Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta - 2021Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta - 202120 / 22 Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta - 2021 Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka na kmetijskih gospodarstvih ZAKLJUNO POROILO O IZVEDBI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA »ZAGOTOVIMO.SI HRANO ZA JUTRI« Ljubljana, februar 2021 ZAKLJUNO POROILO O IZVEDBI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA »ZAGOTOVIMO.SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka na kmetijskih gospodarstvih (V41816) Naronika: Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republika Slovenija, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Trajanje projekta: 1.11.2018 do 30.10.2020 Izvajalci: Kmetijski inštitut Slovenije Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za zootehniko Odgovorni nosilec: dr. Jože VERBI, univ. dipl. inž. zoot. Sodelavci: dr. Drago BABNIK, mag. Matej BEDRA, Janez BERGANT, Jože GLAD, dr. Viktor JEJI, dr. Janez JERETINA, Marko KODRA, dr. Aleš KOLMANI, Mojca KOMAN RAJŠP, dr. Robert LESKOVŠEK, dr. Alenka LEVART, mag. Ben MOLJK, dr. Tatjana PIRMAN, Peter PODGORŠEK, mag. Tomaž POJE, dr. Vida REZAR, Anže ROVANŠEK, dr. Janez SALOBIR, Janez SUŠIN, dr. Jože VERBI, Barbara ZAGORC, Andreja ŽABJEK, dr. Tomaž ŽNIDARŠI Ljubljana, februar 2021 1 POVZETEK V Sloveniji prispeva kmetijstvo 10,1 % emisij toplogrednih plinov in 92,0 % amonijaka. Sprejete obveznosti Slovenije kažejo, da so pred kmetijstvom na podroju emisij toplogrednih plinov in amonijaka veliki izzivi. Namen predlaganega projekta je bil a) pregledati in oceniti obstojee kazalnike za presojo uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka in predlagati dodatne/nove kazalnike, b) prouiti možnosti kvantificiranja uinkov ukrepov in pripraviti metodiko za njihovo ovrednotenje, c) identificirati možnosti za zmanjšanje emisij metana, didušikovega oksida in amonijaka s prilagoditvami krmnih obrokov za rejne živali, z izboljšanjem nainov skladišenja živinskih gnojil in gnojenja kmetijskih rastlin ter ovrednotiti potencialne uinke njihovega uvajanja v Sloveniji ter d) pripraviti opis ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu, ki bi jih lahko financirali v sklopu Strateškega narta skupne kmetijske politike 2021-2027. Delo je potekalo v okviru treh delovnih svežnjev. Delovni sveženj 1: Kazalniki za presojo uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka V sklopu delovnega svežnja smo pripravili podatkovne liste za 8 kazalnikov, ki kažejo na uspešnost ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka: -Poraba dušika iz mineralnih gnojil za gnojenje kmetijskih rastlin, -Bruto bilanni presežek dušika, -Intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri prireji mleka, -Intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri prireji govejega mesa, -Površina kmetijskih zemljiš v ukrepu ekološko kmetovanje, -Površine njiv in vrtov v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov, -Površine njiv v ukrepih z namenskimi ozelenitvami, -Površine kmetijskih zemljiš v ukrepih z izvajanjem gnojenja z živinskimi gnojili z majhnimi emisijami amonijaka v zrak. Uinki ukrepov, ki so povezani s temi kazalniki, so bili kvantificirani za 6 kazalnikov. Delovni sveženj 2: Pregled dobrih praks za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka z optimiranjem krmnih obrokov za rejne živali, z dobrimi praksami skladišenja živinskih gnojil in pri gnojenju kmetijskih rastlin z oceno potencialnih uinkov v Sloveniji V sklopu delovnega svežnja smo pripravili pregled petih praks, za katere menimo, da lahko pomembneje prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in amonijaka: -Uinkovitejša raba energije krmnih obrokov pri govedu in s tem zmanjšanje emisij metana iz prebavil in iz gnojiš -Možnosti za zmanjšanje izloanja dušika pri govedu in drobnici in s tem zmanjšanje emisij amonijaka in didušikovega oksida - Možnosti za zmanjšanje izloanja dušika pri p rašiih in s tem zma njšanje emisij amonijaka in didušikovega oksida - Možnosti za zmanjšanje emisij amonijaka in didušikovega oksida pri gnojenju kmetijskih rastlin -Možnosti za zmanjšanje emisij metana pri skladišenju živinskih gnojil z zajemom bioplina. Delovni sveženj 3: Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu V sklopu delovnega svežnja smo pripravili vsebino in opis dveh ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu, ki bi jih lahko financirali v sklopu Strateškega narta skupne kmetijske politike 2021-2027. -Analize krme in raunanje krmnih obrokov za govedo, -Fazno krmljenje prašiev s krmili z majhno vsebnostjo beljakovin in fosforja. 2 UVOD Po zadnjih podatkih (za leto 2019) prispeva kmetijstvo v Sloveniji 61,1 % vseh emisij metana, 63,4 % emisij didušikovega oksida in 92,0 % emisij amonijaka. Preraunano v ekvivalente CO2 predstavljata metan in didušikov oksid iz kmetijstva 10,1 % skupnih emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Na podroju kmetijstva prispeva najve toplogrednega uinka metan, ki se sprosti iz prebavil rejnih živali (54,7 %), sledijo metan, ki se sprosti iz skladiš živinskih gnojil (13,7 %), didušikov oksid zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili (7,6 %), didušikov oksid zaradi gnojenja z živinskimi gnojili (6,6 %) in didušikov oksid, ki se sprosti iz skladiš živinskih gnojil (3,0 %). Najpomembnejši vir toplogrednih plinov v kmetijstvu je govedoreja (67,4 %), sledijo rastlinska pridelava (26,9 %), prašiereja (2,2 %), perutninarstvo (1,5 %) in reja drobnice (1,3 %). V strukturi emisij amonijaka so na prvem mestu emisije zaradi gnojenja z živinskimi gnojili (42,4 %), sledijo emisije iz hlevov in na paši (35,3 %), emisije iz skladiš živinskih gnojil (13,7 %) in emisije zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili (8,4 %). Cilje na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov doloa Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (sprejet dec. 2014). Cilj je obvladovanje emisij TGP na ravni do najve +5 % do leta 2020 glede na leto 2005, ob hkratnem poveanju samooskrbe Slovenije s hrano. Cilji za naprej so bolj ambiciozni. Celoviti nacionalni energetski in podnebni nart (NEPN), ki je bil sprejet februarja 2020, doloa, da bi morali emisije v kmetijstvu do leta 2030 zmanjšati za 1 % glede na leto 2005. Dolgorona podnebna strategija, ki je bila sprejeta aprila 2021 doloa, da bomo morali do leta 2050 emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu zmanjšati za 22 %. Bodoe obveznosti na podroju emisij amonijaka doloa Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (nova Direktiva NEC). Direktiva doloa, da bodo morali biti leta 2020 emisije amonijaka v Sloveniji najmanj 1 % nižji od emisij iz leta 2005. Do leta 2030 bomo morali emisije postopno zmanjševati do ravni, ki bo najmanj 15 % nižja od emisij v letu 2005. Glede na to, da prek 90 % emisij prispeva kmetijstvo, bo izpolnjevanje obveznosti odvisno predvsem od uspešnosti zmanjševanja emisij pri kmetovanju. Sprejete obveznosti Slovenije kažejo, da so pred kmetijstvom na podroju emisij toplogrednih plinov in amonijaka veliki izzivi. Namen predlaganega projekta je bil a) pregledati in oceniti obstojee kazalnike za presojo uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka in predlagati dodatne/nove kazalnike, b) prouiti možnosti kvantificiranja uinkov ukrepov in pripraviti metodiko za njihovo ovrednotenje, c) identificirati možnosti za zmanjšanje emisij metana, didušikovega oksida in amonijaka s prilagoditvami krmnih obrokov za rejne živali, z izboljšanjem nainov skladišenja živinskih gnojil in gnojenja kmetijskih rastlin ter ovrednotiti potencialne uinke njihovega uvajanja v Sloveniji ter d) pripraviti opis ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu, ki bi jih lahko financirali v sklopu Strateškega narta skupne kmetijske politike 2021-2027. 3 UPORABLJENE METODE IN REZULTATI Delo je potekalo v okviru treh delovnih svežnjev (DS). DS1: Kazalniki za presojo uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka DS2: Pregled dobrih praks za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka z optimiranjem krmnih obrokov za rejne živali in pri gnojenju kmetijskih rastlin z oceno potencialnih uinkov v Sloveniji DS3: Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu 3.1 Delovni sveženj 1: Kazalniki za presojo uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka Cilji delovnega svežnja 1 so bili: -pregledati in oceniti obstojee kazalnike za presojo uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014-2020) na podroju zmanjševanja toplogrednih plinov in amonijaka in predlagati dodatne/nove kazalnike; -prouiti možnosti kvantificiranja uinkov ukrepov PRP 2014-2020 in pripraviti metodiko za njihovo ovrednotenje. V sklopu delovnega svežnja smo pripravili podatkovne liste za 8 kazalnikov, ki kažejo na uspešnost ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka: -Poraba dušika iz mineralnih gnojil za gnojenje kmetijskih rastlin, -Bruto bilanni presežek dušika, -Intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri prireji mleka, -Intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri prireji govejega mesa, -Površina kmetijskih zemljiš v ukrepu ekološko kmetovanje, -Površine njiv in vrtov v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov, -Površine njiv v ukrepih z namenskimi ozelenitvami, -Površine kmetijskih zemljiš v ukrepih z izvajanjem gnojenja z živinskimi gnojili z majhnimi emisijami amonijaka v zrak. Uinki ukrepov, ki so povezani s temi kazalniki, so bili kvantificirani za 6 kazalnikov. Podatkovni listi za pripravljene kazalnike so v Prilogi 1. 3.2 Delovni sveženj 2: Pregled dobrih praks za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka z optimiranjem krmnih obrokov za rejne živali, z dobrimi praksami skladišenja živinskih gnojil in pri gnojenju kmetijskih rastlin z oceno potencialnih uinkov v Sloveniji Cilj delovnega svežnja 2 je bil identificirati možnosti za zmanjšanje emisij metana, didušikovega oksida in amonijaka s spremembami krmnih obrokov za rejne živali, pri skladišenju živinskih gnojil in pri gnojenju kmetijskih rastlin ter ovrednotiti potencialne uinke njihovega uvajanja v Sloveniji. 3.2.1 Uinkovitejša raba energije krmnih obrokov pri govedu in s tem zmanjšanje emisij metana iz prebavil in iz gnojiš 3.2.1.1 Uvod Govedoreja je najpomembnejši kmetijski vir emisij toplogrednih plinov. V letu 2018 je prispevala 65,8 % vseh emisij iz kmetijstva, oz. 6,6 % vseh emisij v Sloveniji. Najpomembnejši vir emisij v govedoreji je metan, ki se sprosti iz prebavil (77 %), sledi metan, ki nastaja pri skladišenju živinskih gnojil (18 %). Manjši delež emisij (3,9 %) predstavlja še didušikov oksid, ki nastaja pri skladišenju živinskih gnojil. Kot posledica emisij dušikovih spojin (predvsem amonijaka) v zrak se nekaj didušikovega oksida sprosti še na mestu odlaganja teh spojin na zemeljsko površje (posredne emisije, 1,6 % od emisij v govedoreji). V govedoreji prispevajo najve emisij krave molznice (37 %), sledijo goveji pitanci (20 %), plemenske telice (16 %) in krave dojilje. S prirejo mleka je povezanih približno 53 % emisij (molznice in plemenske telice), s prirejo mesa pa 47 % emisij. Emisije metana je mogoe zmanjšati z uinkovitejšo rabo energije krmnih obrokov. Gre za spremembo razmerja med energijo krme, ki jo rejne živali naložijo v meso in mleko in energijo, ki jo porabijo za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij. Z uinkovitejšo rabo energije se zmanjša intenzivnost emisij, t. j. koliina emisij na enoto proizvoda. Zmanjša se tako intenzivnost emisij metana iz prebavil, kot tudi intenzivnost emisij metana iz skladiš za živinska gnojila. Z uinkovitejšo rabo energije se praviloma izboljša tudi izkoristek beljakovin, s tem pa se zmanjša tudi izloanje dušika na enoto proizvoda, posredno pa emisije amonijaka in didušikovega oksida. Uinkovitost rabe energije krmnih obrokov lahko spremljamo na ravni proizvodnega ciklusa (npr. tekom ene laktacije ali med pitanjem od rojstva do zakola) ali pa na ravni proizvodnega sistema (npr. pri prireji mleka ali prireji mesa). Z vidika zmanjševanja emisij ima prednost sistemski pristop. Najenostavnejši in najzanesljivejši kazalnik izboljšanja izkoristka energije krmnih obrokov je število živali, s katerim realiziramo doloen fizien obseg prireje mleka ali mesa. Uinkovitost reje je mogoe izboljšati s selekcijo (genetiko) in z optimalno oskrbo živali. Prednost poveevanja uinkovitosti reje prek selekcije je v tem, da se dosežen napredek prenese na naslednje generacije. Prednost je tudi v tem, da je prenos tega napredka na kmetije razmeroma enostaven, obiajno z bikovskim semenom. Ob tem pa se je treba zavedati, da bo napredek realiziran le, e izboljšanim živalim zagotovimo boljšo oskrbo. Izboljšanje oskrbe živali je med najzahtevnejšimi nalogami slovenskega kmetijstva. Po zadnjih podatkih SURS smo imeli v Sloveniji leta 2016 skoraj 33.000 kmetijskih gospodarstev z rejo goved in prenos razmeroma zahtevnega znanja za oskrbo teh živali je težaven. Na številnih obmojih omejujejo napredek na tem podroju tudi naravne danosti. Potencial za zmanjšanje emisij metana v govedoreji je odvisen od ravni reje. Najveji potencial imamo pri ekstenzivnih nainih reje, kjer so možnosti za izboljšanje uinkovitosti rabe energije krmnih obrokov velike. Pri zelo intenzivnih nainih reje je ta potencial v glavnem že izkorišen. 3.2.1.2 Ocena potenciala za zmanjšanje emisij metana prek izboljšanja uinkovitosti reje pri govedu S poveanjem uinkovitosti reje (hitrejša rast, veja mlenost) lahko znatno zmanjšamo intenzivnost emisij metana, t. j. emisij na enoto prirejenega mleka ali mesa. Potencial za zmanjšanje je odvisen od ravni reje (sliki 1 in 2). S poveanjem mlenosti od 3.000 kg na 6.000 kg mleka na leto (365 dni) se emisije metana zmanjšajo za 42 %, s poveanjem od 6.000 kg mleka na 9.000 kg pa le še za 24 %. Najveji uinek na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov bi dosegli, e bi mlenosti poveali na kmetijah z najmanjšimi mlenostmi. Uinek poveevanja mlenosti na kmetijah, ki že sedaj dosegajo zelo velike mlenosti (9.000 kg mleka v laktaciji in ve), bi bil majhen. Podobne zakonitosti veljajo tudi za goveje pitance. S poveanjem prirastov od 500 na 800 g na dan zmanjšamo emisije metana za 36 %, z nadaljnjim poveanjem na 1100 g na dan pa precej manj (za nadaljnjih 26 %). Slika 1. Povezava med mlenostjo krav molznic in intenzivnostjo emisij metana iz prebavil in skladiš za živinska gnojila Slika 2. Povezava med hitrostjo rasti govejih pitancev in intenzivnostjo emisij metana iz prebavil in skladiš za živinska gnojila V Sloveniji je povprena letna mlenost približno 6.000 kg. Naravne danosti (veliko travinja in malo žit) omejujejo doseganje zelo velikih mlenosti. Za zmanjšanje emisij metana bi bilo smiselno poveati mlenost v rejah z najmanjšimi mlenostmi in sicer pri obrokih s travniško krmo vsaj nad 5000 kg, pri obrokih s koruzno silažo pa vsaj nad 6000 kg v standardni laktaciji. Podatki krav v kontroli prireje mleka kažejo, da so mlenosti na približno eni tretjini kmetij (1206 kmetij, ki predstavljajo 34,5 % kmetij v kontroli prireje mleka, slika 3) pod 5500 kg v standardni laktaciji. Med njimi je približno 650 kmetij, ki redijo ve kot 10 molznic in ukrepanje na teh kmetijah bi dalo najboljše rezultate. 