenbren- nerjeva izjava, po kateri pri raziskovanju posameznikovega vedenja po- stane položaj »ekološko validen«, kadar so raziskani psihološki in socialni pomeni posameznikovih izkušenj, in položaj postane poznan, ko tudi sub- jektivni pomeni raziskovalne situacije korespondiraju z izkušnjo okolja, ki jo raziskovalec skuša posplošiti (Bronfenbrenner, 1985, po Muuss, 1996:312-318). Avtor, ki se ukvarja z pomenom kakovosti informacij samopredstavitve, je James Garbarino. Garbarinov kooperativni model pridobivanja informa- cij od otrok/mladostnikov poudarja pomen in značilnosti socialne interakci- Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ^81 je, kjer upoštevamo procese in različne kompleksne pojave, ki opredeljujejo socialno interakcijo. V sodobni socialni psihologiji je precej avtorjev, za ka- tere je prav socialna interakcija izhodišče raziskav in teorij. Tu so predvsem igiíQÚsXmnMsimbolicnega interakcionizma in teorije vlog (Mead, 1934;Ћ1г- ner, 1962; Berger, Luckmann, 1988; po Ule, 1997:28) ter sociahii konstrukü- visü (Harre, 1979,1983; Harre, Secord, 1972; Gergen, 1985; po Ule, 1997:28). Simbolični interakcionisti poudarjajo odvisnost samopredstavitve od povrat- nih sporočil interakcijskih partnerjev, ki lahko privedejo do sprememb v samoopredelitvi posameznika, kar je tudi eden od ciljev socialnopedagoš- kega posredovanja. Obravnava otrok kot informatorjev o lastnih občutkih, obnašanju, spo- sobnostih in sociahiih odnosih je sorazmerno nov pojav (Edelbrock in Cos- telUo, 1984). Young, OËien, Gutterman in Cohen (1987) so opredelih neka- tere možne vire dezinformacij, pridobljenih iz razgovorov z otroci in mla- dostniki. Ti viri zajemajo strukturo samega instrumenta razgovora (npr. zaporedje vprašanj, dvoumni аИ nejasni izrazi), izpraševanca (luknje v spo- minu, doživljanje razgovora kot stresnega) in izpraševalca (razhčna čustve- na jakost, napake pri beleženju). Ti-adicionalne metode opravljanja razgovorovpredpostavljajo, da sta oba udeleženca razgovora na odrasli ravni jezikovne in interakcijske kompe- tence. Ne glede na to, ali opravljamo razgovore z odraslimi ali z otroki, ima- mo opravka z zapletenimi oblikami družbene interakcije. Uspešno izve- den razgovor terja koordinacijo velikega števila družbenih in jezikovnih prvin. Če zanemarimo katerokoli od teh prvin, lahko preprečimo napre- dovanje razgovora ali povzročimo, da so njegovi rezultati zavajajoči ali neuporabni. 2. Namen raziskave Ugotovitve posveta o sodelovanju različnih služb pri izvrševanju zavod- skih ukrepov opozarjajo, da so pri nas postopki, načini in metode diagnosti- ciranja zelo neenotni in nedodelani (Hvaleč in Rnafelc, 1984). Analize do- kumentacije kažejo nekatere pomanjkljivosti na področju evidentiranih dia- gnostičnih opredehtev, na katere se opira vzgojitelj socialni pedagog v vzgoj- nih zavodih: Diagnoze, kadar so sploh postavljene, niso dovolj utemeljene (skladnost anamnestičnih podatkov, ocena osebnostne strukture, sprožiLne situacije in simptomatike). Psihološka poročila so predstavljena iz vrste raz- Jß2 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-406 ' Tako smo npr. pričakovali, da bo v dokumentih socialnega pedagoga (poročilih vzgojiteljev) bolj razvidna shema naslednjih vidikov: prilagajanje mladostnice zavodu, vključevanje v vrstniško skupino, odnos do odraslih in avtoritet, disciplina v ustanovi, delovne, higienske in kulturne navade, odnos do lastne in tuje lastnine, preživljanje prostega časa, odnos do nasprotnega spola, druženje v/zunaj ustanove, odnos do kaznivega dejanja, načrti mladostnic ličnih testnih izsledkov, večina izsledkov je brez smiselne povezave z ana- mnestičnimi podatki, sprožilnimi situacijami, simptomatiko in aktualnim vedenjem mladostnika (Bečaj, 1989:16). V raziskavi se ukvarjam s pomenom in dopolnjevanjem razhčnih virov in tipov informacij, ki se uporabljajo pri sprejemanju ocenjevalnih odloči- tev o položaju mladostnikov. Ugotavljam, v katerih vidikih in značilnostih informacije, pridobljene v pogovoru z mladostnicami, dopobiijo dokumen- tacijske vire in s tem prispevajo k razširjenemu razumevanju njihovega življenjskega položaja. Soočamo se z informacijami, ki so povezane z različ- nimi izhodiščnimi pogledi (pogled strokovnjaka, pogled Mienta). Tako sem predvidevala naslednje: • Informacije intervjuja in dokumentacijskih virov se bodo ujemale v pred- stavitvi nekaterih objektivnih dejstev z izpostavljanjem dogodkov, vede- nja, razmer in situacij na različnih življenjskih področjih. V tej vrsti po- datkov bo domnevno več ujemanja, v primeru, da bodo mladostnice v pogovoru same pripravljene sporočati te informacije, oz. če bodo po teh informacijah vprašane. • Delno strukturiran pogovor bo specifično dopolnil informacij e v doku- mentaciji z osvetljevanjem in sestavinami subjektivnega (v)pogleda v socialno stvarnost: stahšči, vrednotenjem, razmišljanjem, opisi, inter- pretacijo, doživljanjem na vseh izpostavljenih življenskih področjih; pri tem bodo samopredstavitve v tematski konceptuaHzaciji odgovorov prav tako odražale značilnosti razvojnega obdobja mladostništva (npr. bolj izrazito izpostavljen opis in pomen vrstniških skupin ipd.). • Obj ektivni in heteronomni pristop različnih strokovnj akov bo predstavil posamezna življenjska področja mladostnice, odražal bo značilnosti po- sameznih strokovnih disciphn ter bo v tem specifično dopohul in osvetlil življenjski položaj mladostnic.^ V tem prispevku prikazujem postopek in rezultate kvalitativne analize sporočil obeh virov (dokumentacije, intervjuja). Ugotovitve bom osvetlila z navedki iz tistih pogovorv, v katerih so mladostnice s samopredstavitvijo dopolnile informacije iz dokumentacije. Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ß 5. Metoda Samopredstavitev, samoocena in samorefleksija so v socialnopedagoš- kem raziskovanju poseben metodološki problem, ko moramo odgovoriti na vprašanje, kako jih veljavno in zanesljivo razumeti. S preveč direktivnimi metodološkimi pristopi v socialnopedagoškem raziskovanju lahko razisko- valec izkrivi samopredstavitve v smeri svojih pričakovanj. Zato so metodo- loški pristopi in metode, ki jih uporabljamo v preučevanju subjektivnega sveta, pretežno odprti in usmerjeni kvalitativno (prim. Polak, 1996). a) Vzorec raziskave je celotna populacija, ki je v času zbiranja podat- kov bivala v vzgojnem zavodu Višnja Gora in sicer tiste posameznice, ki so po uvodni predstavitvi namena raziskave prostovoljno pristale na sodelova- nje. Odzvalo se je 28 mladostnic in 2 mladostnika. Pričakovala sem, da se vsi ne bodo odzvali na intervju, zaradi česar bi lahko prišlo do določene stopnje pristranosti v kasnejši interpretaciji podatkov populacije, ki biva v zavodu, ker bi rezultati temeljili na omejeni skupini. Iz nekaterih splošnih podatkov (starost, spol, dolžina bivanja v zavodu, zaključni učni uspeh v šol.l 1998, zaposlenost staršev, kraj bivanja) o mla- dostnicah in njihovih družinah ugotavljamo naslednje: • Večina mladostnic prihaja v zavod z območja Štajerske; prihajajo iz pre- težno delavskih družin, približno tretjina iz nepopolnih družin. Podatki o brezposelnosti, predvsem očetov, kažejo na neugodne socialno-ekonom- ske življenjske razmere v družinah mladostnic. • Povprečna starost mladostnic je 17 let. V vzgojnem zavodu Višnja Gora so bivale najmanj en mesec in največ 30 mesecev. • V zavodu se mladostnice usposabljajo za pokhce: šivilja (5 primerov), pomožna šivilja (6 primerov), kuhar (16 primerov) in slaščičar (5 prime- rov). V šolskem letu 1997/98, ko so tekli pogovori, so mladostnice zaklju- čile šolanje v največ primerih z dobrim oz. prav dobrim učnim uspehom, v dveh primerih pa sta bili mladostnici neocenjeni. b) Izvor podatkov in instrumenti. V raziskavi sem uporabila kom- binirano empirično gradivo: delno strukturiran intervju ter dokumente in zapise, ki so bih v času mojih obiskov v zavodu zbrani v osebnih mapah mladostnic. > Raziskovalec kot merski instrument Za razliko od pozitivističnega raziskovanja, ko se raziskovalec izključi iz opazovanega dogajanja, se pri kvalitativnem raziskovanju raziskovalec za- Socialna pedagogika, 1 9 99 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-4 0 6 ' Raziskovalno nalogo je financiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS. veda, da se ne more izključiti iz dogajanja, ki ga proučuje in da vpliva na dogajanje, ki ga opisuje. Skupaj z drugimi ocenjevalci smo v različnih fazah postopka analize empiričnega materiala s svojimi gledišči in izborom izjav prav tako prispevaU k oblikovanju zaključnih spoznanj. > Delno strukturiran intervju V raziskavi sem uporabila vodila za delno strukturiran intervju, ki so bila uporabljena v raziskovalni nalogi »Socialnopedagoške diagnoze - samoper- cepcija in samoprezentacija otrok in mladostnikov s težavami v socialni integraciji kot osnova za oblikovanje individualnih vzgojnih programov«. Raziskava j e potekala v letih 1996-1998 pod vodstvom dr. Alenke Robolt^. Pogovor z mladostnicami je bil v končnem osnutku tematsko opredeljen z naslednjimi področji: jaz sam, družina, šola, vrstniki in družba, interesi in usmeritev v prihodnosti, zavod. Kljub dani strukturi pogovora sem se trudila, da bi pogovor potekal čim bolj odprto in da bi bila predstavljena pripoved vprašanke, s svojimi vpraša- nji pa bi spodbudila pogovor v razUčnih smereh. Odprta naravnanost v vo- denju pogovora je imela za posledico zelo individualno zastavljene pripove- di, kjer so mladostnice same izbirale čas in življenjska področja (npr. ah so se bolj osredotočale v preteklost, sedanjost ali prihodnost, ali bolj na področ- je družine ah šole idr.) Podatke sem na terenu zbirala približno leto dni, od pomladi 1997 do pomladi 1998. Po pilotski fazi, v okviru katere sem opravila štiri preizkusne pogovore, sem opravila še ostale intervjuje. > Dokumentacijski viri Pretežno sem uporabila osebne uradne dokumente. Osebna mapa vse- buje diagnostično dokumentacijo, zbrano pred prihodom mladostnice v za- vod, dopohijeno s tisto vvzgojni ustanovi, kot tudi evidence, poročua, spriče- vala, potrdila, uradne zaznamke, zapisnike o mladostnicah, individualni vzgojni načrt. Zbiranje podatkov iz dokumentacije sem opravila v obdobju od novembra do junija 1998. c) Obdelava. Opravila sem 30 intervjujev ter pregledala in oblikovala ključne izpise iz 30-tih osebnih map. Zapise intervjujev in ključnih zaznam- kov iz dokumentacijskih virov sem obdelala kvaUtativno (prim. Mesec, 1998; ter Miles in Huberman, 1994). Postopek obdelave izvornega (surovega) gra- diva sem v prvih fazah (kodiranje prvega reda) zaradi zapletenih okohščin Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ßßj Značilnost kod prvega reda je, da so nekatere kode še vedno ključne navedbe izjav dokumentov, nekatere pa so povzetki izjav, ki predstavljajo ključno sporočilo, razumljeno iz konteksta zapisanega. " Dokumentacija posameznikov je bila različno obsežna, v povprečju sta bila v mapo vložena najmanj dva dokumenta. opravila sama. Zapletene okoliščine imenujem predvsem dolgotrajen po- stopek izbora izjaviz obsežnega gradiva ter dostopnost do dokumentacije, saj sem jo lahko pregledovala le v ustanovi z dovoljenjem pristojnih oseb. Prvi izbor izvornega gradiva iz dokumentacije sem opravila v času od decembra 1997 do februarja 1998. Postopek obdelave gradiva (dobesedno prepisanih intervjujev in dokumentacije) je potekal v zaporedju naslednjih korakov: 1. korak: izpis ključnih sporočil iz dokumentacije. Oblikovala sem shemo šestih življenjskih področij (družina, o sebi, šola, vrstniki in družba, interesi in usmeritev za prihodnost, zavod) in vanjo razvrščala ključne izjave (tim. kode prvega reda^°) in povzetke iz različ- nih dokumentov (vloge za sprejem ter razhčnih poročil, npr. CSD, poro- čila vzgojiteljev, psihologa, zdravnika, psihiatra, učitelja, individualni vzgojni načrti, spričevala ipd.), ki so bui vloženi v osebno mapo mladost- nice^^ . 