16 14 12 Delež kmetij (%) 10 8 6 4 2 0 Mlečnost v standardni laktaciji (kg) Slika 3. Porazdelitev kmetij, ki sodelujejo v kontroli prireje mleka, glede na mlenost krav molznic v standardni laktaciji (podatki za leto 2018, 3495 kmetij, CPZ GOVEDO, 20191) 1 Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Kmetijski inštitut Slovenije Precej možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov imamo tudi pri pitanju goved. Razpolagamo s podatki o pitancih, ki so bili zaklani v slovenskih klavnicah in ti rastejo v povpreju približno 870 g na dan, rastli pa bi lahko 1200 g na dan. Ob upoštevanju naravnih danosti bi morali biti povpreni dnevni prirasti na paši vsaj 600 g, v hlevski reji s travniško krmo vsaj 900 g in v rejah s koruzno silažo vsaj 1100 g. Približno 16 % pitancev raste manj kot 700 g na dan (slika 4) in s poveanjem prirastov pri teh pitancih bi bil uinek na emisije metana najveji. Slika 4. Porazdelitev govejih pitancev, ki so bili zaklani v slovenskih klavnicah, glede na prirast telesne mase (podatki za leto 2018, 57.724 živali, CPZ GOVEDO, 2019) Poleg hitrejše rasti in vejih mlenosti, prispevajo k zmanjšanju emisij na enoto prirejenega mleka in mesa tudi nekateri drugi dejavniki. Pri kravah molznicah in dojiljah so pomembne dobre reprodukcijske lastnosti. Pri kravah dojiljah je cilj eno tele na leto (pomeni da je doba med telitvama 365 dni). V Sloveniji je ta doba podaljšana (približno 420 dni). To pomeni, da bi s skrajšanjem dobe med telitvama lahko enako število telet kot sedaj, dobili z 10 -15 % manjšo redo. Analiza rezultatov prireje mleka na slovenskih kmetijah kaže, da se lahko dejanska mlenost med redami s podobnimi plemenskimi vrednostmi za prirejo mleka razlikuje tudi do 5000 kg na leto. Na podroju prireje mleka se uinkovitost reje poveuje (slika 5). Najhitrejši je bil napredek v obdobju 1993-2006, spodbudni so tudi podatki zadnjih let. Na podroju prireje mesa ne zaznavamo pozitivnega trenda (slika 6), s tem, da imamo le podatke za goveje pitance, ki so bili zaklani v slovenskih klavnicah. Možno je, da je izkazana stagnacija tudi posledica preusmeritve boljših rejcev na tuje trge. Slika 5. Poveevanje mlenosti pri kravah molznicah v Sloveniji (izraunano na podlagi podatkov SURS, 2019) 1,00 Prirast telesne mase (kg/dan) 0,90 0,80 0,70 0,60 0,50 0,40 0,30 0,20 0,10 0,00 Slika 6. Dnevni prirasti v Slovenskih klavnicah zaklanih govejih pitancev (Žabjek in sod., 2020) 3.2.1.3 Možnosti za izboljšanje uinkovitosti reje goved Uinkovitost reje goved je odvisna od številnih genetskih in okoljskih dejavnikov. Rejec lahko z ustrezno oskrbo živali pomembno vpliva na uinkovitost reje in s tem tudi na emisije toplogrednih plinov. Optimiranje krmnih obrokov je med najuinkovitejšimi ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (Hristov in sod., 2013, FAO in GDP, 2018), pa tudi amonijaka (Direktiva 2016/2284). Videti je, da imamo v Sloveniji možnosti za izboljšanje stanja še veliko. Pridelana travniška krma ne dosega priporoljive kakovosti za rejo krav molznic. Priporoene vsebnosti neto energije za laktacijo dosega le približno ena etrtina vzorcev travnih silaž in manj kot ena petina vzorcev sena (Verbi in sod., 2011, Luka in sod., 2017). Na slabe razmere na podroju krme in krmljenja kažejo tudi podatki o vsebnosti senine v mleku. Delež vzorcev mleka s premajhno vsebnostjo senine se giblje med 20-30 % (glej poglavje 3.2.2). To kaže, da veliko krmnih obrokov ni ustrezno beljakovinsko izravnanih. Spodbude za izboljšanje kakovosti krme in krmnih obrokov v sklopu bodoega Programa razvoja podeželja so tudi med priporoili Podnebnega ogledala (Verbi in sod., 2019, 2020). Gre za nerealiziran ukrep iz prvotnega predloga ukrepa KOPOP tekoega Programa razvoja podeželja, katerega predvideni uinki so bili že upoštevani pri pripravi Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. 3.2.1.4 Potencialni uinki izboljšanja uinkovitosti reje goved na emisije toplogrednih plinov Analiza ukrepov, ki so bili predvideni pri pripravi scenarijev za Dolgorono podnebno strategijo kaže, da je izboljšanje uinkovitosti reje med najbolj obetavnimi. Po zelo ambicioznem scenariju se bodo do leta 2030 emisije v kmetijstvu zmanjšale za 133 kt ekv CO2, k temu naj bi 54 kt (41 %) prispevala uinkovitejša reja goved. Gre za 3,1 % emisij iz kmetijstva v letu 2018. 3.2.2 Možnosti za zmanjšanje izloanja dušika pri govedu in drobnici in s tem zmanjšanje emisij amonijaka in didušikovega oksida 3.2.2.1 Uvod Preve beljakovin v krmnih obrokih za prežvekovalce povzroa nepotrebno izloanje velikih koliin dušika. Posledino se poveajo tudi emisije amonijaka in didušikovega oksida. Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da izloijo v Sloveniji molznice z blatom in seem 76 %, goveji pitanci pa 85 % vsega zaužitega dušika. Neugodno je tudi, e je v obrokih premalo beljakovin. Zauživanje in prebavljivost obrokov se zmanjšata, posledino se zmanjšata prireja mleka in hitrost rasti pri živalih v pitanju. Koliine izloenega dušika na enoto prirejenega mleka in mesa, ter s tem tudi emisije amonijaka in didušikovega oksida, se zato poveajo. Še bolj se pri tem povea intenzivnost emisij metana. Bilanne evidence kažejo, da izloijo v Sloveniji rejne živali približno 37.000 t dušika na leto (37.215 t, povpreje za obdobje 2015-2019), od tega 75,6 % govedo in 4,3 % drobnica. Obroki za prežvekovalce morajo biti prilagojeni potrebam živali. Pri nartovanju obrokov za prežvekovalce moramo uporabljati nain, ki upošteva bilanco dušika v vampu (npr. sistem presnovljivih beljakovin ali sistem izkoristljivih surovih beljakovin). Koliina v vampu razgradljivih beljakovin naj bo prilagojena razpoložljivi energiji za sintezo mikrobnih beljakovin v vampu. Okvirna priporoila za vsebnost beljakovin v obrokih za govedo so predstavljena v preglednici 1. Pri tem je treba poudariti, da lahko optimalno vsebnost doloimo le z obraunom obroka. Variabilnost v sestavi voluminozne krme, ki jih krmimo prežvekovalcem v Sloveniji, je zelo velika (Verbi in sod., 2011). Krmne obroke lahko izraunamo le, e razpolagamo z rezultati analiz krme na kmetiji. Preglednica 1. Priporoene vsebnosti surovih beljakovin v obrokih, ki prispevajo k zmanjšanju sprošanja dušika v okolje (Verbi, 2020) Kategorija živali Vsebnost beljakovin v obroku (g/kg sušine) Krave molznice – vrh laktacije 150–160 Krave molznice – pozna laktacija 120–140 Krave dojilje 120–140 Plemenske telice 120–130 Teleta 170–190 Pitanci – od 3 do 6 mesecev 150–160 Pitanci – nad 6 mesecev 120 3.2.2.2 Ocena potenciala za zmanjšanje izloanja dušika pri govedu in drobnici Pri prežvekovalcih je ocena izloanja dušika razmeroma zahtevna. Za razliko od prašiev in perutnine, ki jih krmimo v glavnem s popolnimi krmnimi mešanicami z znano vsebnostjo surovih beljakovin, pri prežvekovalcih nimamo niti informacije o vsebnosti beljakovin v krmi, še manj o vsebnosti v krmnih obrokih. S temi informacijami razpolagajo le naprednejši kmetje, ki so na kmetijah uvedli naprednejše naine krmljenja. Pri mlenih živalih si lahko pri oceni vsebnosti beljakovin v obrokih in z njimi povezanim izloanjem dušika z blatom in seem pomagamo z vsebnostjo senine v mleku, ki je posredni kazalec dogajanja v presnovi beljakovin. Njena vsebnost v mleku je povezana s presežkom v vampu razgradljivih beljakovin, ta pa je odvisen predvsem od razmerja med beljakovinami in energijo v obroku. Podatki o vsebnosti senine v mleku so zbrani v spletnem informacijskem sistemu GOVEDO.si, ki hrani podatke o prireji mleka in reprodukciji krav za približno 3.370 slovenskih kmetij. Te kmetije redijo približno 80 % celotne slovenske populacije krav molznic. Obdelava teh podatkov je pokazala, da se je v obdobju 2005–2018 vsebnost senine v povpreju zmanjšala s približno 20,0 na 18,5 mg na 100 ml, medtem ko se je povprena prireja mleka poveala s približno 5.800 na 7.300 kg na leto. V nekaj letih po letu 2005, ko so bile uvedene meritve senine, se je delež vzorcev z vsebnostjo senine nad priporoeno vrednostjo (30 mg na 100 ml) zmanjšal s 15 % na manj kot 10 %. Po drugi strani je ostal delež vzorcev mleka z vsebnostmi senine pod priporoili (15 mg na 100 ml) nespremenjen (med 20 in 35 % skupnega števila vzorcev). Na podlagi 3,4 milijona meritev, pridobljenih med letoma 2014 in 2018, smo ugotovili, da vsebuje mleko najve senine v poletnih/zgodnje jesenskih mesecih (od julija do septembra; v povpreju od 20,2 do 20,4 mg na 100 ml), najmanj pa v zimskih mesecih (od novembra do marca; v povpreju 17,6 do 17,8 mg na 100 ml). Prostorske analize so pokazale, da vsebuje mleko iz kmetij v grievnatih obmojih, za katere je znailno veliko travniške krme v obrokih, ve MU, kot mleko iz ravninskih kmetij. Ocenjujemo, da se je v obdobju 2005–2018 izloanje N na kravo povealo s 103 na 115 kg N na leto, izloanje N na kg prirejenega mleka pa se je zmanjšalo s 17,5 na 15,8 g (podatki iz regresijskih analiz, sliki 7 in 8). V obdobju 2014–2018 je bilo za krave rno-bele pasme znailno manjše izloanje N (15,0 g na kg mleka) kot za krave lisaste (17,1 g na kg mleka) in rjave pasme (17,6 g na kg mleka). Na podlagi senine v mleku je bilo ocenjeno, da dobi približno 2/3 krav molznic obroke, ki vsebujejo manj kot 140 g surovih beljakovin na kg sušine. Gre za obroke, ki jih po Svetovalnem kodeksu dobrih kmetijskih praks za zmanjševanje emisij amonijaka (Verbi, 2020) uvršamo med obroke z majhno vsebnostjo beljakovin. Slika 7. Ocenjeno izloanje dušika pri kravah molznicah v obdobju 2005-2018 Slika 8. Ocenjeno izloanje dušika na kg prirejenega kravjega mleka v obdobju 2005-2018 Pri drobnici je doloanje senine v mleku manj razširjeno, priporoila optimalnih vsebnostih v mleku pa se precej razhajajo. V sklopu projekta smo pripravili pregled strokovnih priporoil za vsebnosti senine v mleku ovc in koz ter pregled znanstvenih lankov s tega podroja. Na podlagi literaturnih virov smo potrdili najprimernejše vsebnosti senine v mleku koz (20–40 mg na 100 ml) in predlagali korigirane vrednosti za ovce (30–45 mg na 100 ml) (Verbi, 2019). Rezultate analiz vzorcev mleka drobnice, ki so jih v letih 2010 in 2011 analizirali v laboratoriju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, je obdelal Kobal (2013). Povprene vsebnosti, deleži vzorcev po pasmah, letih in skupinah z razlinimi vsebnostmi senine so za ovce predstavljeni v preglednici 2, za koze pa v preglednici 3. Povprene vrednosti senine v mleku za bovško in oplemenjeno bovško ovco so nekoliko nad priporoenimi vrednostmi, za istrsko pramenko pa v okviru priporoenih vrednosti. Rezultati analiz kažejo, da je pri bovški in oplemenjeni bovški ovci bistveno ve težav s presežki beljakovin v obrokih (27 % do 42 % vzorcev nad 50 mg senine na 100 ml mleka) kot pa s pomanjkanjem beljakovin (le 8 do 12 % vzorcev je vsebovalo manj kot 30 mg senine na 100 ml mleka). Pri istrski pramenki je veliko vzorcev vsebovalo manj kot 30 mg senine na 100 ml mleka (19 % in 43 % v letih 2010 in 2011), kar kaže na pomanjkanje beljakovin. asovna razporeditev vsebnosti senine je pokazala, da se ovce sooajo s pomanjkanjem beljakovin predvsem v poletnih mesecih. V letu 2011 so bile pri pramenki v obdobju od junija do avgusta povprene vsebnosti senine pod 30 mg na 100 ml (Kobal, 2013). Preglednica 2. Vsebnosti senine v mleku ovc v Sloveniji (Vir: Kobal, 2013) Pasma Bovška ovca Oplemenjena bovška Istrska pramenka ovca Leto 2010 2011 2010 2011 2010 2011 Povpreje (mg/100 ml) Delež vzorcev z vsebnostjo < 30 mg/100 ml (%) Delež vzorcev z vsebnostjo 30–50 mg/100 ml (%) Delež vzorcev z vsebnostjo > 50 mg/100 ml (%) 46 44 47 46 37 36 11 8 10 12 19 43 47 65 52 50 73 36 42 27 38 39 7 20 Rezultati analiz senine v mleku koz kažejo, da zaužije ve kot polovica koz preve beljakovin (skupina z ve kot 45 mg in del skupine z 30–45 mg senine na 100 ml, preglednica 4). Delež koz, ki dobijo v obrokih premalo beljakovin, je zelo majhen. Manj kot 30 mg senine na 100 ml je vsebovalo le 5 % do 9 % vzorcev mleka, s tem da ta skupina zajema tudi vzorce z 20–30 mg senine na 100 ml, ki niso problematini. Preglednica 3. Vsebnosti senine v mleku koz v Sloveniji (Vir: Kobal, 2013) Pasma Slovenska srnasta Slovenska sanska Drežniška koza koza koza Leto 2010 2011 2010 2011 2010 2011 Povpreje (mg/100 ml) 48 51 45 46 46 48 Delež vzorcev z vsebnostjo 8 9 7 5 7 5 < 30 mg/100 ml (%) Delež vzorcev z vsebnostjo 34 24 45 42 46 39 30–45 mg/100 ml (%) Delež vzorcev z vsebnostjo 57 67 48 52 46 55 > 45 mg/100 ml (%) 3.2.2.3 Smiselnost izvedbe ukrepa "Obroki z majhno vsebnostjo beljakovin pri govedu in drobnici" Razpoložljivi podatki o vsebnosti beljakovin v obrokih za krave molznice kažejo, da veina molznic dobi obroke z majhno vsebnostjo beljakovin in da je v številnih obrokih surovih beljakovin celo premalo. Pri obrokih s premajhno vsebnostjo beljakovin priakujemo vejo intenzivnost emisij metana. Ocenjujemo, da bi imelo pri molznicah optimiranje vsebnosti beljakovin v obrokih pozitivne uinke predvsem na podroju emisij metana, posredno (prek hitrejše rasti in veje mlenosti) pa tudi na intenzivnost izloanja N in s tem na emisije amonijaka in didušikovega oksida. Podatkov o ustreznosti beljakovinske vrednosti obrokov za druge kategorije goved (pitanci, telice, dojilje) nimamo. Predvidevamo, da je stanje podobno kot pri molznicah in da predstavlja pomanjkanje beljakovin v obrokih resnejši problem kot presežki. Pri drobnici imamo precej manj informacij o ustreznosti vsebnosti beljakovin v krmnih obrokih kot pri govedu. Videti je, da so presežki beljakovin znailni predvsem za ovce bovške in oplemenjene bovške pasme ter za koze, pomanjkanje pa za ovce istrske pramenke. 3.2.3 Možnosti za zmanjšanje izloanja dušika pri prašiih in s tem zmanjšanje emisij amonijaka in didušikovega oksida 3.2.3.1 Uvod Pri prašiih je z vidika trajnostne rabe naravnih virov in zmanjšanja obremenjevanja okolja najbolj pomembno zmanjšanje izloanja dušika in fosforja. Zato poleg mnenja o oceni izvedljivosti ukrepa za krmljenje obrokov z zmanjšano vsebnostjo beljakovin podajamo tudi mnenja o oceni izvedljivosti ukrepa za zmanjšanje vsebnosti fosforja. Pri zmanjšanju vsebnosti beljakovin in fosforja v krmi in njunega izloanja je bil storjen v prehrani prašiev najveji napredek. Omogoila sta ga vpeljava sistema standardizirane prave precekalne oziroma ilealne prebavljivosti aminokislin in prebavljivosti fosforja ter natanno pokrivanje potreb v vseh fazah proizvodnje z dosledno uporabo faznega krmljenja. Natanno fazno krmljenje prašiev zahteva uporabo vsaj sedmih, bolje osmih krmnih mešanic. V idealnih razmerah celo štirinajstih in ve krmnih mešanic. Ob nespremenjenih proizvodnih lastnostih je ob upoštevanju ilealne prebavljivosti aminokislin in prebavljivosti fosforja, ob dodatku aminokislin in fitaze ter ob natannem pokrivanju potreb v posameznih fazah rasti in reprodukcijskega ciklusa mogoe s krmo z zmanjšano vsebnostjo beljakovin in fosforja ter uporabo vefaznega krmljenja in krmnih dodatkov zmanjšati njuno izloanje tudi za ve kot 50 %. Ob tem tako krmljenje zmanjša tudi porabo beljakovinskih krmil z velikim ogljinim odtisom in fosfatov. V intenzivni reji se predvsem v prašierejsko naprednih državah tak nain optimiranja krmnih mešanic in krmljenja uporablja že nekaj asa. Standardi za krmne mešanice za zmanjšanje obremenjevanja okolja z dušikom in fosforjem je npr. Nemška kmetijska družba (Delovna skupina za krmo in krmljenje in Zvezna delovna skupina referentov za krmljenje) izdelala že leta 2014 in jih leta 2018 tudi dopolnila (DLG, 2014 in DLG, 2018). V nadaljevanju podajamo izvleek nekaterih nemških priporoil in izraunov: -v preglednicah 5 in 6 primerjavo nemških standardov za obiajne krmne mešanice in za krmne mešanice za krmljenje posameznih kategorij prašiev z zmanjšano, mono zmanjšano in zelo mono zmanjšano vsebnostjo beljakovin in fosforja, -v preglednici 7 primer izraunov izloanja dušika, fosforja in kalija v okolje pri pitancih: na pitanca, na stojiše in na enoto proizvoda, -ker je za dejansko zmanjšanje izloanje snovi v okolje potrebno v reji dosei doloeno raven proizvodnosti oziroma hitrosti rasti ob priakovanem zauživanju krme, so v preglednici 8 podana tudi priporoila oz. standardi za zauživanje krme v posameznih fazah pitanja v odvisnosti od naina krmljenja in povprene velikosti dnevnega prirasta. Ob tem avtorji nemških priporoil poudarjajo, da je zmanjšanje, predvsem zelo mono zmanjšanje vsebnosti beljakovin in fosforja v krmnih mešanicah, ki se še bolj prilega potrebam živali in najbolj zmanjša njuno izloanje, mogoe le ob uporabi aminokislin in fitaze, primerni tehnološki obdelavi krme ter konsekventni uporabi oz. upoštevanju najnovejših znanstvenih spoznanj, ki jih spremlja krmljenje po potrebah v vseh fazah rasti. Ob tem je seveda nujno dosegati tudi dobre proizvodne rezultate. 3.2.3.2 Ocena trenutnega stanja na podroju krmnih mešanic glede vsebnosti beljakovin in fosforja Opravili smo pregled popolnih krmnih mešanic za prašie, ki jih tržijo trije najveji proizvajalci oz. podajalci krmnih mešanic v Sloveniji. V preglednici 4 podajamo pregled deklariranih vsebnosti energije in hranil v popolnih in dopolnilnih krmnih mešanicah za vse kategorije. e jih primerjamo z nemškimi standardi za krmljenje z zmanjšano, mono zmanjšano in zelo mono zmanjšano vsebnostjo beljakovin in fosforja, lahko pridemo do spodnjih ugotovitev. Fazno krmljenje posameznih kategorij prašiev Slovenski proizvajalci krmnih mešanic za natanno fazno krmljenje posameznih kategorij prašiev ne tržijo oz. ne tržijo v celoti. -Za plemenske svinje se tržijo le univerzalne popolne krmne mešanice, ali ponujajo le mešanico za as laktacije, za brejost pa sploh ne. Morda tudi v tem primeru predvidevajo, da naj bi se za nje uporabljala kar krma za svinje v laktaciji. -Ker proizvajalci ne ponujajo krmnih mešanic za fazno krmljenje plemenskih svinj, se mora vsebnost beljakovin v univerzalnih krmnih mešanicah ravnati po obdobju z najvejimi potrebami, se pravi laktacijo. To pomeni, da živali v brejosti uživajo okoli 20 % preve beljakovin; ta višek se v celoti, neuporabljen izloi z blatom in predvsem seem. -Pri pitanju ponujajo krmne mešanice le za univerzalno ter za dvofazno pitanje (predpitanje 30-60 kg in zakljuno pitanje 60-120 kg). Krmnih mešanic za trifazno pitanje, ki so potrebne za mono in zelo mono zmanjšanje vsebnosti beljakovin in fosforja sploh ni v ponudbi. -Tak nain prehrane je neracionalen vsaj z vidika okolja, proizvodnosti in ekonomike: na zaetku pitanja pride do pomanjkanja beljakovin, na koncu do velikega presežka, ki se v celoti izloi v okolje. Ker predstavlja izloanje dušika v okolje pri pitanju najveji del izloanja iz prašiereje, bi bilo prav pri pitancih potrebno narediti najveji premik. -Glede faznega krmljenja je ponudba krmnih mešanic za pujske najboljša, saj je mogoe najti ustrezne krmne mešanice za vse faze reje. -Na trgu ni dopolnilnih krmnih mešanic za fazno krmljenje posameznih kategorij prašiev, kar otežuje racionalno, z vidika okolja ustreznejšo rabo lastnih krmil, predvsem žit. Vsebnost beljakovin v krmnih mešanicah -Vsi proizvajalci navajajo vsebnost surovih beljakovin (SB) in vsebnost lizina, eden navaja tudi vsebnost vseh treh oz. štirih ostalih najpogosteje limitirajoih aminokislin. Proizvajalci navajajo tudi vsebnost energije (ME), kar je pomembno tudi z vidika kakovosti in krmljenja krme z zmanjšano vsebnostjo dušika in fosforja. Za natanno pokrivanje potreb in zagotavljanje majhnega izloanja snovi v okolje je pri sestavljanju krmnih mešanic seveda nujno upoštevati sistem standardizirane prave precekalne oziroma ilealne prebavljivosti aminokislin. Le uporaba tega sistema omogoa pripravo krmnih mešanic z zmanjšano vsebnostjo beljakovin. Sistem se že nekaj asa uporablja v naprednih intenzivnih rejah po Evropi in Ameriki, kolikor nam je znano, tudi na vsaj nekaterih še preostalih velikih slovenskih farmah. Uporabljajo ga tudi vsaj nekateri svetovalci Kmetijsko gozdarske zbornice. Slovenski rejci, tudi kooperanti slovenskih farm, tega sistema pri pripravi lastnih krmnih mešanic veinoma ne uporabljajo. Prav tako ga po naših informacijah ne uporabljajo proizvajalci krmnih mešanic, verjetno tudi zato ne, ker tega ne zahtevajo rejci in ker krmljenje s krmnimi mešanicami z zmanjšano vsebnostjo beljakovin, ki so lahko dražje, v Sloveniji ni stimulirano. -Vsebnost beljakovin v slovenskih krmnih mešanicah za razline kategorije prašiev je na ravni univerzalnih krmnih mešanic, v najboljšem primeru takih z zmanjšano vsebnostjo beljakovin. Edina izjema so krmne mešanice za zakljuno pitanje, kjer je vsebnost beljakovin 140 g/kg že na ravni nemškega standarda za mono oziroma celo zelo mono zmanjšano vsebnost beljakovin. Vendar to žal zelo verjetno pomeni le, da so primerne za ekstenzivno rejo, saj vsebujejo premalo esencialnih aminokislin, da bi lahko vsebovale zadostno koliino ilealno prebavljivih aminokislin, ki bi omogoale proizvodne lastnosti, ki jih zahteva intenzivna reja in majhno izloanje dušika v okolje. -Krmnih mešanic z zmanjšano vsebnostjo beljakovin ni najti. Sicer najdemo med tistimi za pitanje pri proizvajalcu 3 tudi dve, ki sta deklarirani kot mešanici z zmanjšano vsebnost beljakovin, vendar sta obe v neskladju z nemškimi standardi tako glede vsebnosti beljakovin kot naina uporabe (univerzalno pitanje), in zato ne sodita med mešanice z zmanjšano vsebnostjo beljakovin. Tako lahko zakljuimo, da nihe od proizvajalcev ne ponuja krmnih mešanic z zmanjšano vsebnostjo beljakovin po nemških standardih. -Vse krmne mešanice za pujske vsaj na deklarativni ravni vsebujejo ustrezno, oz. nemškim standardom primerljivo, koliino surovih beljakovin. Vsebnost fosforja v krmnih mešanicah -Deklarirana vsebnost fosforja v popolnih krmnih mešanicah je izjemno nizka, vsaj dvakrat nižja kot so priporoila, oziroma nemški standardi. V resnici je vsebnost gotovo precej višja, prehransko ustrezna, tako da zagotavlja pokrivanje potreb; v veini primerov gotovo celo tako visoka, da je izloanje fosforja v okolje veje, kot bi bilo lahko v primeru uporabe krmnih mešanic za zmanjšano vsebnost fosforja. -Noben proizvajalec ne navaja vsebnosti fosforja tudi kot prebavljivi fosfor, kar omogoa bolj natanno pokrivanje potreb in manjše izloanje P v okolje. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da prebavljivega fosforja ni mogoe deklarirati, saj njegove vsebnosti drugae kot v poskusu na živalih ni mogoe dokazati. A navajanje njegove vsebnosti bi bilo sploh pri dopolnilnih krmnih mešanicah v veliko pomo za pripravo krmnih mešanic z zmanjšano vsebnostjo P. Vendar, sistem pokrivanja potreb po fosforju s pomojo vsebnosti prebavljivega fosforja uporabljajo pri svojem delu vsaj nekateri svetovalci Kmetijsko gozdarske zbornice, uporablja se tudi vsaj v nekaterih mešalnicah in na nekaterih še preostalih velikih slovenskih farmah, kjer uporabljajo tudi encim fitazo. -Noben proizvajalec ne navaja uporabe encima fitaze, ki izboljša prebavljivost fosforja v rastlinskih krmilih in s tem zmanjša potrebe po dodajanju anorganskih fosfatov. Ob uporabi sistema prebavljivega fosforja dodatek fitaze omogoa zmanjšanje skupne koliine fosforja v krmni mešanicah ter posledino manjše izloanje fosforja predvsem z blatom, pa tudi s seem. 3.2.3.3 Smiselnost izvedbe ukrepa "Fazno krmljenje prašiev s krmili z majhno vsebnostjo beljakovin in fosforja" v Sloveniji Zmanjšanje izloanja dušika in fosforja pri reji prašiev omogoa ne le pomembno zmanjšanje izloanje dušika in fosforja na stojiše in na enoto proizvoda, ampak tudi bolj trajnostno rabo naravnih virov zaradi zmanjšanja potreb po uporabi beljakovinskih krmil z velikim ogljinim odtisom ter fosfatov. Uvedba ukrepa krmljenja obrokov za zmanjšano izloanje dušika in fosforja bi vzpodbudila tudi strokovni in tehnološki razvoj prašiereje, pomagala sektorju k doseganju standardov reje v razvitih državah in s tem poveala tudi njegovo konkurennost. Zato je uvedba ukrepa krmljenja prašiev s krmnimi mešanicami za zmanjšano izloanje dušika in fosforja smiselna in v skladu z rejskimi praksami in politiko do okolja v Sloveniji in EU. Preglednica 4. Deklarirana vsebnost energije in hranil v popolnih in dopolnilnih krmnih mešanicah za prašie treh ponudnikov krmnih mešanic v Sloveniji (marec 2020) Proizvajalec Območje TM ME SB Lys Met Thr Trp P POPOLNE KRMNE MEŠANICE Za plemenske svinje A Univerzalna 13,0 17,0 1,10 0,4 0,70 0,9 0,2 B Laktacija 13,0 17,0 0,95 Za pujske A Prestarter-boljši 2-9kg 14,0 18,0 1,30 0,5 0,90 0,5 0,3 B Prestarterza sesnepujske 2-7kg 16,0 17,5 1,00 0,65 B Prestarter 2-7kg 13,9 18,0 1,25 B Prestarterzaodstavljence 5-9kg 13,6 16,0 1,30 A Starter-boljši 9-15kg 14,0 18,0 1,30 0,5 0,90 0,5 0,3 A Starter-univerzalni 2-15kg 14,0 18,0 1,30 0,5 0,90 0,5 0,3 C Starter-univerzalni 13,3 17,0 1,20 Za vzrejo A Običajen 15-30kg 14,0 18,0 1,20 0,4 0,80 0,6 0,2 A Boljši 15-30kg 13,5 17,0 1,20 0,4 0,80 0,6 0,2 B Običajen od 15kg 13,4 18,0 1,15 Za pitance A Predpitanje 30-65kg 13,0 17,0 1,00 0,3 0,70 0,5 0,2 A Zaključnopitanje 65-120kg 13,0 16,0 0,90 0,3 0,60 0,5 0,2 B Predpitanje-osnovni 25-60kg 13,0 16,0 0,88 B Predpitanje-intenzivnareja 25-60kg 13,7 17,5 1,10 B Zaključnopitanje-osnovni 60-120kg 12,7 14,0 0,73 C Predpitanje/univerzalnopitanje 30-60 / 30-120kg 13,0 16,1 1,05 C Zaključnopitanje 70-120kg 12,9 15,0 0,98 C Predpitanje / univerzalno pitanje s koruzo; primernozaNreducirano 30-60 / 30-120kg 13,0 16,5 1,05 C Predpitanje / univerzalno pitanje koruza­sirotka;primernozaNreducirano 30-60 / 30-120kg 12,6 16,5 0,90 DOPOLNILNE KRMNE MEŠANICE Za plemenske svinje A Univerzalna 40,0 3,20 0,9 1,60 1,6 0,5 A Zabrejesvinje 10,8 30,0 1,90 0,5 1,6 1,0 0,5 A Zadoječesvinje 12,6 31,5 2,00 0,5 1,6 1,0 0,4 B Univerzalna 10,9 35,0 2,50 Za pujske A Univerzalna 9-30kg 40,0 3,30 1,0 1,70 1,3 0,6 B Univerzalna 14,2 30,0 3,20 B Vzreja 15-30kg 13,0 37,0 3,10 Za pitance A Univerzalna 30-120kg 38,0 3,20 0,8 1,60 1,6 0,5 B Univerzalna 30-120kg 12,0 35,0 3,00 B Zaksiliranemkoruznemzrnju 30-120kg 12,0 24,5 1,80 C Pitanje-običajen;deležv mešanici50% 30-120kg 12,2 22,5 1,70 C Pitanje-običajen;deležv mešanici35% 30-120kg 11,7 28,5 2,30 C Pitanje-običajen;deležv mešanici25% 30-120kg 11,3 34,5 3,10 C Pitanje-izboljšan;deležv mešanici25% 30-120kg 11,7 36,0 3,00 Stran 19 od 67 Preglednica 5. Vsebnost hranil v obiajnih krmnih mešanicah in v krmnih mešanicah z zmanjšano, mono zmanjšano ter zelo mono zmanjšano vsebnostjo beljakovin in fosforja pri plemenskih svinjah, pujskih, mladicah in merjascih (DLG, 2014; DLG, 2018) SB, g/kg N, g/kg P, g/kg K, g/kg ME, MJ/kg Običajna krmna mešanica 1 Zasvinje,univerzalna 170 27,2 5,5 8,5 12,8 Zapujskeod 8kgTM,univerzalna 2 190 30,4 5,5 9,0 13,6 Z zmanjšano vsebnostjo N in P Zasvinje vlaktaciji 170 27,2 5,5 8,5 13,0 Zabrejesvinje 140 22,4 4,5 8,0 12,2 Zapujskedo15kgTM 2 185 29,6 5,5 9,0 13,8 Zapujskeod 15kgTM 180 28,8 5,3 8,5 13,4 Z močno zmanjšano vsebnostjo N/P Zasvinje vlaktaciji 165 26,4 5,0 8,5 13,0 Zabrejesvinje 135 21,6 3 4,3 8,0 12,2 Zapujskedo15kgTM 2 180 28,8 5,3 9,0 13,8 Zapujskeod 15kgTM 175 28,0 5,0 8,5 13,4 Z zelo močno zmanjšano vsebnostjo N/P Zasvinje vlaktaciji 160 25,6 4,8 8,0 13,0 Zabrejesvinje 130 20,8 4,1 7,5 12,2 Zapujskedo15kgTM 175 28,0 5,1 8,5 13,8 Zapujskeod 15kgTM 170 27,2 4,8 8,0 13,4 Mladice Enofazno 175 28,0 6,0 8,0 12,8 1.fazavzreje 175 28,0 6,0 8,0 13,0 2.fazavzreje 145 23,2 5,0 7,0 12,6 Mladice od 110 kg Standard 150 24,0 5,5 7,5 13,2 Zzmanjšanovsebnostjo N/P 135 21,6 5,0 6,5 13,2 Merjasci 180 28,8 5,5 9,0 12,6 1 plusslama/seno 2 privišjivsebnostibeljakovin jeupoštevano krmljenjeprestarterjadoTM8kg 3 primanjkot4,5gPbibilopotrebno iz mešaniceizločitikrmila,kisovir vlaknine Preglednica 6. Vsebnost hranil v obiajnih krmnih mešanicah in v krmnih mešanicah z zmanjšano, mono zmanjšano ter zelo mono zmanjšano vsebnostjo beljakovin in fosforja pri pitancih od 28 do 118 kg (DLG, 2014; DLG, 2018) Pričakovana proizvodnost, kotdnevni prirast,g/dan 750 850 950 Mladi merjasci 850 Standard ME MJ/kg SB g/kg N g/kg P g/kg K g/kg SB g/kg N g/kg P g/kg K g/kg SB g/kg N g/kg P g/kg K g/kg SB g/kg N g/kg P g/kg K g/kg Običajna krmna mešanica: univerzalno pitanje po predpitanju 28-40 kg 28-40kgTM 13,2 170 27,2 5,3 8,0 175 28,0 5,3 8,0 175 28,0 5,3 8,0 180 28,8 5,5 8,5 40-118kgTM 13,2 165 26,4 5,0 8,0 170 27,2 5,0 8,0 170 27,2 5,0 8,0 175 28,0 5,2 8,5 Zmanjšana vsebnost N/P: 2-fazno pitanje po predpitanju 28-40 kg 28-40kgTM 13,2 170 27,2 5,0 8,0 175 28,0 5,0 8,0 175 28,0 5,0 8,0 180 28,8 5,3 8,5 40-70kgTM 13,2 165 25,6 4,5 8,0 170 27,2 4,5 8,0 170 27,2 4,5 8,0 175 28,0 5,0 8,5 70-118kgTM 13,0 155 24,0 4,5 7,5 160 25,6 4,5 7,5 160 25,6 4,5 7,5 165 26,4 4,7 8,0 Močno zmanjšana vsebnost N/P: 3-fazno pitanje po predpitanju 28-40 kg 28-40kgTM 13,2 170 27,2 4,7 8,0 175 28,0 4,7 8,0 175 28,0 4,7 8,0 40-65kgTM 13,2 165 25,6 4,5 8,0 165 26,4 4,5 8,0 165 26,4 4,5 8,0 65-90kgTM 13,0 155 24,0 * 4,2 7,5 155 24,8 * 4,2 7,5 155 24,8 * 4,2 7,5 90-118kgTM 13,0 135 21,6 * 4,2 7,0 140 22,4 * 4,2 7,0 140 22,4 * 4,2 7,0 Zelo močno zmanjšana vsebnost N/P: 3-fazno pitanje po predpitanju 28-40 kg 28-40kgTM 13,2 165 26,4 4,4 7,5 40-65kgTM 13,2 155 24,8 4,2 7,5 65-90kgTM 13,0 140 22,4 4,0 7,0 90-118kgTM 13,0 135 21,6 4,0 6,5 *Pravilomadosegljivo les posebnimi, dražjimikrmnimimešanicami Preglednica 7. Izloanje dušika in fosforja pri pitancih v asu pitanju od 28 do 118 kg in s povprenim prirastom 850 g na dan (DLG, 2014; DLG, 2018) Standard Izločanje v okolje N P K kg/pitanca N P K kg/stojišče N P K g/prirasta Univerzalno pitanje po predpitanju 28-40 kg 4,48 100 0,79 100 1,81 100 12,1 100 2,17 100 4,95 100 50,0 100 8,80 100 20,0 100 Zmanjšana vsebnost N/P: 2-fazno pitanje po predpitanju 28-40 kg 4,30 96 0,68 86 1,75 97 11,7 97 1,87 86 4,78 97 47,8 96 7,59 86 19,5 98 Močno zmanjšana vsebnost N/P: 3-fazno pitanje po predpitanju 28-40 kg 3,87 86 0,63 80 1,70 94 10,6 88 1,71 79 4,64 94 43,0 86 7,00 80 18,8 94 Zelo močno zmanjšana vsebnost N/P: 3-fazno pitanje po predpitanju 28-40 kg 3,49 78 0,57 72 n.p. 9,5 79 1,55 71 n.p. 38,8 78 6,30 72 n.p. n.p. nipodatka Preglednica 8. Priakovano zauživanje krme skupno in v posameznih fazah rasti v odvisnosti od naina krmljenja in povprene velikosti dnevnega prirasta v pitanju (DLG, 2014; DLG, 2018) Univerzalno pitanje po predpitanju 2-fazno pitanje po predpitanju 3-fazno pitanje po predpitanju 28-40 40-118 28-40 40-70 70-118 28-40 40-65 65-90 90-118 Povprečniprirast vpitanju 700g/dan Zauž.krmevobdobju 26,1 241 26,1 78,2 165 26,1 64,3 74,9 105 Skupnozauž.krme 267 270 270 Povprečniprirast vpitanju 750g/dan Zauž.krmevobdobju 25,5 236 25,5 76,4 162 25,5 62,8 73,1 102 Skupnozauž.krme 261 263 263 Povprečniprirast vpitanju 850g/dan Zauž.krmevobdobju 24,3 225 24,3 72,8 154 24,3 59,9 69,7 97,5 Skupnozauž.krme 248 251 251 Povprečniprirast vpitanju 950g/dan Zauž.krmevobdobju 23,3 215 23,3 69,8 147 23,3 57,4 66,8 9,35 Skupnozauž.krme 238 240 241 3.2.3.4 Ocena potenciala za zmanjšanje emisij amonijaka in didušikovega oksida z optimiranjem krmnih mešanic za prašie Oceno sedanjega izloanja N in P, s tem pa tudi uinkov zmanjšanja izloanja zaradi uporabe vefaznega krmljenja in krmnih mešanic z zmanjšano vsebnostjo dušika je za slovenska pitališa težko natanno oceniti. Glede na to, da so slovenske reje tako genetsko, kot