2. korak: izpis ključnih sporočil iz intervjuja. Ključna pomenska sporočila sem izpisovala tudi iz posnetega in dobe- sedno prepisanega intervjuja (tim. »verbatim«) ter jih prav tako razvrsti- la v shemo po življenjskih področjih: družina, šola, o sebi, vrstniki in družba, interesi in usmeritev za prihodnost, zavod. j 3. korak: odprto kodiranje s kodami drugega reda Kode prvega reda obeh primarnih virov (dokumentacije in intervjuja) sem v naslednjem koraku odprto kodirala (s kodami drugega reda). V odprtem kodiranju sem uporabila naslednje postopke: • opisom sem pripisovala nadrejene pojme (npr. izrazom pretepanje, kloftitanje, prerivanje ipd. sem pripisala pojem fizično obračunavanje); • sorodne pojme sem združevala v kategorij e (npr. pri sporočilih, kate- rih značihiost je bü opis, interpretacija ali doživljanje npr. družinskih članov, sem sorodne pojme združila v kategorijo opis družine ali do- življanje družine, ali opis osebnostnih značilnosti ipd.) Tako sem oblikovala fisto kod drugega reda za posamezno življenjsko področje po posameznih primerih. Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-4 0 6 Primer št. 30 1. korak: ključna sporočila iz dokumentacije, pridobljena z delnim opuš- čanjem in skrajševanjem za področje »družina« (kode prvega reda) - zaradi beganja od doma je obravnavana na CSD - oče večino časa odsoten, T. ima o očetu nekoliko idealizirano sliko, boji se ga - mati j e bila veliko po bolnišnicah, - T. j e bila prepuščena sama sebi, brat skrbi zanj o le v finančnem smislu - mati pove, da je ne more vzgojno obvladovati - T. se sama pritoži na CSD, da se mati opij a in da ne more skrbeti zase, kaj šele za njo - v času bivanja v zavodu mati skrbi za T., vendar odločitve, kje bo preživljala konec tedna, prepušča T. - strinj anj e matere in hčere o namestitvi v zavod, da pridobi delovne navade, zaključi šolanje in se nauči sama poskrbeti zase 2. korak: ključna sporočila iz intervjuja, pridobljena z delnim opušča- njem in skrajševanjem za področje »družma« (kode prvega reda) - v zavod je prišla zaradi težav doma, ker je mama veliko pila " ^nadaljevanju bom za sekundarno oblikovane vire uporabljala naslednje oznake: ujemanje 1фгтас1ј (U), dodatne informacije intervjuja (I), dodatne informacije dokumentacijskih virov (D) 4. korak: razvrščanje kod drugega reda iz intervjuja in doku- mentacije v trodelno shemo (ujemanje informacij, dodatne informacije intervjuja, dodatne informacije dokumentacij- skega gradiva) Vse kode drugega reda, pripisane intervjuju in dokumentaciji vsake mla- dostnice sem pregledala in preverila, ah najdem iste kode v intervjuju in dokumentaciji. Glede na to sem kode razvrstila v shemo treh razredov: 1. določeno kodo najdem tako v dokumentaciji kot v intervjuju (U),2. ko- do najdem samo pri intervjuju, ne pa tudi v dokumentaciji (I), ter 3. kodo najdem samo v dokumentaciji ne pa v intervjuju (D). Tabela 1 na primeru ene mladostnice ilustrira prve štiri korake analize za področje družine. Tabela 1: Ilustracija uporabe prvih štirih korakov v postopku anahze iz- vornega gradiva (primer št. 30 - področje družina). Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ^ßj - oče in mama sta se prepirala, zato je begala od doma - vzavod je prišla, ker je mama tako hotela, potem je tudi T. pristala - bila je »bogi otrok«, ker je mati pila, starša sta se prepirala - v preteklosti je morala, ko je prišla iz šole, vedno sama skuhati zase - z mamo se v preteklosti ni razumela, zdaj malo bolj, z očetom se še kar v redu razume - ne žeU govoriti o odnosu z mamo v preteklosti - v preteklosti j e imela dosti oblek, samo hrane ne - starša sta se pred letom dni ločila, ne ve, če j e to dobro za družino, po drugi strani pa je bolje, da sta se ločila, da ji ne bo treba gledati prepi- rov in da mama ne bo spet začela piti - bratje 10 let starejši in se ne vidita veliko, ker živi pri punci 4. korak: oblikovanje sheme treh razredov glede na (ne)ujemanje kod drugegareda 5. korak: določitev in opredelitev skupnih kategorij. V naslednjem koraku sem drugega reda kode intervjuja in dokumenta- cije primerjala in ugotavljala, ah se nanašajo na podobne pojave, ki jih lahko združim v širše kategorije na vsakem od izbranih šestih področij 0az sam, družina, šola, vrstniki in družba, interesi in usmeritev v prihod- nosti, zavod). Pri tem sem uporabila postopek kategoriziranja, v katerem sem dala isto ime (oz. kodo treђ■ega reda) več razhčnim kodam (drugega reda; pojmom), pri katerih sem prepoznala skupno potezo za posamezno Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-406 DRUŽINA 1. VZGOJNO RAVNANJE STARŠEV Vse kode izjav, ki se nanašajo na opise, interpretacije, doživljanja, ki vključujejo pojme: vzgojna (ne)vodljivost, vzgojna (ne)moč staršev, vzgojni stil, interpretacije mladostnice o zadovoljenih potrebah v druži- ni, (ne)pozornost s strani staršev, razhke v vzgoji med sorojenci, situ- acij ski opisi starševske vzgoje, neenotnost vzgoje ipd. 2. ODNOSI INDELOVANJEVDRUŽINI: Vse kode izjav, ki vključujejo opise, interpretacijo, doživljanja, pričako- vanja, želje, in se navezujejo na opis medsebojnih odnosov v družini, kakovost komunikacij, konfliktnostin problemskostmedosebnih odno- sov, splošen opis družinskega vzdušja in na urejenost družinskih raz- mer. Kategorija ne vključuje kod, ki se nanašajo na alkohohzem in fizič- no nasilje družinskih članov. 3. PREVZEMANJE VLOGE ODRASLEGA V RAZLIČNIH DRUŽINSKIH SITUACIJAH: Vse kode izjav, ki izražajo sporočilo, da je mladostnica prevzela, zame- njala, nadomestila vlogo odraslega v razhčnih kratkotrajnih ah dolgo- trajnih družinskih situacijah ah razmerah. Vlogo je lahko prevzela (ne)prostovoljno, zaradi občutka odgovornosti, аИ je bua potisnjena va- njo (npr. gospodinjila družini, varovala in skrbela za sorojence ipd.) 4. FIZIČNO NASIUE STARŠEV DO MLADOSTNICE IN HZIČNO NASI- UE MED DRUŽINSKIMI ČLANI: Vse kode izjav, ki vključujeo opise, interpretacijo, doživljanje fizičnega nasüja posameznega družinskega člana, fizično obračunavanje med dru- žinskimi člani, kakršnokoh obliko fizičnega nasilja v ožji, razšu^jeni ah rejniški družini. Kategorija ne vključuje kod konflikti v družim, ki opre- deljujejo le izjave o konfliktnosti brezfizičnega nasilja. Življenjsko področje. Na osnovi tega sem za vsako od šestih področij ana- lize določila sistem (shemo) kod tretjega reda (oz. kategorij) kot osnovo za nadaljnjo analizo. Vsako od teh kategorij sem podrobneje pismeno opredelila. Tabela 2 kaže shemo 11 kategorij (kod tretjega reda) za pod- ročje družina in njihove opredelitve. Tabela 2: Ilustracija opredelitve skupnih kategorij pojmov po posamez- nih področjih (za področje družina). Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ßS9 5. ODNOSI V REJNIŠKI DRUŽINI: Vse kode izjav, ki vključujejo opise, interpretacijo, doživljanje odnosov in življenje mladostnic v rejniških družinah. 6. ALKOHOLIZEM V DRUŽINI, PROBLEMI POSAMEZNIH DRUŽIN- SKIH ČLANOV: Vse kode izjav, ki vključujejo prepoznavanje, opis, interpretacijo, doživ- ljanje aUioholizma v družini in kode, ki vključujejo opis bolezni posamez- nikov, hospitahzacijo ter kode, ki so povezne z osebnimi problemi posa- meznih družinskih članov. Kategorija ne vključuje problemov družinskih članov z vzgojo in socialnoekonomskim položajem v družini. 7. BEGANJE OD DOMA IN DRUGE OBLIKE SPOPRIJEMANJA V KRIZ- NIH DRUŽINSKIH SITUACIJAH: Vse kode izjav intervjuja, ki vključujejo opis, interpretacijo vedenja, funk- cioniranja in posledic v iskanju izhoda iz problemskih oz. kriznih situ- acij v družini : beganje od doma, uporniško vedenje. Kategorija vključu- je tudi kode izjav v dokumentaciji, v katerih so izpostavljene vedenjske posebnosti. Kategorija ne vključuje kod izjav o konfliktih v družini,zate- kanje v alkohol in fizično obračunavanje. 8. POMOČ IN PODPORA (V) DRUŽINI: Vse kode izjav, ki vključujejo opis, interpretacijo, doživljanje, potrebe po pomoči, nuđenje pomoči v družini, med posameznimi družinskimi člani in kode izjav, ki vključujejo informacijo o pomoči družini od zunaj (npr. CSD, sosedje, prijatelji). Kategorija vključuje tudi zaznamke uspešnih in neuspešnih oblik pomoči in podpore. 9. SPOLNA ZLORABA IN SUM SPOLNE ZLORABE: Vse kode izjav, ki vključujejo informacije, opise, interpretacije, doživlja- nje spokie zlorabe mladostnice in sum dejanja spolne zlorabe v družini. lO.SEPARACIJE: Vse kode izjav, ki vključujejo informacije, opise, mterpretacije, doživlja- nja ob ločitvi, selitvi, premestitvi mladostnice iz ene družine v drugo družino; vse informacije, iz katerih je razvidna krajša, daljša aU trajna ločitev mladostnice od primarne družine. 11. PODATKI O EKONOMSKEM, MATERIALNEM STANJU DRUŽINE: Vse kode izjav, ki vključujejo informacije, opise, interpretacijo ekonom- skega in materialnega stanja družine: zaposlenost staršev, stanovanj- ske pogoje, finančne zmožnosti ipd. 390 Socialna pedagogika, i 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-4 06 " Kljub tesni povezanosti in prepletanju kategorij na posameznem področju in med področji sem se odločila, da kode izjav vedno razvrščamo le v eno in nikoli v več kategorij. V skupni razpravi smo v nekaj primerih kode področja premestili na drugo področje (npr iz družine na področje o sebi ipd.) in se tako lažje uskladili v razvrščanju. 6. korak: razvrščanje kod v skupne kategorije. V tem koraku so sodelovali trije ocenjevalci (od katerih je bila ena avto- rica te naloge), ki so morah kode drugega reda (iz 4. koraka) razvrščati v kode tretjega reda (ki sem jih določilav5. koraku). Namen tega koraka je bil preverjanje skladnosti njihovih ocen oz. objektivnosti postopka raz- vrščanja nasploh. Ocenjevanje je potekalo po naslednjem postopku: 1. Seznanitev ocenjevalcev s problemom raziskave, metodološkimi po- sebnostmi in oblikovanimi kategorijami ter navodui za razvrščanje^'. 2. Neodvisno in samostojno delo vsakega od treh ocenjevalcev (razvrš- čanj e kod v kategorij e - kode tretj ega reda). Ob razvrščanju smo upo- rabili pravilo, da kod drugega reda nismo razvrstih nikoh v več kot le eno kategorijo - kodo tretjega reda. 3. Zapisovanje razvrstitev v skupno tabelo ujemanja ali neujemanja. Izakzalo seje, da smo v povprečju razvrstih 76% kod drugega reda v iste kategorije. Največje ujemanje smo dosegh za kode iz področja »šola« (89,5%) in najmanjše za področje »vrstniki in družba« (56,3%). Dobljene rezultate si razlagam z upoštevanjem naslednjih razlogov, ki so domnevno prispevah k ujemanju ah le dehiemu ujemanju raz- vrščenih kod: - kategorije posameznih področij so se vnekaterih vidikih prekrivajo in smo med njimi postavih neke vrste »umetno« razmejitev, - ocenjevalci so smeh kode razvrstiti le v eno kategorijo vseh podro- čij, - posamezne kategorije so bile opredeljene širokopomensko in več- plastno, - na prepoznavanje ključnega pomena kode je vphvala tudi individu- alna naravnanost posameznih ocenjevalcev, - kategorije ocenjevalcu v podajanju navodil morda niso bile dovolj natančno pojasnjene. 4. V zadnji fazi tega koraka smo vsi trije ocenjevalce skupaj pregledah vse kode, pri katerih razvrščanju se nismo skladah. Nato smo o pome- nu kode in o sistemu kategorij toliko časa razpravljah, da smo dosegh popolno soglasje o tem, v katero kategorijo naj se neka koda uvrsti^'^. Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ßÇj^ 4. Rezultati 4.1. Prikaz skupne kategorizacije kod po šestih področjih glede na ujemanje ali dopolnjevanje virov informacij Tabele 3 do 8 kažejo, kako smo informacije iz intervjujev s 30 dekleti in iz njihovih dokumentacij razvrščaU glede na to, aU so se informacije iz obeh virov ujemale (U), ah so informacije iz intervjuja dopolnjevale informacije iz dokumentacije (I), ah pa so - obratno - informacije iz dokumentacije dopolnjevale informacije iz intervjuja (D). Posamezne tabele kažejo rezul- tate glede na šest obravnavanih področij (družina, o sebi, šola, vrstniki in družba, interesi in usmeritev za prihodnost, zavod). Uporabljene kategorije področja »družina« kaže tabela 2; za preostala področja smo razvih podobne sheme kategorij. V vseh tabelah so osenčena tista okenca, iz katerih je raz- vidno, da so informacije iz intervjujev pomembno dopolnjevala informacije iz dokumentacije. Tabela 3: Skupna kategorizacija pripisanih kod informacij am, pridoblje- nim iz dokumentacije in intervjuja, za področje DRUŽINA. 7. korak: oblikovanje tabel, ki kažejo ujemanje in neujemanje kod tretjega reda. V tem koraku smo kode drugega reda iz trodelnih tabel (ne)ujemanja informacij dokumentacije in intervjujev (ki sem jih oblikovala v 4. kora- ku) dokončno uvrstili v kategorije (kode tretjega reda) ter obhkovah ta- bele, ki so prikazane v naslednjem poglavju. ßC2 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-40 6 Tabela 4: Skupna kategorizacija pripisanih kod informacijam, pridoblje- nim iz dokumentacije in intervjuja, za področje ŠOLA. Tabela 5: Skupna kategorizacija pripisanih kod informacijam, pridoblje- nim iz dokumentacije in intervjuja, za področje O SEBI. Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ^СЗ • Tabela 6: Skupna kategorizacija pripisanih kod informacijam, pridoblje- nim iz dokumentacije in intervjuja, za področje VRSTNIKI IN DRUŽBA. Tabela 7: Skupna kategorizacija pripisanih kod informacijam, pridoblje- nim iz dokumentacije in intervjuja, za področje INTERESI IN ORIENTACI- JA ZA PRIHODNOST 394 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-406 Tabela 8: Skupna kategorizacija pripisanih kod informacijam, pridoblje- nim iz dokumentacije in intervjuja, za področje ZAVOD. Glede na vsote pripisanih kod posameznim področjem, zaključujemo, da je v ocenah življenjskega položaja mladostnic največ poročanja namenje- no področju družine, sledi področje šole in informacije o mladostnici, naj- manj pa so v poročanju zajeti vrstniški odnosi in druženje, zavod hi življenje mladostnice v zavodu ter interesi in usmeritve mladostnice za prihodnost. Glede na pripisano število kod posameznim področjem ter ujemanja in dopolnilnih sporočil v samopredstavitvi in dokumentacijskih vhih ugotav- ljamo naslednja zaporedja tematik: • področj a, na katerih se sporočila intervjuj a m dokumentacij e uj emaj o, si sledijo po velikosti v naslednjem zaporedju (po padajočem obsegu uje- manj a): družina, šola, o sebi, zavod, vrstniki in družba, interesi m usme- ritev za prihodnost; • področja, na katerih sporočila iz intervjuja pomembno dopolnjujejo spo- ročila iz dokumentacije, si sledijo po velikosti v naslednjem zaporedju (po padajočem obsegu ujemanja): družina, o sebi, šola, vrstniki in druž- ba, interesi in orientacija za prihodnost, zavod; • področja, na katerih sporočila iz dokumentacije pomembno dopohiju- jejo sporočila iz intervjuja, si sledijo po velikosti v naslednjem zapo- Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ßCJ redju (po padajočem obsegu ujemanja): o sebi (informacije o mladost- nici), šola, družina, vrstniki in družba, zavod, interesi in orientacija za prihodnost. 4.2. Vsebina informacij, kjer samopredstavitev pomembno dopolni dokumentacijo Vnaslednji preglednici prikazujemo razporejenost življenjskih tematik glede na to, аИ se oba vira (dokumentacija in intervju) ujemata ali na različ- ne načine dopolnjujeta. Vnadaljevanju bom namenila pozornost predvsem dopolnilnim sporočilom samopredstavitve v razhčnih kategorijah posamez- nih življenjskih področij. Tabela 9: Zastopanost življenjskih tematik glede na ujemanje sporočil iz obeh virov. 396 Socialna pedagogika, 1 99 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-406 Jana Rap uš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ßCJ Iz postopka analize izpeljujem ugotovitve, ki pokažejo, katere življenj- ske teme na posameznih področjih mladostnice dodatno obravnavajo ozi- roma v zvezi z njimi širijo obseg informacij, medtem ko jih dokumentacij- ski viri morda (iz razhčnih razlogov) zanemarijo, ah jim namenijo manj pozornosti: 1. Med informacijami, kjer najdemo ujemanje med dokumentaci- jo in intervjuji se največkrat pojavljajo najbolj izpostavljene značilnosti na posameznem življenjskem področju. Med te- ke informacije/teme sodijo: vrste problemov v družini, pogostost be- ganja od doma, podatki o selitvah, ločitvah, separacijah, podatki o bo- leznih in zdravljenju in drugih obravnavah, podatki o učnem uspehu, prelomnicah šolanja, razlogih za neuspešnost v šoh, na področju vrst- niki - družba se prav tako ujemajo podatki, ki so tudi sicer nekako »jav- no poznani«, npr. pretepi, konfliktni odnosi z vrstniki. Prav tako je ve- liko ujemanja v predstavitvi interesov, predvsem v času bivanja v za- vodu, ter osnovne informacije o bivanju v enem ah več zavodih in begih iz zavoda. 2. Informacije iz intervjuja najpogosteje dopolnjujejo tiste iz dokumentacije, kadar gre za poudarek na opisih kakovosti v mreži socialnih odnosov in problemskih vidikih na posamez- nih življenjskih področjih. 398 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-4 0 6 Značilnosti odnosov, ki so v dokumentaciji morda le nakazane ali zgolj na kratko poimenovane, so v samopredstavitvi opisane mrežno, širše in podrobneje. Kot dodatno izpostavljen vidik izstopa problematika, ki v dokumentaciji ni posebno izražena, v samopredstavitvah pa so to osred- nje teme poročanja. Med najbolj izrazitimi so teme uživanje in težave z uživanjem drog ter soočanje in predelovanje izkušnje spolne zlorabe. 3. Dokumentacija najpogosteje dopolnjuje informacije iz inter- vjuja, ko gre za bolj specifične ugotovitve in posebnosti mla- dostnic, ki jih opisujejo strokovnjaki posameznih disciplin. V našem primeru gre predvsem za obsežnejša psihološka poročila in poročila vzgojiteljev, ki podrobneje predstavljajo psihološki, osebnostni ki vedenjski profil mladostnic. Z vidika razhčnih disciplin so posamez- ne lastnosti in značilnosti mladostnice sistematično prikazane. Npr. v psiholoških poročilih: status kognitivnih sposobnosti, težave intelektu- alnega funkcioniranja, struktura in karakteristike osebnosti, etiološko pojasnjevanje narave motnje, značilnosti emocionalnega razvoja, na- čin in zadovoljevanje psiholoških potreb, indikatorji nevrotskih in psi- hotičnih tendenc ipd. V poročilih vzgojiteljev pa prepoznam naslednjo sistematičnost poročanja: kako se mladostnica ujame in znajde v oko- lju zavoda, vključevanje v vrstniško skupino, odnos do avtoritet in odraslih, sprejemanje pravil delovanja zavoda, kulturne, higienske in učne navade, interesi in preživljanje prostega časa, odnos do lastne in tuje lastnine, odnos do kaznivega dejanja ipd. V nadaljevanju ne bom podrobneje predstavljala rezultatov iz vseh ob- ravnavanih življenjskih tematik, temveč bom za ponazoritev izbrala pri- mera dveh kategorij področja »družina«, v katerih je izražen prispevek in- formacij, ki sem jih pridobila v pogovoru z mladostnicami. 