glede krmil, ki jih uporabljamo za pitanje primerljive z nemškimi, je najbolj natanno, da zmanjšanje izloanja dušika zaradi uporabe vefaznega krmljenja in krmnih mešanic z zmanjšano vsebnostjo dušika ocenimo po nemškem modelu, ki je predstavljen v preglednici 9. Pri tem moramo, glede na slovenske razmere, vzeti za izhodiše nemško standardno krmljenje, ki uporablja v predpitanju od 28-40 kg telesne mase eno krmno mešanico z 170 g surovih beljakovin na kg, nato pa do konca pitanja drugo z 165 g surovih beljakovin na kg. Pri tem pri manj intenzivnih rejah z dnevnimi prirasti do 750 g na dan izloanje N podcenimo, pri boljših rejah z 850 g dnevnega prirasta, pa je izraun glede na krmne mešanice, ki se uporabljajo pri nas ustrezen. e za izraun izloanja uporabimo krmne mešanice, ki so komercialno dostopne (predstavljene v preglednici), dobimo primerljive rezultate. Na tej osnovi ocenjujemo, da je potencial za zmanjšanje izloanja dušika zaradi uvedbe faznega krmljenja in krmljenja s krmnimi mešanicami z zmanjšano vsebnostjo dušika pri pitanju od 28 do 118 kg naslednji: Ukrep: Zmanjšanje izloanje N na pitanca oz. stojiše -poveanje dnevnih prirastov za vsakih 100 g/dan 3-11 % -uporaba treh krmnih mešanic z zmanjšano vsebnostjo N 4 % namesto dveh obiajnih -uporaba štirih krmnih mešanic z mono zmanjšano 11-14 % vsebnostjo N namesto dveh obiajnih -uporaba štirih krmnih mešanic z zelo mono zmanjšano 22 % vsebnostjo N namesto dveh obiajnih Preglednica 9. Zmanjšanje izloanja dušika v odvisnosti od dnevnega prirasta in jakosti zmanjšanja vsebnosti beljakovin v krmnih mešanicah za pitance (po LfL, 2020) Pričakovanidnevniprirast 750 g/dan 2,47turnusov/leto 850 g/dan 2,73turnusov/leto 950 g/dan 2,97turnusov/leto Standard ME MJ/kg SB g/kg ZaužitiN kg Izločeni N kg SB g/kg ZaužitiN kg Izločeni N kg SB g/kg ZaužitiN kg Izločeni N kg Standard:1-faznouniverzalnopitanjepopredpitanju28-40kg 28-40 kg TM 13,2 170 6,91 4,61 175 6,79 4,48 175 6,51 4,21 40-118 kg TM 13,2 165 170 170 Zmanjšanje izločanja zaradi večjega prirasta -3% ZmanjšanavsebnostN/P:2-faznopitanjepopredpitanju28-40kg -9% 28-40 kg TM 13,2 170 6,72 4,42 175 6,61 4,30 175 6,33 4,03 40-70 kg TM 13,2 165 170 170 70-118 kg TM 13 155 160 160 Zmanjšanje izločanja zaradi večjega prirasta -3% Zmanjšanje v primerjavi s standard, enak prirast -4% -4% Zmanjšanje glede na standard, prirast 750 g/dan -4% -7% MočnozmanjšanavsebnostN/P:3-faznopitanjepopredpitanju28-40kg -9% -4% -13% 28-40 kg TM 13,2 170 6,38 4,08 175 6,18 3,87 175 5,92 3,62 40-65 kg TM 13,2 165 165 165 65-90 kg TM 13,0 155 155 155 90-118 kg TM 13,0 135 140 140 Zmanjšanje izločanja zaradi večjega prirasta -5% Zmanjšanje v primerjavi s standard, enak prirast -11% -14% Zmanjšanje glede na standard, prirast 750 g/dan -11% -16% ZelomočnozmanjšanavsebnostN/P:3-faznopitanjepopredpitanju28-40kg -11% -14% -21% 28-40 kg TM 13,2 165 5,80 3,49 40-65 kg TM 13,2 155 65-90 kg TM 13 140 90-118 kg TM 13 135 Zmanjšanje v primerjavi s standard, enak prirast -22% Zmanjšanje glede na standard, prirast 750 g/dan -24% Po informacijah svetovalne službe, proizvajalcev krmil in organizatorjev kooperacij je stanje glede prehrane v slovenskih pitališih zelo heterogeno, a glede krmljenja za zmanjšanje izloanje dušika in fosforja v okolje gotovo potrebno izboljšav tako v vejih kot manjših rejah. Pri tem je stanje v vejih rejah nekoliko boljše, saj te veinoma uporabljajo v obdobju 28-118 kg telesne mase dvofazno krmljenje, tri in štirifaznega krmljenja pa praktino ni. Npr. v Prekmurju krmi veina rejcev (90 %) enofazno in to vkljub temu, da ima precej rejcev krmilno opremo, s katero bi lahko krmilo tudi vefazno. Še tisti, ki krmijo vefazno, to delajo obiajno na nain, ki z vidika oskrbe živali, izloanja snovi in proizvodnih rezultatov ni ustrezno oz. optimalno. Razlog za opisano stanje je v nekaterih primerih pomanjkljiva krmilna tehnika, nepoznavanje vplivov prehrane in krmljenja na proizvodne rezultate in na okolje in ker ni, ali ker ne prepoznajo, ekonomskih uinkov. Na slovenskem trgu krmnih mešanic z zmanjšano vsebnostjo dušika oz. beljakovin ni, prav tako ni povpraševanja. Potencialni uinki poveanja dnevnih prirastov in zmanjšanja vsebnosti N v obrokih za pitance na emisije didušikovega in amonijaka so prikazani v preglednici 10. Ocene veljajo ob predpostavki, da bi ukrepe za zmanjšanje izloanja N izvedli na celotni redi prašiev, kot smo jo imeli v letu 2018. Na prvi pogled majhni uinki so posledica razmeroma majhnega prispevka prašiereje k skupnim emisijam v kmetijstvu. Dejansko pa pomeni uinek uporabe štirih krmnih mešanic z zelo zmanjšano vsebnostjo N (3725 t ekv CO2 in 304 t amonijaka na leto) 8,97 % emisij vseh toplogrednih plinov in 34,2 % vseh emisij amonijaka v prašiereji. Preglednica 10. Ocenjeno možno zmanjšanje emisij didušikovega oksida in amonijaka s poveanjem dnevnih prirastov in z zmanjšanjem vsebnosti N v obrokih za pitance v Sloveniji. Ukrep: Zmanjšanje emisij didušikovega Zmanjšanje emisij oksida amonijaka t ekv CO2/leto % od skupnih t/leto % od skupnih emisij toplogrednih emisij v plinov v kmetijstvu kmetijstvu -poveanje dnevnih 508-1862 0,03-0,11 41-152 0,24-0,88 prirastov za 100 g/dan -uporaba treh krmnih 677 0,04 55 0,32 mešanic z zmanjšano vsebnostjo N namesto dveh obiajnih -uporaba štirih krmnih 1862-2370 0,11-0,14 152-194 0,88-1,12 mešanic z mono zmanjšano vsebnostjo N namesto dveh obiajnih -uporaba štirih krmnih 3725 0,22 304 1,76 mešanic z zelo mono zmanjšano vsebnostjo N namesto dveh obiajnih 3.2.4 Možnosti za zmanjšanje emisij amonijaka in didušikovega oksida pri gnojenju kmetijskih rastlin – inhibitorji nitrifikacije, ureaze in denitrifikacije 3.2.4.1 Uvod Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, prispeva v Sloveniji 9,1 % vseh emisij amonijaka v kmetijstvu. Neposredne emisije didušikovega oksida zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili prispevajo 7,3 % emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu, s tem povezane posredne emisije pa še 2,1 %. Emisije didušikovega oksida je mogoe zmanjšati z uporabo inhibitorjev nitrifikacije, ureaze in denitrifikacije. Z inhibitorji ureaze je mogoe zmanjšati tudi emisije amonijaka. Inhibitorji nitrifikacije, ureaze in denitrifikacije so snovi, ki zavirajo preoblikovanje dušikovih spojin v tleh in s tem prispevajo k boljšemu izkorišanju dušikovih gnojil. Inhibitorji ureaze prispevajo predvsem k zmanjšanju emisij amonijaka. Zavirajo delovanje bakterijske ureaze in s tem hidrolizo senine. Zaradi upoasnjene hidrolize senine se v nadaljevanju zmanjša tudi proces nitrifikacije in s tem sprošanja didušikovega oksida. Inhibitorji nitrifikacije zavirajo delovanje bakterij Nitrosomonas in s tem biološko oksidacijo amonijevega dušika v nitritni dušik. Namen njihove uporabe je predvsem zadrževanje dušika v amonijski obliki in s tem prepreevanje izpiranja nitratnega dušika v vode. Zaradi zmanjšanega obsega nitrifikacije in v naslednji fazi še denitrifikacije, se zmanjšajo tudi emisije didušikovega oksida. Inhibitorji denitrifikacije zavirajo pretvorbo nitratov v molekularni dušik, ob tem pa se zmanjša nastajanje didušikovega oksida. Delovanje inhibitorjev je dobro preueno predvsem pri gnojenju z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik v seninski ali amonijski obliki. Nekateri inhibitorji ureaze in nitrifikacije uinkujejo tudi pri gnojenju z živinskimi gnojili (Varel in sod. 1999, Zerulla in sod., 2001a). Med spojinami, ki se uporabljajo za zaviranje nitrifikacije so diciandiamid (DCD), 1,2,4-triazol (TZ), 3-metil pirazol (3-MP), 3,4-dimetil-1H-pirazol fosfat (DMPP), 2-(3,4-dimetilpirazol-1-il)-sukcinska kislina, 2-(4,5-dimetilpirazol-1-il)­sukcinska kislina (DMPSA) in druge. Od inhibitorjev ureaze so bili najpogosteje preuevani N-(n-butil) tiofosforjev triamid (NBPT), fenilfosforodiamidat (PPD / PPDA) in hidrokinon (Kiss in Simihaian, 2002). V Evropi je ponudba gnojil z inhibitorji nitrifikacije kar obsežna, med drugimi Alzon® 46 (46 % skupnega N, urea z dodanima DCD in TZ), Alzon® liquid (raztopina senine in amonijevega nitrata z 28 % skupnega N in dodatkom mešanice TZ in 3-MP), Alzon® liquid S (24 % skupnega N in 3 % vodotopnega žvepla z dodatkom mešanice TZ in 3-MP), Entec® 26 (26 % dušika v amonijski obliki z dodatkom DMPP). Na trgu so tudi inhibitorji nitrifikacije za uporabo z živinskimi gnojili (npr. Piadin®, N stabilizator organskih gnojil, tekoa mešanica TZ in 3-MP). Od gnojil z inhibitorji ureaze je med drugimi na trgu NEXUR® 46 (gnojilo z inhibitorjem ureaze N-(n-butil) tiofosforjev triamid (NBPT)). Inhibitorje nitrifikacije, ureaze in denitrifikacije na evropskem trgu ureja Uredba (ES) 2019/1009. Gre za uredbo, ki razveljavlja Uredbo (ES) št. 2003/2003 z uinkom od 16. julija 2022. Omenjena uredba doloa, da morajo ti inhibitorji zmanjšati procese hidrolize, nitrifikacije ali denitrifikacije vsaj za 20 % (glede na kontrolni vzorec). Uredba doloa tudi, da mora biti pri gnojilih z inhibitorji nitrifikacije vsaj 50 % celotnega dušika v amonijevi ali seninski obliki, pri gnojilih z inhibitorji ureaze pa vsaj 50 % celotnega dušika v seninski obliki. 3.2.4.2 Ocena potenciala za zmanjšanje emisij amonijaka in didušikovega oksida z inhibitorji nitrifikacije, ureaze in denitrifikacije Delovanje inhibitorjev nitrifikacije lahko priakujemo le pri gnojilih, ki vsebujejo dušik v seninski ali amonijevi obliki. Na podlagi informacij o strukturi porabljenih gnojil (http://www.fao.org/faostat/en/#data/RFB) in skupni koliini dušika v mineralnih gnojilih, ki jih porabimo v Slovenskem kmetijstvu (https://pxweb.stat.si/SiStat/sl), smo ocenili, da je delež gnojil, pri katerih bi lahko uporabili inhibitorje nitrifikacije 47,6 %, delež gnojil, pri katerih bi lahko uporabili inhibitorje ureaze pa 20,7 % (povpreje obdobja 2014-2018, slika 9). Ob upoštevanju ocene, da inhibitorji nitrifikacije zmanjšajo emisije didušikovega oksida za 34 % (enako kot v modelu GAINS, 2015; citirano po Perez Dominguez in sod., 2016), bi se z izkoristkom celotnega potenciala v Sloveniji emisije toplogrednih plinov v letu 2018 zmanjšale za 20.685 t CO2 ekv, ki predstavljajo 1,2 % vseh emisij v kmetijstvu. Ocena ne vkljuuje morebitnega dodatnega uinka zaradi boljšega izkorišanja dušika in s tem manjše porabe dušika iz mineralnih gnojil. Uinkov inhibitorjev ureaze na emisije amonijaka didušikovega oksida nismo ovrednotili. Ob uinku na zmanjšanje emisij didušikovega oksida moramo upoštevati, da se glavni uinek inhibitorjev nitrifikacije in inhibitorjev ureaze kaže v zmanjšanju onesnaženja voda z nitrati. Delež (% od skupnega N) 60 50 40 30 20 10 0 2000 2002 2004 2006 2008 2010 Sečninski N Sečninski in amonijev N 2012 2014 2016 2018 2020 Slika 9. Delež dušika iz mineralnih gnojil, na katerega lahko delujejo inhibitorji nitrifikacije in ureaze v strukturi rabe dušika iz mineralnih gnojil v Sloveniji (preraunano na podlagi podatkov SURS in FAO) 3.2.4.3 Možnosti za uvajanje inhibitorjev nitrifikacije, ureaze in denitrifikacije v Sloveniji V Sloveniji gnojila z inhibitorji nitrifikacije, ureaze in denitrifikacije niso splošno razširjena. Po nam znanih podatkih so na trgu Entec® 26 z dodatkom inhibitorja nitrifikacije DMPP, NPK gnojilo 12+8+16 (+3 Mg + 10 S) z dodatkom inhibitorja nitrifikacije DMPP in N GOO linija gnojil z dodatkom inhibitorja nitrifikacije DCD). Na trgu je tudi gnojilo NEXUR® 46, ki vsebuje inhibitor ureaze (N-(n-butil) tiofosforjev triamid, NBPT). Pri teh gnojilih lahko raunamo z dodatnim stroškom 86 € na tono dušika (Perez Dominguez in sod., 2016), s tem da na drugi strani priakujemo izboljšan izkoristek in s tem manjšo porabo dušikovih gnojil. Uporabo teh gnojil bi bilo smiselno spodbujati z demonstracijskimi poskusi, pri katerih bi bilo treba ovrednotiti tudi ekonomske uinke tovrstnih praks. 3.2.5 Možnosti za zmanjšanje emisij metana pri skladišenju živinskih gnojil z zajemom bioplina 3.2.5.1 Uvod Obdelava živinskih gnojil v anaerobnih digestorjih je zelo uinkovita tehnologija za zmanjšanje emisij metana iz skladiš živinskih gnojil. Metan, ki bi se sicer sprostil v okolje, zajamemo in uporabimo v energetske namene. S tem prispevamo tudi k zmanjšanju emisij v sektorju energetike. Proizvod anaerobne digestije je tudi bioplinska gnojevka/digestat, ki ga uporabimo za gnojenje kmetijskih rastlin. Metan, ki se sprosti iz skladiš živinskih gnojil, prispeva v Sloveniji 14,4 % vseh emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu (podatki za leto 2018). Gre za drugi najveji posamini vir emisij (je takoj za metanom, ki se sprosti iz prebavil rejnih živali). V letu 2018 je najve metana iz gnojiš prispevalo govedo (81,0 %), sledili so prašii (10,1 %), perutnina (8,1 %), konji in kunci (0,6 %) ter drobnica (0,2 %). Emisije so zelo odvisne od nainov reje. Pri pašni reji se realizira le 1 % metanogenega potenciala gnoja, pri skladišenju hlevskega gnoja 2 %, pri reji na globokem nastilu 20 %, pri skladišenju goveje gnojevke 13 % in pri skladišenju prašije gnojevke 20 % (IPCC, 2006). 3.2.5.2 Ocena potenciala za zmanjšanje emisij metana z zajemom bioplina Kljub temu, da je obdelava živinskih gnojil v anaerobnih digestorjih zelo uinkovita tehnologija za zmanjšanje emisij metana, pri kateri pridobimo še nekaj elektrine energije in toplote, se v Sloveniji ni razširila. Širjenje te tehnologije je omejeno predvsem z velikostjo kmetij, saj izgradnja bioplinskih naprav na majhnih kmetijah ni ekonomsko upraviena. Poleg tega je potencial živinskih gnojil za proizvodnjo bioplina v primerjavi z drugimi organskimi substrati (žetveni ostanki, biomasa, ki nastaja pri ozelenjevanju kmetijskih zemljiš, ostanki živilsko predelovalne industrije, organski komunalni odpadki, …) razmeroma majhen. Zaradi znailnosti prostorske umestitve živinorejskih objektov v Sloveniji (kmetije so v naseljih) lahko prihaja tudi do težav pri umešanju bioplinskih naprav v prostor. Poleg vsega, se pridobivanje bioplina izkljuuje s pašno rejo, saj pri slednji živinska gnojila ostajajo na pašniku. Velikostna struktura kmetij, ki so potencialno primerne za proizvodnjo bioplina iz živinskih gnojil, je prikazana v preglednici 11. Podatki kažejo, da je na kmetijah z ve kot 50 goved v Sloveniji približno 30 % vseh goved, na kmetijah z ve kot 100 prašiev približno 55 % vseh prašiev, na kmetijah z ve kot 10.000 nesnic prek 90 % vseh nesnic in na kmetijah z ve kot 10.000 pišancev prek 60 % vseh pišancev. Preglednica 11. Pregled rej, ki bi bile glede na njihovo velikost potencialno primerne za izgradnjo bioplinskih naprav (pripravljeno na podlagi podatkov o kmetijskih gospodarstvih v letu 2016, SURS) Vrsta/kategorija Delež živali v rejnih živali Velikostni Velikostni rejah (% od Povprena Povprena razred reje razred (število vseh živali v velikost reje velikost reje (število živali) GVŽ) Sloveniji) (število živali) (število GVŽ) Govedo 50-100 33-67 17 68 45 Govedo >100 >67 13 164 109 Prašii 100 do 199 23-45 10 138 31 Prašii 200 do 399 45-90 12 281 64 Prašii 400 ali ve >90 33 1382 313 Pišanci >10.000 >25 91 23.815 60 Nesnice >10.000 >40 61 81.757 327 Pri oceni potenciala za proizvodnjo bioplina smo izhajali iz predpostavk, da bomo za proizvodnjo bioplina v im vejem obsegu izkoristiti živinska gnojila, da bomo izkorišanje potenciala živinskih gnojil spodbujali z uporabo strnišnih dosevkov in manj vredne travniške biomase, ter da za proizvodnjo bioplina ne bomo uporabljali glavnih poljšin. Upoštevali smo, da se bodo nadaljevale strukturne spremembe v govedoreji. Na podlagi preteklih trendov in ekspertnih mnenj smo ocenili, da si bo delež goved na kmetijah z ve kot 50 goved poveal na 55 %. Upoštevali smo da se bo obseg prireje mleka, jajc in mesa goved in perutnine ohranil na ravni iz preteklih let in da se bo prireja prašijega mesa poveala na 60.000 t letno. Predpostavili smo tudi, da bomo zaradi poveanja uinkovitosti reje omenjene cilje dosegali z manjšim številom molznic in mladih goved, kot jih redimo sedaj. Ocenjujemo, da bi lahko z obdelavo živinskih gojil na bioplinskih napravah emisije metana zmanjšali za 149 kT ekv CO2 na leto (preglednica 12). Gre za 8,5 % vseh emisij iz kmetijstva v letu 2018. Potencial živinskih gnojil in spremljajoe rastlinske biomase za proizvodnjo elektrine energije je 270.000 MWh leto. S tem bi bioplinske naprave prispevale tudi k zmanjšanju emisij na podroju rabe energije, in sicer za 69 kT ekv CO2 na leto, ki predstavlja 3,9 % vseh emisij iz kmetijstva v letu 2018. K ocenjenemu potencialu za proizvodnjo elektrine energije prispeva najve govedoreja (44,4 %), sledi manj vredna biomasa (del strnišnih dosevkov, manj vredna travniška krma) (40,6 %), perutninarstvo (10,5 %) in prašiereja (4,6 %). Preglednica 12. Nekateri parametri, ki kažejo na potencial proizvodnje bioplina iz živinskih gnojil Potencialno zmanjšanje emisij metana iz skladiš za 149 kT ekv CO2/leto živinska gnojila Potencialno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida prek 69 kT ekv CO2/leto obnovljivega vira energije Proizvodnja elektrine energije 270.000 MWh/leto Potrebna prikljuna mo bioplinarn 35 MWel. Povprena prikljuna mo posamezne bioplinarne* 12 kWel. Substrati za proizvodnjo bioplina 85 % živinska gnojila, 15 % rastlinski materiali (volumsko) Proizvedena energija glede na uporabljen substrat 50 % živinska gnojila, 50 % rastlinski materiali Število govedorejskih kmetij z obdelavo živinskih gnojil 2360 na bioplinskih napravah Število prašierejskih kmetij z obdelavo živinskih gnojil na 320 bioplinskih napravah Število perutninskih kmetij z obdelavo živinskih gnojil na 170 bioplinskih napravah * Ob predpostavki, da bodo kmetije gradile individualne bioplinske naprave 3.2.5.3 Možnosti za uvajanje obdelave živinskih gnojil v anaerobnih digestorjih v Sloveniji Najpomembnejša ovira za širjenje bioplinskih naprav je v razpršenosti slovenske živinoreje. Kljub temu, da smo pri doloitvi potenciala za proizvodnjo bioplina iz živinskih gnojil upoštevali le veje kmetije in da smo predvideli, da se bo nadaljevalo poveevanje kmetij, je povprena prikljuna mo potencialnih bioplinskih naprav le 12 kWel. Za izkoristek tega potenciala bi morali zgraditi 2360 naprav na govedorejskih, 320 na prašierejskih in 170 na perutninskih gospodarstvih. Obstaja sicer možnost gradnje skupinskih naprav, ki pa bi morale delovati lokalno, saj je treba zagotoviti uporabo sveže gnojevke. V primeru zaasnega skladišenja gnojevke pred obdelavo na bioplinski napravi se uinek na podroju emisij zelo zmanjša. Kljub temu, da gre za mikrobioplinske naprave, je treba zagotavljati pravilno dimenzioniranje in dobro izvedbo, vkljuno s postfermentorji. To bo pogoj za uveljavljanje zmanjšanja emisij pri poroanju. Za izkoristek potenciala, ki ga nudijo bioplinske naprave, bo treba zagotavljati podporne službe za nartovanje bioplinskih naprav in sofinanciranje prek naložb in/ali kmetijsko okoljskih plail. Prostornina izgrajenih fermentorjev in postfermentorjev prispeva tudi k poveanju skladišnih zmogljivosti za živinska gnojila in s tem k izpolnjevanju osnovnih zahtev predpisov s podroja varovanja voda pred onesnaževanjem z nitrati, kakor tudi k izvajanju nadstandardnih praks na tem podroju. 3.3 Delovni sveženj 3: Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu Cilj delovnega svežnja 3 je bil pripraviti vsebino in opis ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu, ki bi jih lahko financirali v sklopu Strateškega narta skupne kmetijske politike 2021-2027. Nekatere ukrepe že izvajamo v sklopu Programa razvoja podeželja 2014 – 2020. Kazalci, ki kažejo na njihovo uinkovitost so predstavljeni v sklopu delovnega svežnja 1. V nadaljevanju predstavljamo predlog ukrepov Analize krme in raunanje krmnih obrokov za govedo in Fazno krmljenje prašiev s krmili z majhno vsebnostjo beljakovin in fosforja. 3.3.1 Analize krme in raunanje krmnih obrokov za govedo 3.3.1.1 Uvod Optimiranje krmnih obrokov je med najuinkovitejšimi ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (Hristov in sod., 2013, FAO in GDP, 2018), pa tudi amonijaka (Direktiva 2016/2284). Gre za izvajanje preciznega krmljenja rejnih živali, ki vpliva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov prek izboljšanja uinkovitosti reje, na zmanjšanje emisij amonijaka in didušikovega oksida pa prek zmanjšanega izloanja dušika z blatom in seem (glej poglavji 3.2.1 in 3.2.2). Krmljenje na podlagi nartno sestavljenih obrokov, ki temeljijo na rezultatih analiz krme in potreb živali, v Sloveniji ni splošno razširjeno. Samostojno, ali ob pomoi svetovalcev, ga izvajajo ga le naprednejši kmetje. Optimiranje krmnih obrokov na kmetijah bi bilo smiselno finanno podpreti. S tem bi podprli širjenje prakse, ki bo v prihodnosti postala standard. Z vidika emisij toplogrednih plinov, dušikovih snovi in rudninskih snovi v okolje pomeni spremljanje kakovosti krme in uvedba raunanja obrokov naslednje: -poveanje prebavljivosti obrokov in s tem zmanjšanje metanogeneze v vampu, -poveanje mlenosti in dnevnih prirastov in s tem zmanjšanje deleža energije za vzdrževanje in zmanjšanje emisij metana na enoto prirejenega mleka in mesa, -zmanjšanje presnovnih motenj in s tem poveanje dolgoživosti molznic, kar pomeni manjše potrebe po plemenski živini za remont in manjše emisije pri vzreji plemenske živine (manjše potrebe po telicah), -izboljšanje plodnosti in s tem poveanje mlenosti na krmni dan, kar pomeni manjše emisije na enoto prirejenega mleka, -zmanjšanje deleža živali, ki dobijo v obrokih premalo beljakovin in s tem izboljšanje delovanja vampa in zmanjšanje emisij metana, -zmanjšanje deleža živali, ki dobijo v obrokih preve beljakovin in s tem zmanjšanje izloanja dušika, posledino pa zmanjšanje emisij didušikovega oksida in amonijaka ter spiranja nitratov v vode, -zmanjšanje deleža živali, ki dobijo v obrokih preve fosforja, zmanjšanje kopienja fosforja na kmetijskih zemljiših in odplavljanja fosforja v vode, -optimalnejše izkorišanje v Sloveniji pridelane krme in s tem zmanjšanje emisij zaradi prekomorskega transporta krmnih žit in oljnih tropin. 3.3.1.2 Predlog izvedbe Ukrep naj se izvede v sklopu podnebnih plail Strateškega narta skupne kmetijske politike 2021-2027. V sklopu ukrepa naj bodo financirani dodatni materialni stroški in stroški dodatnega dela. Zajema naj 3 sklope aktivnosti: -analize krme, -raunsko optimiranje krmnih obrokov, -spremljanje napredka na kmetiji na podroju pridelovanja krme in reje. Vstopni kriteriji Ukrep naj se nanaša na rejo krav molznic in govejih pitancev. Pod kategorijo pitancev štejemo tudi telice za pitanje. Vstopni prag je vsaj 10 molznic ali 10 pitancev na kmetiji. Ukrepa za molznice in pitance naj bosta oblikovana loeno, na kmetijah s kombinirano rejo se lahko vkljuijo v oba ukrepa. Analize krme V okviru ukrepa se na kmetijah z 10-25 molznic ali pitancev vsako leto analizira najmanj tri vzorce voluminozne krme, na kmetijah z ve kot 25 molznic ali pitancev pa 5 vzorcev voluminozne krme. Analiza mora obsegati najmanj doloitve sušine, surove vlaknine, surovih beljakovin in pepela. Na podlagi teh sestavin je treba oceniti vsebnosti neto energije za laktacijo in presnovljive energije. Praviloma se analizira vsaj en vzorec travne silaže, en vzorec koruzne silaže in en vzorec mrve. e katere od navedenih krm na kmetiji ne pridelujejo, se lahko kmet odloi za analizo ve vzorcev druge krme. Po lastni presoji ali po posvetovanju s kmetijskim svetovalcem se lahko kmet odloi tudi za analizo zelene krme ali paše. Pri tem lahko ustrezno zmanjša število analiz konzervirane krme in sicer tako, da je skupno število analiziranih vzorcev najmanj tri na manjših kmetijah (10 do 25 živali) in najmanj 5 na vejih kmetijah (nad 25 živali). Analize mineralnih elementov je treba opraviti najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti in sicer v prvem ali drugem letu. Analizirati je treba najmanj vzorce voluminozne krme, praviloma najmanj po en vzorec travne silaže, en vzorec koruzne silaže in en vzorec mrve. Analiza mora obsegati najmanj doloitev Ca, P in K. e so vzorci odvzeti loeno od vzorcev za doloitev energijske vrednosti krme, je treba v njih doloiti tudi vsebnost sušine. Za kmetije velikosti 10-25 molznic ali pitancev je obvezna najmanj analiza treh vzorcev v asu trajanja obveznosti, kmetije velikosti nad 25 molznic ali pitancev pa najmanj analiza petih vzorcev. Analizo krme lahko opravljajo laboratorij, ki so z zahtevanimi doloitvami vkljueni v nacionalno medlaboratorijsko primerjalno shemo in ki zagotavljajo pošiljanje podatkov o analiziranih vzorcih na ARSKTRP. Osnovne stroške izvedbe medlaboratorijske primerjalne sheme (priprava vzorcev, obdelava podatkov, priprava poroila in organizacija letnega sreanja) zagotovi MKGP. MKGP objavi spisek laboratorijev, ki lahko izvajajo analize za ta namen skupaj z razpisom za izvedbo ukrepov. Raunsko optimiranje krmnih obrokov Upravienci do plail v okviru ukrepa Analize krme in raunanje krmnih obrokov za govedo so obvezni imeti izraune obrokov najmanj za a) živali v laktaciji, e gre za rejo krav molznic in b) najmanj za pitance kategorije 300-400 kg telesne mase, e gre za živali v pitanju. Obroki morajo biti preverjeni in po potrebi popravljeni vsaj enkrat letno. Pri raunanju obrokov mora biti uporabljena metoda, ki upošteva bilanco dušika v vampu. Izraune obrokov morajo rejci hraniti v pisni obliki, iz njih pa mora biti razvidno najmanj: - ime in priimek rejca, - datum izrauna ali preveritve obroka, - za katero kategorijo živali je obrok izraunan, - katera krmila in v kakšnih koliinah so vkljuena v obrok, - kakšna je predvidena vsebnost sušine, energijska vrednost, vsebnost surovih beljakovin, vsebnost Ca in vsebnost P v krmilih, - kakšno je predvideno zauživanje sušine obroka, - kakšne so koncentracije energije, surovih beljakovin, Ca in P v sušini obroka, - sklic na normative, ki so bili uporabljeni pri raunanju obroka, - ime in priimek osebe, ki je izraunala obrok. Kot kazalnik ustreznosti obrokov se pri prireji mleka spremlja vsebnost senine v mleku. Najmanj šestkrat letno je treba doloiti vsebnost senine v mleku posameznih molznic. Najmanj 70 % vzorcev mora vsebovati med 15 in 30 mg senine na 100 ml mleka. Krmne obroke za živali lahko za namene te zahteve rauna oseba, ki ima najmanj 7. raven visokošolske izobrazbe smeri zootehnika ali veterina. Izjemoma lahko krmne obroke za živali na lastni kmetiji izrauna rejec sam, e ima najmanj 5. stopnjo izobrazbe kmetijske smeri in mu obroke pregleda in potrdi strokovnjak KGZS. Spremljanje napredka na kmetiji na podroju pridelovanja krme in reje Spremljanje napredka na kmetiji na podroju pridelovanja krme in reje ima predvsem izobraževalen namen. Upravienci do plail so dolžni spremljati osnovne rezultate analiz krme in rezultate reje ter jih primerjati s strokovnimi priporoili ali stanjem na ravni države. Rezultati morajo biti prikazani grafino ali tabelarino na nain, da so jasno razvidni trendi na kmetiji in primerjave s strokovnimi priporoili ali stanjem v državi. Prikazi morajo vsebovati tudi kazalnike emisij toplogrednih plinov. Oblika predloge za prikaz rezultatov se pripravi ob razpisu. Pogoj za upravienost do plail je spremljanje napredka, ne pa izkazovanje dejanskega napredka. Obvezni podatki za spremljanje napredka na podroju kakovosti krme: -vsebnost surovih beljakovin, pepela in vsebnosti neto energije za laktacijo (NEL), e gre za prirejo mleka oz. presnovljive energije (ME), e gre za prirejo mesa. Podatki morajo biti prikazani loeno za najpomembnejše vrste voluminozne krme na kmetiji, praviloma za travno silažo, koruzno silaži in seno. Obvezni podatki za spremljanje napredka na podroju prireje mleka: -povprena mlenost molznic v standardni laktaciji, -povprena mlenost molznic na krmni dan, -povprena doba med telitvama, -povprena vsebnost senine v mleku, -intenzivnost emisij toplogrednih plinov (emisije na kg prirejenega mleka). Obvezni podatki za spremljanje napredka na podroju prireje govejega mesa: -povpreen prirast telesne mase (od rojstva do zakola ali v asu reje na kmetiji), -intenzivnost emisij toplogrednih plinov (emisije na kg prirasta telesne mase). Preverljivost zahteve Kmetje dokazujejo izvajanje ukrepa z izvidi analiz krme, z izraunanimi krmnimi obroki in z izpisi za spremljanje napredka na kmetiji. 3.3.2 Fazno krmljenje prašiev s krmili z majhno vsebnostjo beljakovin in fosforja 3.3.2.1 Uvod S krmljenjem obrokov z majhno vsebnostjo beljakovin lahko znatno zmanjšamo izloanje dušika pri prašiih. Tehnika ima priznan uinek na emisije amonijaka (Direktiva 2016/2284), zmanjšajo pa se tudi emisije didušikovega oksida med skladišenjem živinskih gnojil. Smiselnost uvajanja natannega faznega krmljenja v Sloveniji je obravnavana v poglavju 3.2.3. S krmo z zmanjšano vsebnostjo beljakovin in fosforja ter z uporabo vefaznega krmljenja in krmnih dodatkov je mogoe izloanje dušika in fosforja zmanjšati tudi za ve kot 50 %. Pregled literature kaže, da je mogoe izloanje dušika pri prašiih najbolj zmanjšati z vkljuevanjem prostih aminokislin v krmne mešanice (20-50 %), sledita natanno krmljenje glede na potrebe (10-15 %) in fazno krmljenje (10 %). Izloanje dušika bi lahko zmanjšali za 5-10 % tudi z razlinimi krmnimi dodatki (Salobir, 2019). 