4.2.1. Prikaz primera, kjer informacije samopredstavitve prispevajo k razširjenem razumevanju kategorije »odnosi in delovanje v družini« V samopredstavitvi so za področje »družina« razširjeno ali dodatno po- dane informacije v naslednjih kategorijah pojmov: odnosi in delovanje v družini, prevzemanje vloge odraslega v družini, agresivnost in fizično na- silje v družini, odnosi v rejniški družini, pomoč in podpora družini in v družini ter spolna zloraba in sum spolne zlorabe. Ujemanje in dopolnjevanje informacij v kategoriji »odnosi in funkci- oniranje v družini« bom prikazala s tipičnim primerom. Jana Rap uš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic ßCC Zaznamek iz dokumentacije: ...težavna vedenjska in družinska problematika, nesoglasja in težave doma, bega od doma, staršev ne uboga in se ne drži dogo- vorov, iz tega izhajajo nevzdržne domače razmere, očefizično obračunava z mladostnico in je grob tudi do matere Navedki iz intervjuja: 1. O nesoglasjih in težavah v družini (mladostnica iz svojega zor- nega kota prispeva k razširjenemu razumevanju svoje življenjske situacije): Sestra se je odselila že prej, ker se ni razumela z očetom, tudi brat se je skregal z očetom in se pred dvema mesecema odselil, ima tudi svojo službo..., bratec pa je mongoloiden in je z njim dosti dela, star je eno leto. Ko se je bra- tec rodil, so se začeli problemi. Ko sta se mami in oči poročila, se je začelo nasilje, oče je mamo varal, ona je odšla nazaj k mami, se hotela ločit, potem je prišel po dveh tednih k njej in mu je bilo hudo, da jo je pač udaril, in mama se je spet vrnila. .. .ko je mami začela hodit v službo, je bil oče ljubosumen in je ni pustil nikamor Ona nima nobene prijateljice, s katero bi šla ven, da bi se malo sprostila, ker si ne upa reči, da bi šla. S tem se je vse spremenilo. To njo duši, potem se to prenese na nas. Oče je bolj živčen človek, nasilen. Situacija do- ma je zelo zategnjena. 2. O vzdušju v družini (mladostnica dodatno osvetli): Fsi smo bili veseli, da ni bilo očija doma. Ko je prišel oče domov, smo šli vsi v sobo, mami je bila v kuhinji. Malo smo sedeli skupaj, zvečer pa, če smo gle- dali kakšen film, smo bui bolj tiho, nihče si ni upal govorit o tem. Malo smo se pogovarjali doma. To je bilo na splošno. 3. O odnosih s sorojenci (mladostnica dodatno osvetli): Starejši brat in sestra sta me vedno tako malo gor vlekla. Z bratom sem se razumela bolj povrhu. S starejšo sestro sva si bili bolj blizu, vedno mije poma- gala, mi kaj dala, tudi sedaj hodim k njej na obiske. 3. O odnosu s staršema (mladostnica dodatno osveth): Z očetom se ne razumem, že od malega, tudi mama je bila dosti tepena od njega, tako da sem imela jaz strah do njega, ker se mu nisem upala povedat, karsemmislüa.Balasemsega. Opazuje, da se ga bojim inje dobil oblast nad mano še višjo, kakor jo sicer ima. Z mamo se zelo dobro razumem, ona bi mi dala vse, bilo jije hudo, ko sem odšla sem, sama je dosti trpela._ Tabela 10: Prikaz navedka iz dokumentacije in navedkov iz intervjuja na isto temo (primer št. 6). /¡.QQ Socialna pedagogika, i 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-406 Prispevek k boljšemu materialnemu položaju v družini Očeta ni.. .tako jaz pomagam, da boljše živimo. Svojo štipendijo dam, sedaj smo kupili postelje, pa telefon... Prevzemanje gospodinjske vloge Ko sem bla doma, je brat šel zjutraj v šolo, oče pa je že pred mei službo, pa sem jast morala bit doma, kot da bi bla mama njihova. Tem pa sem se zjutrajzbudla, pa malpospravlapo hiši, ne, Skrb in odgovornost za sorojence Jaz sem že pri 9 letih kuhala, mama je bila bolna in jaz sem tako poskrbela za tarnala dva.. .smo mei veliko skrbi, za malega sem jaz skr- bela že od mojega 11 leta... V otroštvu sam/a skrbela zase Že v OS, če sem jaz hotla kaj jest, sem si morala že v l.rsama kuhat, prat in za vse skrbet zase, oče je bil v tujini, ona pa je bila skoz pijana... V danem primeru bi lahko rekli, da je iz zaznamka v dokumentaciji raz- vidna le povzemalna problemska usmeritev; prepoznavanje problemov v družini ter izpostavljanje pretežno nesprejemljivega, težavnega vedenja mladostnice v danih razmerah. 4.2.2. Prikaz primera, kjer informacije samopredstavitve dodatno osvetljujejo razmere v družini (kategorija »prevze- manje vloge odraslega v družini«) Kategorijo »prevzemanje vloge odraslega v družini« sem oblikovala iz- ključno na podlagi intervjujev, v katerih je bila ta tema posebno in nepo- sredno izpostavljena. V dokumentaciji se nekatera poročila te teme dotak- nejo v okviru ^o]mdi»neugodne okoliščine družinskega dogajanja« (npr št. 28 - mama je bila zaradi bolezni dalj časa odsotna in otroci so bili večino časa več ali manj prepuščeni sami sebi... ipd). Do »prevzemanja vloge odrasle osebe« je v omenjenih primerih prišlo prostovoljno, ponavadi iz občutka odgovornosti mladostnice do posameznih družinskih članov (mame, soro- jencev...), po sih nastahh razmer v družini, ali pa poročajo, da so bile v vlogo »odraslega« potisnjene. Suka 1 kaže poskus kategoriziranja tovrstnih izjavv nekaj tipov prevzemanja vloge odraslega v družini: Tabela 11: Vidiki oz. tipi prevzemanja vlog odraslega. Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic 401 Poseganje v odnose med staršema in reševanje konfliktnih odnosov med njima Mamo je oče maltretiral, se je hotla enostavno ubit.. .sem potem jest šla enkrat k zdravniku in sem rekla, da ji pač ne sme več dajat tablet, ker si uničuje življenje in nas hoče pustit. Od takrat pa ni dobila več nobenih tablet. Ob upoštevanju zaznamkov dokumentacije celotnega vzorca raziskave ugotavljam, da informacije dokumentacije (pretežno) povzemalno in bolj generalno pojasnijo razmere in odnose v družini, izjave so kratke, večpo- menske, pojmi večplastni. Izjave mladostnic pa predstavljajo kronološko bolj ah manj (odvisno od primera) pregledno razumevanje odnosov in razvoja družinskih razmer, ki je v izjavah značilno predstavljeno z vrsto konkreti- zacij opisov. Opisi in primeri življenjskih razmer in odnosnih situacij so obsežnejši, kot jih zasledimo v dokumentacijskih virih. Samopredstavitve vključujejo zgoščeno, vživeto, doživljajsko, vedenjsko opisno in spoznav- no sestavino pripovedi v opisu razhčnih dogodkov in situacij v družini. V opisih odnosov in razmer so v samopredstavitvi izpostavljene zadovoljene in nezadovoljene potrebe, kot jih doživljajo mladostnice v odnosu do posa- meznih članov v različnih družinskih situacijah v preteklosti in sedanjos- ti. V samopredstavitvi mladostnice izpostavijo dodatne informacije iz dru- žinskega življenja, ki jih evaluirajo kot pomembne zase in za druge dru- žinske člane v razvoju družinskih razmer. Izpostavjen je opis lastnega ve- denja in funkcioniranja posameznih družinskih članov v razhčnih družin- skih situacijah. Obsežni opisi in primeri razmerij v družini nam dajejo pregledno sliko družinskih odnosov s predstavitvijo posameznih družinskih članov, ki jih mladostnica doživlja podporno ah obremenilno, in so s tem pomembni za oceno njenega položaja - pomemben podatek o viru podpornih dejavnikov v družini, ki jih lahko identificü-amo kot vire pomoči v načrtovanju social- nopedagoških intervencij. Vloga psevdopartnerja Jaz sem njega vprašala, drug dan po tistem je to blo, zakaj je pršlo do tega. Je reku, ja mamica je imela menstruacijo. To se pravi, če je ona imela menstruacijo, se je pol mogu name spravt. Sploh vam ne znam opisat zakaj, če je ona imela menstruacijo, zakaj se je šel pol na svojo lastno hčerko spravt ¿f.Q2 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-406 " Madostnice se postavljajo v svojo ali v perspektive drugega, staršev, prijateljev, sorojencev ipd., medtem ko je v dokumentaciji prevladujoča perspektiva strokovnjaka. 5. Razprava in zaključki Tako kot se v ujemajočih informacijah posredno odraža sprejeta vloga »zavodske gojenke«, se v dopolnilnih informacijah dokmnentacijskih virov primarno odrazi »vloga strokovnjaka«, ki dosledno sledi svojem strokovne- mu področju in v oceni mladostnice prispeva sistematično urejen opis, ki vključuje vrednotenje in pojasnjevanje položaja mladostnice. Če izhajamo iz poudarkov Wolfensbergerja (prim. Dekleva, 1993), je v luči normalizacije pomembno, kako mladostnice opredeljujejo ustanove. Kljub temu, da nis- mo podrobneje analizirah dopolnilnih informacij dokumentacijskih virov, iz prikazov ugotavljamo, da so informacije strokovnjakov bolj usmerjene v prikaze primanjkljajev in le nekatere tudi dopolnjene s prikazi varovalnih dejavnikov in predlogi možnih intervencij. Menimo, da je naravnanost in usmerjenostvprikaz primanjkljajev zelo zakoreninj en vidik v strokovni praksi in spreminj anj e le-tega j e težaven in dolgoročen proces. Potrebno bi bilo strokovnjake seznanjati z drugačnimi možnostmi ocenjevanja in obravnavanja težav posameznikov v socialni integraciji, na način, ki bi spodbujal k prepoznavanju in razumevanju tako šibkih kot tudi močnih področij v življenju posameznika in s tem prispeval k normalizaciji življenja. Samopredstavitve (subjektivno razumevanje in konceptuahzacija last- ne življenjske situacije) prispevajo naslednje značilne vsebinske in kon- ceptualne tipe informacij: • Intervju konceptualno dopolnjuje dokumentacijske vire z jedrno izpo- stavljenimi osebnimizgodbami, večperspektivnostjo vpodajanjuizjav^^, razlagakiostjo življenjskih odnosov in okoliščin ter konkretiziranimi opisi življenskih dogodkov. • Intervju vsebinsko dopolnjuj e vire dokumentacije s specifično izpostav- Ij enimi temami in težavami na osebnem (npr. razhčne čustvene stiske in obremenitve), družmskem (npr. prevzemanje razhčnih vlog v družini, predelovanje izkušnje posilstva) in drugih življenjskih področjih. • V intervjuju sledimo prikazu pomembnih, občasnih in sedanjih življenj- skih tematik, kot jih doživljajo in opisujejo mladostnice. • Izpostavlj ene življ enj ske tematike osvetij uj ej o - v povezavi z raznovrst- Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic 403 nimi spoprijemalnimi mehanizmi, tako pri sebi kot pri osebah v njiho- vem ožjem matičnem okolju - dejavniki, ki so korektivno ah blažilno delovah na umeščanje mtervjuvane osebe v socialni prostor. Mladostnicam je bila postavljena naloga, da predstavijo svoj življenjski položaj, da predstavijo svoje težave na posameznih področjih ter svoje načr- te in želj e za prihodnost. V pripovedih prihaj a do izraza več razhčnih kompo- nent, iz katerih lahko sklepamo, da so med drugim tudi odraz specifičnih razvojnih nalog in značihiosti tega obdobja: • spoznanja o lastnih sposobnostih, lastnostih in značilnostih in občasnih težavah pri izražanju le - teh, • izražene so želj e mladostnic, kakšne bi želele biti in kaj bi želele doseči, • delno prikrito in dehio odprto so izražena pričakovanj a do odrashh, tudi tista, ki so zanje posebna obremenitev, • v nekaterih samopredstavitvah zasledimo razhko v konceptualizaciji spoznavnih sposobnosti, ki niso v skladu s predstavitvijo lastnih rav- nanj. Na primer, nekatere mladostnice se predstavijo kot »samostojne«, toda sočasno poročajo o težavah uravnotežanja tega koncepta na posa- meznih življenjskih področjih (npr. v prijateljstvu, ah odnosih do star- šev, vzgojitelj ev ipd.), • mladostnice izpostavlj aj o neugodne izkušnj e, ki izhaj aj o iz ambivalent- nega odnosa, napetosti, želja, pričakovanj in dejanskega vsakodnevne- ga življenja, • mladostnice se zavedaj o razkoraka med »želj enim« in resničnostj o vsa- kodnevne življenjske situacije in pogojev, ki jim bodo morale zadostiti, ter ovir, ki jim lahko stopijo na pot pri uresničevanju ciljev in želja. Ugotavljamo, da se lahko iz intervjujev mladostnic delno seznanimo z značilnostmi in razvojnim dogajanjem v adolescentnem obdobju, prven- stveno pa smo v prikazu rezultatov sledih analizi in konstrukciji ključnih pomenskih izjav in manj razvojnim značilnostim tega obdobja. Ugotavlja- mo pa, da nam informacije pomenijo neke vrste zemljevide dogajanja v življenju posameznic, iz katerih lahko posredno sklepamo tudi o razvoj- nem dogajanju. S tem, ko želimo razumeti proces delovanja in oblikova- nja identitete v tem obdobju, lahko posledično s svojim pedagoškim rav- nanjem omogočamo optimahio organiziranje interakcij, v katerih bo omo- gočen proces, da mladostnica dosega vse boljšo uravnoteženost lastne kon- ceptualne sheme. Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-406 "* Tak vtis sem dobila iz pogovorv z vzgojitelji. Morda nekaj več pozornosti namenimo še specifičnim temam, kjer smo opazili največji razkorak v obsegu informacij in tematiziranju v enem ali drugem viru. Tak razkorak se pokaže pri tematiziranju spolne zlorabe in uživanj a drog. Omenj eni temi sta v dokumentaciji največkrat izpostavlj eni z naslednjimi izrazi: »sum spolne zlorabe«, »težave z uživanjem drog«. Za razliko od drugih področij, npr. družine in življenjskih tem na tem področju, ki je v dokumentacijskih virih obsežno in sistematično razdelano, v teh drugih primerih ne zasledimo zaznamkov, ah pa so ti zelo kratki, v enem ah dveh stavkih. Ta ugotovitev nas navaja k razmišljanju in iskanju razlag za tovrsten pojav. Porajajo se nam naslednja vprašanja: Zakaj vzgojitelji in drugi sti:'o- kovnjaki o tem lažje spregovorijo^^, tega pa v uradnih dokumentih ne pred- stavljajo in opisujejo? Se jim te informacije ne zdijo toliko pomembne kot mladostnicam? Ah ne poročajo o tem zato, ker nimajo jasnih strokovnih smernic ah jim primanjkuje kriterijev za ocenjevanje in pojasnjevanje teh problemskih položajev. Ah ne poročajo o tem, ker menijo, da bi s tem škodo- vah mladostnici? Ali ne poročajo o tem iz osebnih razlogov in lastnega ne- ugodja? Nasprotno, mladostnice o tem poročajo zelo odprto in zdi se, da so te teme zanje zelo pomembne. Morda bi v raziskovanju teh področij kot stro- kovnjaki v prihodnje izhajah iz pogovorov z mladostnicami (ne iz doku- mentacijskih virov) in tako dobih bolj realno sliko o izpostavljanju in obrav- navanju omenjene problematike. Naj na koncu izpostavimo še nekaj mish, ki podpirajo dejavno udeležbo posameznika v ocenjevalnem procesu njegovega življenjskega položaja. Temeljno načelo vsake sociahiopedagoške obravnave je spoštovanje in kre- pitev posameznikove avtonomije, upoštevanje uporabnikov kot subjektov akcij, ki izkoriščajo ustrezne vire, da bi dosegh specifične cilje, ter odgovor- nih oseb, ki so sposobne sprejemati lastne odločitve. Posledica take narav- nanosti v oceni položaja je, da sociahii pedagog primarno ne deluje drugače kot s predstavitvijo argumentov, ki opravičujejo cilje, pomene m posledice. Mladostniki v večini primerov niso vključeni v obravnavo brez lastne privo- litve, prav tako pa tudi niso izpostavljeni socialnoekološkim okoliščinam, v katerih ne bi mogh nadzorovati učinkov. Potemtakem naj diagnoze m iz njüi izpeljane vzgojne mtervencije podpirajo sposobnost posameznikov pri tem, da se sami racionalno in emocionalno odločajo. Namen sociahiopedagoškega diagnosticü'anja in posredovanja je, da za- Jana Rapuš Pavel: Pomen samopredstavitve mladostnic 4Q^ gotavlja posamezniku doseči tak nivo, da bo sposoben samostojnega delo- vanja in občutka lastne identitete. Tako bi adolescentom z vedenjskimi te- žavami morali pomagati pri izgradnji predstave o resničnosti in izgrajeva- nju lastne kompetence vse dotlej, dokler ne bodo sposobni usmerjati in interpretirati lastnega delovanja. V tem smislu mora socialni pedagog ne le presojati in ocenjevati, ampak delovati predvsem kot zagovornik, varuh in svetovalec, ki je pokhcno usposobljen za pomoč mladostnikom. Mladost- nike lahko v pogovoru in komunikaciji usposablja, da si pomagajo sami, da se žosvobodijo' in odkrijejo svoje skrite in še neizražene sposobnosti. Samopredstavitev na vzgojnem področju pomeni diskurz, v katerem sku- šata socialni pedagog in posameznik oceniti in najti primerne rešitve za probleme m tako ustvariti interakcijo, v kateri imata oba enake pravice m je sankcij čim manj. Kvalitativna analiza samopredstavitev, kot smo jo predstavih v tej nalo- gi, je le ena od možnih metod, ki ima številne razhčice. Če jo bomo upošte- vah, bomo povečah uvid v to, kako mladostniki dojemajo sebe in svoje soci- ahio okolje ter svoje možnosti za spoprijemanje s problemi, kar lahko izbolj- ša kakovost socialnopedagoškega dela, saj nas vodi k boljšemu razumeva- nju mladostnikov. Umeščanje samopredstavitve pa zahteva tudi korenito spreminjanje mi- selnosti o strokovni vlogi in pomenu socialnopedagoškega ocenjevanja in obravnave. 6. Literatura Bečaj,J. (1989). Kriteriji za oddajo v vzgojni zavod. Ptički brez gnezda.l5. št.27,s.7-30. Damon, W., Hart, D. (1988). Self-understanding in childhood and adolescence. New York: Cambridge University Press. Dekleva, B. (1993). Prikaz Wolfensbergerjevega razumevanja in vpra- šalnika normalizacije. V Dekleva, B. (ur.): Živhenie v zavodu in potrebe otrok rnormalizaciia). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakul- teti v Ljubljani. Edelbrock, C. & Costello, A. (1984). Sü:'uctured Psychiatric Interviews for Children and Adolescents. V G. Goldstein & M. Hersen (nr.): Handbook of Psychological Assessment. Ehnsford: Pergamon Press. Garbarino, J. in ostah (1992). What children can teU us. San Francisco: Jossey - Bass Pubhshers. Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 3 7 7-406 Hvaleč, В. in Knafelc, M. (1984). AnaHza, sinteza in kritični pregled doku- mentacije o programu vzgojnega in prevzgojnega dela v vzgojnih. Ptički brez gnezda .9 (20), 6-9. Mesec, B. Ì1989Ì. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. Miles, M.B. in Huberman, A. M.(1994). Quahtative Data Analysis. Lon- don: Sage Pubhcaüons. MoUenhauer, R. in Uhlendorff, U. (1995). Sozialpadagogische Diagnosen Д. Weinheim und München: Juventa Verlag. Müher, B. Г1994). Sozialpädagogisches Rönnen - Ein Lehrbuch zur multiperspektivischen Fallarbeit. Freiburg im Breisgau: Lambertus Verlag. Muuss, R. Ì1996Ì. Theories of adolescence (6^^ ed.). London: McGrowHiU comp. Nastran-Ule, M. (1997).Temehi socialne psihologhe (2. dopolnjena izdaja). Ljubljana: Znanstveno in pubhcistično središče Ljubljana. Opara, D. (1998). Rako do skupne diagnoze?Defektologica Slovenica. 6 (3), 63-73. Polak, A. ri996\ Subjektivne teoriie učitehev in študentov pedagoških smeri glede na smer izobrazbe m pedagoške izkušnje. Magisti:'sko delo. Ljub- ljana: Filozofska fakulteta Uhlendorif, U. Г1997). Socijalnopedago'ke diagnoze III. Zagreb: Eduka- cij sko-rehabilitacij ski fakultet Sveučuišta u Zagrebu. Young, J. G, OËien, J. D., Gutterman, E. M. m Cohen, Ph.(1987). Research on the Chnical Interview. Journal of the Child and Adolescent Psychiatry. 26 (5), 613-620. Izvirni znanstveni članek, prejet septembra 1999.