3.3.2.2 Predlog izvedbe Fazno krmljenje prašiev s krmili z majhno vsebnostjo beljakovin in fosforja bi bilo smiselno spodbujati na dva naina: a) v sklopu podnebnih plail Strateškega narta skupne kmetijske politike 2021-2027 financirati dodatne materialne stroški in stroški dodatnega dela. V Švici, kjer 70 % rejcev pita prašie z univerzalno krmno mešanico, kot direktno plailo za obdobje 2018-2021 plaujejo po 35 CHF na pitanca za ukrep "z dušikom zmanjšano fazno krmljenje pitancev" (Stickstoffreduzierte Phasenfterung von Schweinen) (BLW, 2018). b) s sofinanciranjem naložb omogoiti izvedbo faznega krmljenja prašiev. Mnoge reje bi za uvedbo faznega krmljenja potrebovale dodatno opremo za pripravo krmnih mešanic in sodobnejšo krmilno tehniko (npr.: silosi za razline krmne mešanice, krmilna tehnika, ki omogoa loeno krmljenje razlinih kategorij prašiev v posameznih fazah, krmilna tehnika za tekoe krmljenje). Za izvajanje ukrepa bi bilo najbolje prevzeti nemške standarde (DGE, 2014; DGE, 2018), saj se v Sloveniji pri reji in prehrani prašiev tradicionalno zgledujemo po nemškem prostoru. Kolikor nam je znano, je kmetijska svetovalna služba kupila in prevedla nemški program za optimiranje krmnih mešanic Zifo2. To zelo olajšuje prevzem nemškega sistema. Nemški izrauni in predloge so direktno prenosljivi v našo prakso. Ob tem nemška kmetijska zbornica ponuja tudi prosto dostopen program za modeliranje izloanja dušika glede na vsebnost oz. zmanjšanje vsebnosti beljakovin v krmi, energijsko vrednost krme, dnevni prirast in spol, tako v pitanju kot pri reji pujskov (LWK NRW, 2019). Primer izrauna izloanja dušika in fosforja v pitanju s krmnimi mešanicami z zmanjšano vsebnostjo beljakovin in fosforja v odvisnosti od sestave krme ter spola in hitrosti rasti je prikazan na sliki 10. Prikazane so vrednosti za celotno obdobje pitanja in za posamezne faze rasti. Slika 10. Prikaz izloanja dušika in fosforja v pitanju s krmnimi mešanicami z zmanjšano vsebnostjo beljakovin in fosforja skupno in v posameznih fazah rasti v odvisnosti od sestave krme ter spola in povprene velikosti dnevnega prirasta (LWK NRW, 2019) Izvajanje ukrepa naj vkljuuje spremljanje in kontrolo reje, tako proizvodnih rezultatov, sestave ter prehranske in higienske kakovosti krmil in krmnih mešanic in krmljenja (krmilna tehnika in krmilni avtomati). Po DLG (2018) so za uresniitev ciljev priporoeni naslednji ukrepi: a. Krmljenje glede na prehranske potrebe: redna preverjanja proizvodnosti, upoštevanje aktualnih prehranskih priporoil b. Preiskave in optimiranje krme: redna analiza lastnih in kupljenih komponent c. Kontrola krme: primerjava izrauna vsebnosti hranil v krmi in analize krme; izravnava dejansko porabljene koliine krme in podatkov proizvodnosti živali d. Higiena krme in krmljenja: uporaba vseh ukrepov za dobro higieno krme od njive do korita; optimalna priprava krme (kontrola mletja, homogenosti …) e. Pri uporabi stranskih proizvodov: nadzor nihanja vsebnosti hranil, suhe snovi in higiene f. Optimalna oskrba z vodo: nadzor opreme in porabe, redne analize vode g. Funkcionalno zanesljiva redni pregledi in vzdrževanje krmilna tehnika: h. Pravilna nastavitev krmilnih preverjanje zauživanja krme, kar najbolj avtomatov: zmanjšati izgube krme 3.3.2.3 Ovire pri uvedbi in izvajanju ukrepa -V mnogih slovenskih rejah je zaradi majhnosti rede in neustrezne tehnologije krmljenja in organizacije dela fazno krmljenje posameznih kategorij prašiev nemogoe, težko in/ali ekonomsko neupravieno izvajati. Izvajanje ukrepa bi bilo treba podpreti tudi s sofinanciranjem naložb (eden od nainov, ki je predlagan v 3.3.2.2). -V ekoloških rejah je mogoe krmljenje z obroki z zmanjšano vsebnostjo beljakovin in fosforja izvajati le v omejenem obsegu, saj uporaba aminokislin in fitaze za pripravo krmnih mešanic ni dovoljena. Za doseganje primerljivih proizvodnih rezultatov kot v konvencionalni reji je zato v krmnih mešanicah potrebno zagotoviti vejo vsebnost beljakovin in fosforja, še posebej, ker so ekološka krmila z zelo dobro aminokislinsko sestavo zelo draga. Tudi zato je izloanje dušika in fosforja na prašia in enoto proizvoda v ekoloških rejah najveje. V ekoloških rejah je zmanjšanje izloanja dušika in fosforja mogoe dosei predvsem z uporabo faznega krmljenja ter z uporabo krmnih mešanic z nekoliko omejeno vsebnostjo beljakovin in fosforja (npr. pri pitancih nemški standard krmne mešanice z "zmanjšano vsebnostjo N in P: 2-fazno pitanje po predpitanju 28-40 kg"). -Izvajanje ukrepa zahteva, da se pri pripravi krmnih mešanic uporabljata sistema standardizirane prave precekalne prebavljivosti aminokislin in prebavljivega fosforja. Nekatere mešalnice in svetovalci sistem že uporabljajo, njegovo uporabo pa bi bilo treba razširiti. Z uvedbo ukrepa bi temu dali pomembno spodbudo. 4 LITERATURA BLW (Bundesamt f Landwirtschaft). 2018. Stickstoffreduzierte Phasenftterung bei Schweinen. https://www.blw.admin.ch/dam/blw/de/dokumente/Instrumente/Direktzahlungen/Ressourceneffiz ienzbeitraege/Stickstoffreduzierte%20Phasenf%C3%BCtterung%20bei%20Schweinen.pdf.downl oad.pdf/Stickstoffreduzierte%20Phasenf%C3%BCtterung%20bei%20Schweinen_DE.pdf (junij 2020) Direktiva 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES DLG (Deutsche Landwirtschaftsgesellschaft). 2014. Bilanzierung der Nährstoffausscheidungen landwirtschaftlicher Nutztiere. Arbeitblat der DLG, Band 199, 2. izdaja, Frankfurt, 120 s. DLG (Deutsche Landwirtschaftsgesellschaft). 2018. Leitfaden zur nachvollziehbaren Umsetzung stark N-/P-reduzierter Fterungsverfahren bei Schweinen. DLG-Merkblatt 418, DLG e.V., Frankfurt, 16 s., https://www.dlg.org/de/landwirtschaft/themen/tierhaltung/futter-und-fuetterung/dlg­merkblatt-418/ (junij 2020) Hristov, A.N., Oh, J., Lee, C., Meinen, R., Montes, F., Ott, T., Firkins, J., Rotz, A., Dell, C., Adesogan, A., Yang, W., Tricarico, J., Kebreab, E., Waghorn, G., Dijkstra, J., Oosting, S. 2013. Mitigation of greenhouse gas emissions in livestock production. A review of technical options for non-CO2 emissions. Gerber, P.J., Henderson, B. in Makkar, H.P.S ur., FAO Animal Production Health Paper, No. 177, Rome, 206.s FAO, GDP. 2018. Climate change and the global dairy cattle sector. The role of the dairy sector in a low-carbon future. Rome, 36 s. IPCC 2006. IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories. Volume 4, Agriculture, forestry and other land use. Eggleston H.S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (ur.), IGES, Japan. Kiss, S., Simihaian, M. 2002. Improving Efficiency of Urea Fertilizers by Inhibition of Soil Urease Activity. Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, Nizozemska. 417 s. Kobal, S. 2013. Vsebnost senine v mleku drobnice. Diplomska naloga, Nova Gorica, Šolski center Nova Gorica: 72 s. Luka, B., Žnidarši, T., Hohler, A., Slatnar, J., Zavodnik, A., Prepadnik, H., Mežan, A., Bevc, S., Verbi, J. 2017. Hranilna vrednost krme na slovenskih kmetijah v letu 2016 V: EH, Tatjana (ur.), KAPUN, Stanko (ur.). Zbornik predavanj 26. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domaih živali "Zadravevi-Erjavevi dnevi".. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod. s. 85-92. LWK NRW (Landwirtschaftskammer Nordrhein-Westfalen), 2020. Rechner f N-P-reduzierte Mastschweineftterung -EXCEL-TOOL zum DLG-Leitfaden -stark N-/P-reduziert ftern und dokumentieren. Landwirtschaftskammer Nordrhein-Westfalen, https://www.landwirtschaftskammer.de/landwirtschaft/tierproduktion/schweinehaltung/fuetterung /rechner-n-p-reduktion.htm (oktober 2019) Perez Dominguez, I., Fellmann, T., Weiss, F., Witzke, H. P., Barreiro Hurle, J., Himics, M., Jansson, T., Salputra, G., Leip, A. 2016. An economic assessment of GHG mitigation policy options for EU agriculture (EcAMPA 2). JRC Science for Policy Report, EUR 27973 EN, 126 s. Salobir, J. 2019. Možnosti prehrane prašiev za zmanjšanje vplivov na okolje iz prašiereje V: Zbornik predavanj 28. posvetovanja o prehrani domaih živali, »Zadravevi in Erjavevi dnevi«. eh T. in Kapun S. (ur.), Murska Sobota, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko­gozdarski zavod Murska Sobota. 2019, s. 183–192. UREDBA (EU) 2019/1009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 o doloitvi pravil o omogoanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 Varel, V.H., Nienaber, J.A., Freetly, H.C. 1999: Conservation in cattle feedlot waste with urease inhibitors. Journal of Animal Science, 77, 5, s. 1162-1168. Zerulla, W., Barth, T., Dressel, J., Erhardt, K., Locquenghien, von K.H, Pasda, G., Rädle, M., Wissemeier, A.H. 2001. 3,4-dimethylpyrazole phosphate (DMPP) – a new nitrification inhibitor for agriculture and horticulture. Biology and Fertility of Soils, 34, s. 79-84. Verbi, J. 2019. Ocenjevanje ustreznosti krmnih obrokov za drobnico na podlagi vsebnosti senine v mleku. V: CVIRN, Marjana (ur.). Zbornik predavanj, 5. strokovni posvet Reja drobnice, Dobrna 2019, Dobrna, 21. in 22. november 2019. Slovenj Gradec: Kmetijska založba. 61-70. Verbi, J. 2020. Svetovalni kodeks dobrih kmetijskih praks za zmanjševanje izpustov amonijaka v kmetijstvu. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije, 28 s. Verbi, J., eh, T., Gradišer, T., Janžekovi, S., Lavreni, A., Levart, A., Perpar, T., Velikonja Bolta, Š., Žnidarši, T. 2011. Kakovost voluminozne krme in prireja mleka v Sloveniji. V: EH, Tatjana (ur.), KAPUN, Stanko (ur.), VERBI, Jože (ur.). Zbornik predavanj 20. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domaih živali "Zadravevi-Erjavevi dnevi". Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod, s. 97-110. Verbi, J., Jeretina, J., Perpar, T., Petelin-Visonik, B. 2019. Podnebno ogledalo 2019: Ukrep v središu -emisije v govedoreji: Konno poroilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16 GIC/SI/000043), (IJS delovno poroilo, 12851). Ver. 1.0. Ljubljana: Inštitut Jožef Stefan, 32 s. Verbi, J., ori, M., Urbani, A., Petelin-Visonik, B. 2020. Podnebno ogledalo 2020: Kmetijstvo : Konno poroilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16 GIC/SI/000043), (IJS delovno poroilo, 13187). Ljubljana: Inštitut Jožef Stefan, 45 s. Žabjek, A., andek-Potokar, M., Perpar, T. 2020. Zakol in klavna kakovost goveda -pregled po letih. V: Žabjek, A. (ur.). Pregled zakola in klavne kakovosti goveda v Sloveniji za leto 2019, Prikazi in informacije, 301, Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. s. 3-26. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka na kmetijskih gospodarstvih PRILOGA 1 Kazalniki za presojo uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka (Delovni sveženj 1) Ljubljana, oktober 2020 PORABA DUŠIKA IZ MINERALNIH GNOJIL ZA GNOJENJE KMETIJSKIH RASTLIN SPLOŠEN OPIS OPIS KAZALNIKA Kazalnik prikazuje skupno porabo dušika iz mineralnih gnojil za gnojenje kmetijskih rastlin. Gnojenje z dušikovimi gnojili vpliva na obseg nitrifikacije in denitrifikacije v kmetijskih tleh, s tema procesoma pa so povezane neposredne emisije didušikovega oksida. Gnojenje z dušikovimi gnojili prispeva tudi k emisijam amonijaka. Prek uhajanja dušikovih spojin v zrak in v vode prispevajo dušikova mineralna gnojila tudi k posrednim emisijam didušikovega oksida. Gre za emisije, ki nastajajo pretežno v naravnem okolju, zaradi njihovega izvora pa jih pripisujemo kmetijstvu. S porabo dušika iz mineralnih gnojil so povezane tudi emisije dušikovih oksidov (NOX). VRSTA KAZALNIKA Klasifikacija EEA (DPSIR): gonilne sile Splošen kazalnik za spremljanje izvajanja Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OPTGP 2020). CILJNA VREDNOST KAZALNIKA Manj kot 28.000 t N na leto do leta 2020 (OPTGP 2020). Z EMISIJAMI Toplogredni plini: didušikov oksid (N2O) KATERIH Onesnaževala zraka: amonijak (NH3), dušikovi oksidi (NOX) PLINOV JE POVEZAN KAZALNIK? N2O ­N2O ­skladišenje gnojenje z živinskih mineralnimi CO2 -gnojil N2O -Metan -gnojili apnenje in 3,0% gnojenje z fermentacija gnojenje s živinskimi 7,3% v prebavilih senino gnojili 52,7% 3,2% 6,7% N2O -paša 2,3% POMEN VIROV EMISIJ, KI SO POVEZANI S KAZALNIKOM Metan ­N2O ­skladišenje posredne živinskih emisije gnojil zaradi 14,4% uhajanja N v zrak N2O ­4,0% razkrajanje N2O ­N2O -žetvenih posredne gnojenje s ostankov emisije komposti, 1,8% zaradi digestati in N2O ­N2O -izpiranja N v blati istilnih sprememba obdelovanje vode naprav rabe zemljiš histosolov 3,9% 0,1% 0,2% 0,5% Viri emisij toplogrednih plinov, na katere vpliva gnojenje z dušikovimi mineralnimi gnojili v Sloveniji (2018). Izpusti zaradi gnojenja s kompostom, Izpusti zaradi digestatom in gnojenja z blatom mineralnimi istilnih gnojili naprav 9,1% 0,2% Izpusti iz hlevov in na paši 32,8% Izpusti zaradi Izpusti med gnojenja z skladiš. živinskimi živinskih gnojili gnojil 45,5% 12,5% Prispevek gnojenja z dušikovimi mineralnimi gnojili k emisijam amonijaka v Sloveniji (2018). POMEMBNEJŠI Poraba dušikovih mineralnih gnojil je povezana z emisijami ogljikovega dioksida VPLIV NA zaradi rabe fosilnih goriv pri proizvodnji mineralnih gnojil, z ubežnimi emisijami EMISIJE amonijaka pri proizvodnji mineralnih gnojil in s posrednimi emisijami didušikovega TOPLOGREDNIH oksida zaradi ubežnih emisij amonijaka. PLINOV IN AMONIJAKA V DRUGIH SEKTORJIH POVEZANOST Gnojenje z dušikovimi mineralnimi gnojili prispeva k onesnaževanju podzemnih voda KAZALNIKA Z z nitrati. Na kmetijskih zemljiših, ki so pomembna z vidika ohranjanja rastlinskih in DRUGIMI živalskih habitatov, lahko gnojenje z dušikovimi gnojili ogroža biotsko pestrost. OKOLJSKIMI CILJI POVEZANOST Po grobih ocenah zagotavlja v Sloveniji dušik iz mineralnih gnojil približno 40 % KAZALNIKA Z pridelka hrane, krme in drugih kmetijskih pridelkov. S tem prispeva h konkurennosti DRUŽBENO- panoge in k prehranski varnosti. Pozitivne družbeno ekonomske uinke priakujemo EKONOMSKIMI le v primeru uinkovite rabe dušikovih gnojil. CILJI UKREPI, KI Potrebe po dušiku iz mineralnih gnojil je mogoe zmanjšati z uinkovitejšo rabo VPLIVAJO NA mineralnih in organskih gnojil (precizno gnojenje, ukrepi za zmanjšanje izgub N v VREDNOST okolje) in z zagotovitvijo drugih virov dušika, kot je biološka vezava iz zraka. KAZALNIKA PREDNOSTI KAZALNIKA Prednost kazalnika je v enostavnosti, razumljivosti in zanesljivosti. Podatke redno zbira SURS. Metodologija zbiranja podatkov je dobro dokumentirana, zagotovljene so dolge asovne vrste. SLABOSTI KAZALNIKA Poleg ukrepov za zmanjšanje porabe mineralnih gnojil, vplivajo na vrednost kazalnika cene mineralnih gnojil na trgu, spremenjene potrebe kmetijskih rastlin po dušiku (npr. zaradi poveanja pridelkov) in razpoložljivost drugih virov dušika (organska gnojila). Pri interpretaciji kazalnika je smiselno upoštevati tudi podatke o bruto in neto bilannem presežku dušika. Stran 38 od 67 VREDNOST IN UINKI KAZALNIKA VREDNOST KAZALNIKA IN TRENDI V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala, po letu 2009 pa se je bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton. Ciljna vrednost za leto 2020 (manj kot 28.000 t N/leto) je v zadnjih letih v povpreju dosežena. Poraba N iz mineralnih gnojil(000 t/leto) 40 34,2 34,8 34,5 33,4 35 30,3 30,4 29,2 29,6 28,2 28,6 28,3 28,0 30 27,5 27,1 27,3 27,1 27,1 27,3 26,3 25,0 25 20 15 10 5 0 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 Leto Poraba dušika iz mineralnih gnojil v obdobju od leta 2000 do 2019 (Vir: SURS) OCENA UINKA UKREPOV, KI JIH OPISUJEMO S KAZALNIKOM Z zmanjšanjem porabe dušika za 1000 t se emisije didušikovega oksida zmanjšajo za 6069 t CO2 ekvivalentov, emisije amonijaka pa za 29 t. Analiza trenda kaže, da se je v obdobju po letu 2000 koliina dušika zmanjševala s tendenco 371 t na leto. To pomeni zmanjšanje emisij didušikovega oksida za 2.252 t CO2 ekvivalentov in amonijaka za 10,8 t na leto. Vrednosti predstavljata 0,13 in 0,06 % emisij toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijstva v letu 2018. Na dolgi rok se uinek teh ukrepov akumulira (prej navedene vrednosti prikazujejo zmanjšanje glede na predhodno leto). Ocenjujemo, da so bile emisije toplogrednih plinov zaradi zmanjšane porabe mineralnih gnojil 2019 za 45 kt ekv CO2 manjše kot leta 2000 (t.j. 2,6 % od skupnih emisij v kmetijstvu v 2018), emisije amonijaka pa za 215 t manjše kot leta 2000 (t.j. 1,2 % vseh emisij v kmetijstvu v letu 2018). OPIS Uinek zmanjšanja porabe dušika iz mineralnih gnojil na emisije toplogrednih plinov METODIKE ZA in amonijaka smo ocenili po naelih metodik EMEP/EEA (2016) in IPCC (2006), kot OCENO UINKA so ju za slovenske razmere prilagodili Logar in sod. (2020) ter Mekinda Majaron in UKREPOV, KI sod. (2020). Gre za metodiki, na podlagi katerih Slovenija poroa Konvenciji VPLIVAJO NA Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter po Konvenciji LRTAP. VREDNOST Ocene veljajo za strukturo posameznih vrst dušikovih mineralnih gnojil, kot smo jo KAZALNIKA imeli v letu 2018. Stran 39 od 67 PODATKOVNI VIRI VIR PODATKOV O porabi dušika iz mineralnih gnojil poroa SURS. POSEBNOSTI PRI PRIPRAVI PODATKOV / PERIODINOST PODATKOV Podatki o porabi dušika iz mineralnih gnojil so na voljo redno, vsako leto septembra za preteklo leto. UPORABLJENA EMEP/EEA 2016. EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2016. Technical LITERATURA guidance to prepare national emission inventories, EEA Report No 21/2016, European Environment Agency. IPCC 2006. IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories. Volume 4, Agriculture, forestry and other land use. Eggleston H.S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (ur.), IGES, Japan. Logar, M., Mekinda Majaron, T., Verbi, J. Slovenian informative inventory report 2020 : Submission under the UNECE convention on long-range transboundary air pollution and directive (EU) 2016/2284 on the reduction of national emissions of certain atmospheric pollutants. Ljubljana: Slovenian Environment Agency, 2020. http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/nec_revised/iir/envxmoqhg/Slovenia_IIR_2020.pdf. Mekinda Majaron, T., Kus, Z., Maleši, I., Oberstar, H., Rotter, A., Logar, M., Simoni, P., Mali, B., Verbi, J., Tolar Šmid, V. Slovenia's national inventory report 2020 : GHG emissions inventories 1986-2018 : submitted under the United nations framework convention on climate change. Ljubljana: Ministry of the Environment and Spatial Planning, Slovenian Environment Agency, 2020. https://unfccc.int/documents/194894. SURS. 2019. Podatkovni portal SI-STAT. Statistini urad Republike Slovenije. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/ . BRUTO BILANNI PRESEŽEK DUŠIKA SPLOŠEN OPIS OPIS KAZALNIKA Kazalnik je opisan s presežkom dušika v kmetijstvu. Vrednosti nam povedo, koliko dušika se potencialno izpere v vode, izgubi v zrak ali zadrži v tleh. Izgubam dušika se ne moremo v celoti izogniti, zato imamo praviloma vedno opraviti z bilannim presežkom. Majhen bilanen presežek dušika pomeni, da so bile izgube dušika iz hlevov, gnojiš in pri gnojenju majhne, vnos dušika na kmetijska zemljiša pa prilagojen potrebam rastlin. To pomeni, da je v sistemu krožilo le toliko dušika, kot je bilo potrebno. Manjši obseg kroženja N v kmetijstvu pomeni manjše emisije didušikovega oksida in amonijaka. Bruto bilanni presežek dušika izraunamo kot razliko med dušikom, ki ga izloijo rejne živali, dušikom iz drugih organskih gnojil, dušikom v mineralnih gnojilih ter dušikom, ki pride na kmetijska zemljiša z biološko fiksacijo, depozicijo in semenom na eni strani in dušikom, ki ga s kmetijskih zemljiš odpeljemo s pridelki na drugi strani (European Commission, EUROSTAT 2013. VRSTA KAZALNIKA Klasifikacija EEA (DPSIR): obremenitve Splošen kazalnik za spremljanje izvajanja Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OPTGP 2020). CILJNA VREDNOST KAZALNIKA Manj kot 53 kg N na ha kmetijskih zemljiš na leto do leta 2020 (OPTGP 2020). Z EMISIJAMI Toplogredni plini: didušikov oksid (N2O) KATERIH Onesnaževala zraka: amonijak (NH3), dušikovi oksidi (NOX) PLINOV JE POVEZAN KAZALNIK? N2O ­N2O ­skladišenje gnojenje z živinskih mineralnimi CO2 -gnojil N2O -Metan -gnojili apnenje in 3,0% gnojenje z fermentacija gnojenje s živinskimi 7,3% v prebavilih senino gnojili 52,7% 3,2% 6,7% N2O -paša 2,3% POMEN VIROV EMISIJ, KI SO POVEZANI S KAZALNIKOM Metan ­N2O ­skladišenje posredne živinskih emisije gnojil zaradi 14,4% uhajanja N v zrak N2O ­4,0% razkrajanje N2O ­N2O -žetvenih posredne gnojenje s ostankov emisije komposti, 1,8% zaradi digestati in N2O ­N2O -izpiranja N v blati istilnih sprememba obdelovanje vode naprav rabe zemljiš histosolov 3,9% 0,1% 0,2% 0,5% Viri emisij toplogrednih plinov, ki so povezani z bruto bilannim presežkom dušika (2018). Stran 41 od 67 Izpusti zaradi gnojenja s kompostom, digestatom in Izpusti zaradi blatom gnojenja z istilnih mineralnimi naprav gnojili 0,2% Izpusti iz 9,1% hlevov in na paši 32,8% Izpusti zaradi Izpusti med gnojenja z skladiš. živinskimi živinskih gnojili gnojil 45,5% 12,5% Viri emisij amonijaka, ki so povezani z bruto bilannim presežkom dušika (2018). POMEMBNEJŠI V kolikor je velik bruto bilanni presežek dušika posledica pretirane uporabe dušika VPLIV NA iz mineralnih gnojil, je povezan tudi z emisijami ogljikovega dioksida zaradi rabe EMISIJE fosilnih goriv pri proizvodnji mineralnih gnojil, z ubežnimi emisijami amonijaka pri TOPLOGREDNIH proizvodnji mineralnih gnojil in s posrednimi emisijami didušikovega oksida zaradi PLINOV IN ubežnih emisij amonijaka. AMONIJAKA V DRUGIH SEKTORJIH POVEZANOST Velik bruto bilanni presežek dušika je obiajno povezan tudi z onesnaževanjem KAZALNIKA Z podzemnih voda z nitrati. DRUGIMI OKOLJSKIMI CILJI POVEZANOST Velik bruto bilanni presežek dušika kaže na velike izgube N in s tem posredno na KAZALNIKA Z slabšo konkurennost kmetijstva. Letna vrednost bruto bilannega presežka N v DRUŽBENO- Sloveniji je ocenjena na 14 milijonov €. EKONOMSKIMI CILJI UKREPI, KI Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju bruto bilannega presežka dušika tako prek VPLIVAJO NA ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko VREDNOST okoljsko podnebna plaila (KOPOP), Ekološko kmetovanje, idr.) kot tudi s KAZALNIKA financiranjem javne svetovalne službe v kmetijstvu, javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin, javne službe zdravstvenega varstva rastlin in javne službe strokovnih nalog v živinoreji. PREDNOSTI KAZALNIKA Gre za uradne podatke ki jih redno pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije, objavlja pa SURS. Metodologija izrauna je dobro dokumentirana. Zagotovljene so dolge asovne vrste in primerljivost s podatki iz drugih držav. SLABOSTI KAZALNIKA Poleg ukrepov za zmanjšanje bilannega presežka dušika, na vrednost kazalnika zelo vplivajo razmere za rast kmetijskih rastlin in z njimi povezan odvzem dušika s kmetijskih zemljiš. Zaradi tega vpliva vrednosti kazalnika med leti precej nihajo in jih je smiselno interpretirati na podlagi dolgoronih trendov. Stran 42 od 67 VREDNOST IN UINKI KAZALNIKA VREDNOST KAZALNIKA IN TRENDI V prvih letih po letu 2000 se je bruto bilanni presežek dušika zelo zmanjšal nato pa se je gibal 43 in 70 kg na ha z slabo izrazitim trendom zmanjševanja. Ciljna vrednost za leto 2020 (manj kot 53 kg N/ha) je v zadnjih letih v povpreju dosežena. 120 Bruto bilančni presežek N(kg/ha) 98,1 100 86,0 86,6 80 68,5 69,2 69,5 65,4 60,6 57,6 55,3 60 53,2 50,5 45,8 43,9 44,8 45,5 43,1 44,5 44,5 42,9 40 20 0 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 Leto Bruto bilanni presežek dušika v obdobju od leta 2000 do 2019 (Vir: KIS) OCENA UINKA Kazalnik kaže na uspešnost izvajanja ukrepov, ki prispevajo k zmanjšanju emisij UKREPOV, KI didušikovega oksida in amonijaka. Gre za posreden kazalnik. Ocena uinka ukrepov, JIH OPISUJEMO ki jih opisujemo s kazalnikom, ni smiselna. S KAZALNIKOM OPIS METODIKE ZA OCENO UINKA / UKREPOV, KI JIH OPISUJEMO S KAZALNIKOM PODATKOVNI VIRI VIR PODATKOV Primarni vir podatkov je Kmetijski inštitut Slovenije, poroa jih tudi SURS. POSEBNOSTI PRI PRIPRAVI PODATKOV / PERIODINOST PODATKOV Podatki o bilannem presežku dušika so na voljo redno, vsako leto januarja za predpreteklo leto. UPORABLJENA LITERATURA European Commission, EUROSTAT 2013. Methodology and Handbook EUROSTAT/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland. INTENZIVNOST EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV PRI PRIREJI MLEKA SPLOŠEN OPIS OPIS KAZALNIKA Kazalnik prikazuje intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri prireji mleka. Gre za emisije metana, ki se sprosti iz prebavil in med skladišenjem gnoja ter didušikovega oksida, ki nastane med skladišenjem gnojil, na paši in zaradi gnojenja z gnojem/gnojevko/gnojnico krav molznic (vkljuno s posrednimi emisijami). Emisije metana in didušikovega oksida so preraunane v ekvivalente ogljikovega dioksida in izražene v kg na enoto prirejenega mleka. Zmanjševanje intenzivnosti emisij je predvsem posledica izboljšanja uinkovitosti reje molznic (veje mlenosti, izboljšana reprodukcijske lastnosti, …), deloma pa tudi posledica izboljšanih nainov reje (npr. ve paše). VRSTA KAZALNIKA Klasifikacija EEA (DPSIR): obremenitve Splošen kazalnik za spremljanje izvajanja Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OPTGP 2020). CILJNA VREDNOST KAZALNIKA Manj kot 0,786 kg ekv CO2 na kg prirejenega mleka do leta 2020 (OPTGP 2020). Z EMISIJAMI Toplogredni plini: metan (CH4) in didušikov oksid (N2O) KATERIH PLINOV JE POVEZAN KAZALNIK? Reja krav molznic je v letu 2018 prispeva la 37,1 % emisij v govedoreji, oz. 24,4 % vseh emisij v kmetijstvu. N2O ­N2O ­skladišenje gnojenje z živinskih CO2 -mineralnimi gnojil N2O -Metan -apnenje in gnojili 3,0% gnojenje z fermentacija gnojenje s živinskimi 7,3% POMEN VIROV EMISIJ, KI SO POVEZANI S KAZALNIKOM v prebavilih senino gnojili 52,7% 3,2% 6,7% N2O -paša 2,3% Metan ­N2O ­skladišenje posredne živinskih emisije gnojil zaradi 14,4% uhajanja N v zrak N2O ­4,0% razkrajanje N2O ­N2O -žetvenih posredne gnojenje s ostankov emisije komposti, 1,8% zaradi digestati in N2O ­N2O -izpiranja N v blati istilnih sprememba obdelovanje vode naprav rabe zemljiš histosolov 3,9% 0,1% 0,2% 0,5% Viri emisij toplogrednih plinov, ki so povezani z intenzivnostjo emisij pri prireji mleka (2018). Prikazane emisije se nanašajo na vse vrste in kategorije rejnih živali. POMEMBNEJŠI Soodvisnost med intenzivnostjo emisij pri prireji mleka in emisijami toplogrednih VPLIV NA plinov v drugih sektorjih je majhna. EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV IN AMONIJAKA V DRUGIH SEKTORJIH 0,914 0,910 0,890 0,872 0,873 0,8610,862 0,859 0,856 0,856 0,850 0,848 0,8330,834 0,832 0,8300,825 0,819 0,813 POVEZANOST KAZALNIKA Z DRUGIMI OKOLJSKIMI CILJI Kazalnik kaže na uspešnost zmanjševanja emisij metana in didušikovega oksida pri prireji mleka. Metan je predhodnik prizemnega ozona, ki ima škodljive uinke na zdravje ljudi in rastlin. POVEZANOST Z intenzivnostjo emisij toplogrednih plinov pri prireji mleka so povezane izgube KAZALNIKA Z energije z metanom, pa tudi slabo izkorišanje beljakovin pri prireji mleka. Z DRUŽBENO- metanom se pri prireji mleka v ozraje izgubi približno 6 % zaužite bruto energije, EKONOMSKIMI molznice pa naložijo v mleko le približno 25 % zaužitih beljakovin. CILJI UKREPI, KI Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju intenzivnosti emisij pri prireji mleka tako VPLIVAJO NA prek ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko VREDNOST okoljsko podnebna plaila (KOPOP), idr.) kot tudi s financiranjem Skupnega KAZALNIKA temeljnega rejskega programa za pasme goved in Javne službe kmetijskega svetovanja. PREDNOSTI KAZALNIKA Z kazalnik so zagotovljene so dolge asovne vrste (od leta 1986). Omogoa sledenje napredku na podroju zelo pomembnega vira emisij, primeren pa je tudi za medsebojno primerjavo kmetij, ne glede na njihovo velikost. Kazalnik je mogoe izpeljati iz vmesnih rezultatov nacionalnih evidenc toplogrednih plinov. SLABOSTI KAZALNIKA Ob razmeroma pogostih revizijah in popravkih metodike za vodenje nacionalnih evidenc emisij se vrednosti kazalnika spreminjajo (tudi za nazaj). To ne vpliva na uporabnost kazalnika za namene sledenja napredka, otežuje pa postavljanje ciljnih vrednosti, ki bi jih bilo treba ob vejih popravkih metodike korigirati (navzgor ali navzdol). Poleg ukrepov za zmanjšanje intenzivnosti emisij, vplivajo na vrednost kazalnika tudi splošne razmere v sektorju, vkljuno z odkupnimi cenami mleka in tržnimi cenami krmnih žit. VREDNOST IN UINKI KAZALNIKA VREDNOST KAZALNIKA IN TRENDI V obdobju po letu 2000 se je do leta 2006 nadaljeval trend hitrega zmanjševanja intenzivnosti emisij iz prejšnjega obdobja (leta 1990 je bila vrednost še 1,246 kg ekv CO2 na kg mleka). Med leti 2006 in 2013 se je intenzivnost emisij ponovno poveevala, po tem letu pa se zmanjšuje. Trend vodi v smeri doseganja cilja (0,786 kg CO2 ekv leta 2020). Intenzivnost emisij TGP pri prireji mleka(kg CO2ekv/kg mleka) 0,94 0,926 0,92 0,90 0,88 0,86 0,84 0,82 0,80 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 Leto Intenzivnost emisij pri prireji mleka v obdobju od leta 2000 do 2019 (Vir: KIS) OCENA UINKA UKREPOV, KI JIH OPISUJEMO S KAZALNIKOM S kazalnikom prikazujemo neposreden uinek razlinih ukrepov za zmanjšanje emisij. Ocenjujemo, da so bile emisije toplogrednih plinov zaradi zmanjšanja intenzivnosti emisij v letu 2019 za 72 kt ekv CO2 manjše kot leta 2000. Ta vrednost predstavlja 4,2 % letnih emisij iz kmetijstva. OPIS METODIKE ZA OCENO UINKA UKREPOV, KI JIH OPISUJEMO S KAZALNIKOM Emisije toplogrednih plinov pri prireji mleka ocenimo tako, da vrednost intenzivnosti emisij pomnožimo s koliino prirejenega mleka. Morebitne uinke ukrepov, ki jih opisujemo s kazalnikom, ocenimo s primerjavo emisij v asovnem obdobju. PODATKOVNI VIRI VIR PODATKOV Kmetijski inštitut Slovenije POSEBNOSTI PRI PRIPRAVI PODATKOV Vrednosti kazalnika so izraunane iz vmesnih podatkov, ki jih dobimo pri pripravi nacionalnih poroil o emisijah toplogrednih plinov (Mekinda in sod., 2020). Emisije vkljuujejo metan iz prebavil krav molznic, metan iz skladiš blata in sea, didušikov oksida iz skladiš blata in sea, didušikov oksid, ki se sprosti na paši krav molznic, didušikov oksid, ki nastane zaradi gnojenja z gnojem/gnojevko/gnojnico krav molznic in didušikov oksid, ki nastane zaradi uhajanja dušikovih spojin v zrak (NH3 in NOX) in v vode (predvsem nitrati). Vsoto vseh emisij, ki jih izrazimo v CO2 ekv, delimo s koliino namolzenega mleka, kot jo poroa SURS. PERIODINOST PODATKOV Podatki o intenzivnosti emisij pri prireji mleka se pripravijo po naroilu. Konne podatke je mogoe izraunati februarja za predpreteklo leto. UPORABLJENA Mekinda Majaron, T., Kus, Z., Maleši, I., Oberstar, H., Rotter, A., Logar, M., Simoni, P., LITERATURA Mali, B., Verbi, J., Tolar Šmid, V. Slovenia's national inventory report 2020 : GHG emissions inventories 1986-2018 : submitted under the United nations framework convention on climate change. Ljubljana: Ministry of the Environment and Spatial Planning, Slovenian Environment Agency, 2020. https://unfccc.int/documents/194894. SURS. 2020. Podatkovni portal SI-STAT. Statistini urad Republike Slovenije. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/. INTENZIVNOST EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV PRI PRIREJI GOVEJEGA MESA SPLOŠEN OPIS OPIS KAZALNIKA Kazalnik prikazuje intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri prireji govejega mesa. Gre za emisije metana, ki se sprosti iz prebavil in med skladišenjem gnoja ter didušikovega oksida, ki nastane med skladišenjem gnojil, na paši in zaradi gnojenja z gnojem/gnojevko/gnojnico govejih pitancev (vkljuno s posrednimi emisijami). Emisije metana in didušikovega oksida so preraunane v ekvivalente ogljikovega dioksida in izražene v kg na enoto prirasta telesne mase. Zmanjševanje intenzivnosti emisij je predvsem posledica izboljšanja hitrosti rasti, deloma pa tudi posledica izboljšanih nainov reje. VRSTA KAZALNIKA Klasifikacija EEA (DPSIR): obremenitve Gre za nov kazalnik, ki bi ga bilo smiselno uporabiti za spremljanje ukrepov na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. CILJNA VREDNOST KAZALNIKA Ciljna vrednost ni doloena. Z EMISIJAMI Toplogredni plini: metan (CH4) in didušikov oksid (N2O) KATERIH PLINOV JE POVEZAN KAZALNIK? Reja govejih pitancev je v letu 2018 prispeva la 19,9 % emisij v govedoreji, oz. 13,1 % vseh emisij v kmetijstvu. N2O ­N2O ­skladišenje gnojenje z živinskih mineralnimi CO2 -gnojil N2O -Metan -gnojili apnenje in 3,0% gnojenje z fermentacija gnojenje s živinskimi 7,3% POMEN VIROV EMISIJ, KI SO POVEZANI S KAZALNIKOM v prebavilih senino gnojili 52,7% 3,2% 6,7% N2O -paša 2,3% Metan ­N2O ­skladišenje posredne živinskih emisije gnojil zaradi 14,4% uhajanja N v zrak N2O ­4,0% razkrajanje N2O ­N2O -žetvenih posredne gnojenje s ostankov emisije komposti, 1,8% zaradi digestati in N2O ­N2O -izpiranja N v blati istilnih sprememba obdelovanje vode naprav rabe zemljiš histosolov 3,9% 0,1% 0,2% 0,5% Viri emisij toplogrednih plinov, ki so povezani z intenzivnostjo emisij pri prireji govejega mesa (2018). Prikazane emisije se nanašajo na vse vrste in kategorije rejnih živali. POMEMBNEJŠI Soodvisnost med intenzivnostjo emisij pri prireji govejega mesa in emisijami VPLIV NA toplogrednih plinov v drugih sektorjih je majhna. EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV IN AMONIJAKA V DRUGIH SEKTORJIH Stran 47 od 67 POVEZANOST Kazalnik kaže na uspešnost zmanjševanja emisij metana in didušikovega oksida pri KAZALNIKA Z prireji govejega mesa. Metan je predhodnik prizemnega ozona, ki ima škodljive DRUGIMI uinke na zdravje ljudi in rastlin. OKOLJSKIMI CILJI POVEZANOST Z intenzivnostjo emisij toplogrednih plinov pri prireji govejega mesa so povezane KAZALNIKA Z izgube energije z metanom, pa tudi slabo izkorišanje beljakovin pri prireji mesa. Z DRUŽBENO- metanom se pri prireji mleka v ozraje izgubi približno 6 % zaužite bruto energije, EKONOMSKIMI pitanci pa naložijo v meso le približno 15 % zaužitih beljakovin. CILJI UKREPI, KI Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju intenzivnosti emisij pri prireji govejega mesa VPLIVAJO NA tako prek ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, VREDNOST Kmetijsko okoljsko podnebna plaila (KOPOP), idr.) kot tudi s financiranjem KAZALNIKA Skupnega temeljnega rejskega programa za pasme goved in Javne službe kmetijskega svetovanja. PREDNOSTI KAZALNIKA Z kazalnik omogoa sledenje napredku na podroju zelo pomembnega vira emisij, primeren pa je tudi za medsebojno primerjavo kmetij, ne glede na njihovo velikost. Kazalnik je mogoe izpeljati iz vmesnih rezultatov nacionalnih evidenc toplogrednih plinov. SLABOSTI KAZALNIKA Izraun kazalnika temelji na oceni dnevnih prirastov telesne mase, ki so bili ocenjeni na podlagi pitancev, zaklanih v slovenskih klavnicah. Po ekspertnih ocenah so ti prirasti nekoliko manjši kot prirasti pitancev, ki jih slovenski rejci prodajo v tujino. e to drži, je vrednost kazalnika nekoliko precenjena (izkazuje vejo intenzivnost emisij). Slabost kazalnika je tudi v razmeroma pogostih popravkih metodike za vodenje nacionalnih evidenc emisij in s tem sprememb vrednosti kazalnika (tudi za nazaj). Poleg ukrepov za zmanjšanje intenzivnosti emisij, vplivajo na vrednost kazalnika tudi splošne razmere v sektorju, vkljuno z odkupnimi cenami klavnih trupov in tržnimi cenami krmnih žit. Za obdobje pred letom 2005 nimamo zanesljivih ocen vrednosti kazalnika. VREDNOST IN UINKI KAZALNIKA PODATKOVNI VIRI VREDNOST Za intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri prireji govejega mesa so znailna KAZALNIKA IN majhna nihanja med leti (od 5,71 do 5,94 kg CO2 ekv na kg prirasta telesne mase ). TRENDI Podatki za obdobje 2005-2019 ne kažejo niti trenda izboljševanja, niti nazadovanja. 6,00 5,94 5,90 5,92 5,91 5,90 5,88 5,88 5,90 5,81 5,82 5,79 5,76 5,80 5,73 5,74 5,71 5,68 5,70 Intenzivnost emisij TGP pri prireji5,60 govejega mesa (kg CO2 ekv/kg prirasta) 5,50 5,40 5,30 5,20 5,10 5,00 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 Leto Intenzivnost emisij pri prireji govejega mesa v obdobju od leta 2005 do 2019 (Vir: KIS) OCENA UINKA UKREPOV, KI JIH OPISUJEMO S KAZALNIKOM S kazalnikom prikazujemo neposreden uinek razlinih ukrepov za zmanjšanje emisij. Kazalnik ne kaže trenda zmanjševanja intenzivnosti emisij. To pomeni, da ukrepi na tem podroju niso bili uinkoviti. OPIS METODIKE ZA OCENO UINKA UKREPOV, KI JIH OPISUJEMO S KAZALNIKOM / VIR PODATKOV Kmetijski inštitut Slovenije POSEBNOSTI PRI PRIPRAVI PODATKOV Vrednosti kazalnika so izraunane iz vmesnih podatkov, ki jih dobimo pri pripravi nacionalnih poroil o emisijah toplogrednih plinov (Mekinda in sod., 2020). Emisije vkljuujejo metan iz prebavil pitancev, metan iz skladiš blata in sea, didušikov oksida iz skladiš blata in sea, didušikov oksid, ki se sprosti na paši pitancev, didušikov oksid, ki nastane zaradi gnojenja z gnojem/gnojevko/gnojnico pitancev in didušikov oksid, ki nastane zaradi uhajanja dušikovih spojin v zrak (NH3 in NOX) in v vode (predvsem nitrati). Vsoto vseh emisij, ki jih izrazimo v CO2 ekv, delimo s koliino prirasta telesne mase. Slednjo izraunano kot produkt med številom živali in povprenimi dnevnimi prirasti, ki jih ocenimo na podlagi v Sloveniji zaklanih govejih pitancev. Podatke o prirastih objavlja Kmetijski inštitut Slovenije (Žabjek in sod., 2019) PERIODINOST PODATKOV Podatki o intenzivnosti emisij pri prireji govejega mesa se pripravijo po naroilu. Konne podatke je mogoe izraunati decembra za preteklo leto. UPORABLJENA MEKINDA MAJARON, T., KUS, Z., MALEŠI, I., OBERSTAR, H., ROTTER, A., LOGAR, M., LITERATURA SIMONI, P., MALI, B., VERBI, J., TOLAR ŠMID, V. Slovenia's national inventory report 2020 : GHG emissions inventories 1986-2018 : submitted under the United nations framework convention on climate change. Ljubljana: Ministry of the Environment and Spatial Planning, Slovenian Environment Agency, 2020. https://unfccc.int/documents/194894. ŽABJEK A., ANDEK-POTOKAR M., JERETINA J., PERPAR T. Zakol in klavna kakovost goveda -pregled po letih. V: Žabjek A. (ur.). Pregled zakola in klavne kakovosti goveda v Sloveniji za leto 2018, (Prikazi in informacije, 299). Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. 2019, str. 3-26, ilustr. https://www.kis.si/f/docs/Prikazi_in_informacije/PI_299_Pregled_zakola_in_klavne_kakovosti_ goveda_v_Sloveniji_za_le.pdf.. POVRŠINA KMETIJSKIH ZEMLJIŠ V UKREPU EKOLOŠKO KMETOVANJE SPLOŠEN OPIS OPIS KAZALNIKA Kazalnik je opisan z obsegom ekološkega kmetovanja, ki je finanno spodbujeno s Programom razvoja podeželja. Gre za zemljiša, na katerih se izvajajo zahteve, ki jih doloa Uredba (ES) 834/2007 o ekološki pridelavi in oznaevanju ekoloških proizvodov. V ekološkem kmetovanju je prepovedana uporaba mineralnih dušikovih gnojil in zaradi tega so kmetje prisiljeni izvesti vse ukrepe za zagotovitev uinkovitejšega kroženja dušika. Posledino se zmanjšujejo emisije didušikovega oksida. VRSTA KAZALNIKA Klasifikacija EEA (DPSIR): odzivi Splošen kazalnik za spremljanje izvajanja Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OPTGP 2020). CILJNA VREDNOST KAZALNIKA V OPTGP 2020 je doloena ciljna vrednost 44.000 ha kmetijskih zemljiš v ukrepu do leta 2020. Cilji Programa razvoja podeželja 2014-2020 so bolj ambiciozni (55.000 ha). Z EMISIJAMI Toplogredni plini: didušikov oksid (N2O) KATERIH Onesnaževala zraka: amonijak (NH3), dušikovi oksidi (NOX) PLINOV JE POVEZAN KAZALNIK? N2O ­N2O ­skladišenje gnojenje z živinskih mineralnimi CO2 -gnojil N2O -Metan -gnojili apnenje in 3,0% gnojenje z fermentacija gnojenje s živinskimi 7,3% v prebavilih senino gnojili 52,7% 3,2% 6,7% N2O -paša 2,3% POMEN VIROV EMISIJ, KI SO POVEZANI S KAZALNIKOM Metan ­N2O ­skladišenje posredne živinskih emisije gnojil zaradi 14,4% uhajanja N v zrak N2O ­4,0% razkrajanje N2O ­N2O -žetvenih posredne gnojenje s ostankov emisije komposti, 1,8% zaradi digestati in N2O ­N2O -izpiranja N v blati istilnih sprememba obdelovanje vode naprav rabe zemljiš histosolov 3,9% 0,1% 0,2% 0,5% Viri emisij toplogrednih plinov, na katere lahko pomembneje vpliva ekološko kmetovanje (struktura v letu 2018). Izpusti zaradi gnojenja s kompostom, digestatom in Izpusti zaradi blatom gnojenja z istilnih mineralnimi naprav gnojili 0,2% Izpusti iz 9,1% hlevov in na paši 32,8% Izpusti zaradi Izpusti med gnojenja z skladiš. živinskimi živinskih gnojili gnojil 45,5% 12,5% Viri emisij amonijaka, na katere na katere lahko pomembneje vpliva ekološko kmetovanje (struktura v letu 2018). POMEMBNEJŠI Ekološko kmetovanje prispeva prek manjše porabe dušikovih mineralnih gnojil k VPLIV NA manjšim emisijam ogljikovega dioksida zaradi rabe fosilnih goriv pri njihovi EMISIJE proizvodnji, pa tudi k zmanjšanju ubežnih emisij amonijaka pri proizvodnji mineralnih TOPLOGREDNIH gnojil. PLINOV IN AMONIJAKA V DRUGIH SEKTORJIH POVEZANOST Ekološko kmetovanje prispeva k številnim okoljskim ciljem, med njimi k KAZALNIKA Z prepreevanju onesnaževanja voda z nitrati in fitofarmacevtskimi sredstvi in k DRUGIMI ohranjanju biotske pestrosti. OKOLJSKIMI CILJI POVEZANOST Poveanje obsega ekološkega kmetovanja je pomemben instrument za doseganje KAZALNIKA Z ciljev, ki jih doloa Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah DRUŽBENO- razvoja slovenskega kmetijstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. EKONOMSKIMI CILJI UKREPI, KI Poleg finannih spodbud, ki jih posredno predstavlja ta kazalnik, je za poveanje VPLIVAJO NA obsega kmetijskih zemljiš v ukrepu Ekološko kmetovanje pomembno delovanje VREDNOST kmetijskega sistema znanja in inovacij in verige preskrbe z ekološko hrano. KAZALNIKA PREDNOSTI KAZALNIKA Kazalnik prikazuje uradne podatke o vkljuenosti kmetijskih zemljiš v ukrep. Izvajanje ukrepa preverjajo kontrolorji ARSKTRP. Vstopni pogoj za ukrep je tudi certifikat, ki ga izda certifikacijski organ, ki tudi redno nadzira izvajanje pravil ekološkega kmetovanja. SLABOSTI KAZALNIKA Ekološko kmetijstvo ima lahko ob pozitivnih uinkih na podroju emisij didušikovega oksida in amonijaka tudi negativne uinke na intenzivnost emisij metana. Kazalnik prikazuje skupno površino zemljiš v ukrepu, zmanjšanje emisije toplogrednih plinov pa lahko priakujemo predvsem pri pridelovanju poljšin. V strukturi zemljiš, ki so vkljuena v ukrep Ekološko kmetovanje prevladuje trajno travinje (82 %), sledijo njive Stran 52 od 67 (12 %) in trajni nasadi (6 %) (podatki za leto 2018). Ob upoštevanju slednjega lahko zakljuimo, da je kazalnik »Površina kmetijskih zemljiš v ukrepu ekološko kmetovanje« pomemben predvsem z vidika ukrepanja na podroju emisij didušikovega oksida in amonijaka, manj pa z vidika skupnih emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu. VREDNOST IN UINKI KAZALNIKA PODATKOVNI VIRI VREDNOST KAZALNIKA IN TRENDI Površina KZU v ekološkem kmetovanjuPovršina zemljiš v ukrepu Ekološko kmetovanje se poveuje. Ciljna vrednost (000 ha) Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (44.000 ha za leto 2020) je bila že dosežena, zaostajamo pa za ciljno vrednostjo Programa razvoja podeželja 2014-2020 (55.000 ha). 60 47,8 50 45,7 43,9 41,4 39,3 38,1 40 36,0 33,1 28,8 29,9 30 26,5 26,7 24,4 24,7 20,5 20 Dejanskavrednostkazalca 10 Začasni podatek2019 0 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 Leto Površina kmetijskih zemljiš (KZU) v ukrepu Ekološko kmetovanje letih 2005 do 2019 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020 (Vir: MKGP in KIS) OCENA UINKA UKREPOV, KI JIH OPISUJEMO S KAZALNIKOM Ocenjujemo, da ukrep Ekološko kmetovanje prek manjše porabe dušika iz mineralnih gnojil zmanjšuje emisije didušikovega oksida za 15.242 t CO2 ekvivalentov, emisije amonijaka pa za 73 t. Ocena velja za povpreje obdobja 2015-2019. V letu 2018 predstavljata ti vrednosti 0,88 in 0,42 % vseh emisij toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijstva. Ocene veljajo za priakovane pozitivne uinke na podroju emisij didušikovega oksida. Morebitni negativni uinki ukrepa na podroju emisij metana niso bili ovrednoteni. OPIS METODIKE ZA OCENO UINKA UKREPOV, KI VPLIVAJO NA VREDNOST KAZALNIKA Uinek smo ocenili prek prispevka ekološkega kmetijstva k manjši porabi dušika iz mineralnih gnojil. Zmanjšanje porabe dušika iz mineralnih gnojil smo ocenili tako, da smo površino zemljiš v ukrepu pomnožili s povpreno porabo dušika iz mineralnih gnojil na ha kmetijske zemlje v uporabi (podatki SURS, povpreje 2015-2019). Uinek zmanjšanja porabe dušika iz mineralnih gnojil na emisije toplogrednih plinov in amonijaka smo ocenili po naelih metodik EMEP/EEA (2016) in IPCC (2006), kot so ju za slovenske razmere prilagodili Logar in sod. (2020) ter Mekinda Majaron in sod. (2020). Gre za metodiki, na podlagi katerih Slovenija poroa Konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter po Konvenciji LRTAP. Po teh ocenah se z zmanjšanjem porabe dušika za 1000 t, emisije didušikovega oksida zmanjšajo za 6069 t CO2 ekvivalentov, emisije amonijaka pa za 29 t. Ocene veljajo za strukturo posameznih vrst dušikovih mineralnih gnojil, kot smo jo imeli v letu 2018. Stran 53 od 67 VIR PODATKOV Podatke o površinah zemljiš, na katerih se izvaja ukrep Ekološko kmetovanje, vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Objavljeni so v letnih poroilih o izvajanju Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, ki jih pripravlja MKGP. Podatki za preteklo obdobje so objavljeni v letnih Poroilih o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki jih objavlja Kmetijski inštitut Slovenije. POSEBNOSTI PRI PRIPRAVI PODATKOV / PERIODINOST PODATKOV Podatki o obsegu izvajanja ukrepa Ekološko kmetovanje so na voljo redno, junija za preteklo leto. UPORABLJENA EMEP/EEA 2016. EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2016. Technical LITERATURA guidance to prepare national emission inventories, EEA Report No 21/2016, European Environment Agency. IPCC 2006. IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories. Volume 4, Agriculture, forestry and other land use. Eggleston H.S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (ur.), IGES, Japan. Logar, M., Mekinda Majaron, T., Verbi, J. Slovenian informative inventory report 2020 : Submission under the UNECE convention on long-range transboundary air pollution and directive (EU) 2016/2284 on the reduction of national emissions of certain atmospheric pollutants. Ljubljana: Slovenian Environment Agency, 2020. http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/nec_revised/iir/envxmoqhg/Slovenia_IIR_2020.pdf. Mekinda Majaron, T., Kus, Z., Maleši, I., Oberstar, H., Rotter, A., Logar, M., Simoni, P., Mali, B., Verbi, J., Tolar Šmid, V. Slovenia's national inventory report 2020 : GHG emissions inventories 1986-2018 : submitted under the United nations framework convention on climate change. Ljubljana: Ministry of the Environment and Spatial Planning, Slovenian Environment Agency, 2020. https://unfccc.int/documents/194894. SURS. 2019. Podatkovni portal SI-STAT. Statistini urad Republike Slovenije. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/ . POVRŠINE NJIV IN VRTOV V UKREPIH, KI ZAHTEVAJO GNOJENJE NA PODLAGI HITRIH TALNIH ALI RASTLINSKIH TESTOV SPLOŠEN OPIS OPIS KAZALNIKA Kazalnik je opisan z obsegom poljedelske in vrtnarske pridelave, ki pri dognojevanju poljšin in vrtnin upošteva neposredne ali posredne informacije o rastlinam dostopnem dušiku v tleh. Gre za informacije, ki jih je treba pridobiti z meritvami v asu dognojevanja rastlin in jih pri izdelavi splošnih gnojilnih nartov ne upoštevamo. Gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov prispeva k tonejši oceni oskrbljenosti kmetijskih rastlin z dušikom, s tem pa k uinkovitejšem kroženju dušika in k manjšim emisijam didušikovega oksida in amonijaka. VRSTA Klasifikacija EEA (DPSIR): odzivi KAZALNIKA Nov kazalnik, ki je bil v letu 2020 prvi uporabljen tudi za spremljanje izvajanja Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OPTGP 2020). CILJNA VREDNOST KAZALNIKA V OPTGP 2020 ciljna vrednost ni doloena. Ciljna vrednost Programa razvoja podeželja 2014-2020 za leto 2020 je 50.000 ha. Z EMISIJAMI Toplogredni plini: didušikov oksid (N2O) KATERIH Onesnaževala zraka: amonijak (NH3), dušikovi oksidi (NOX) PLINOV JE POVEZAN KAZALNIK? N2O ­N2O ­skladišenje gnojenje z živinskih mineralnimi CO2 -gnojil N2O -Metan -gnojili apnenje in 3,0% gnojenje z fermentacija gnojenje s živinskimi 7,3% v prebavilih senino gnojili 52,7% 3,2% 6,7% N2O -paša 2,3% POMEN VIROV EMISIJ, KI SO POVEZANI S KAZALNIKOM Metan ­N2O ­skladišenje posredne živinskih emisije gnojil zaradi 14,4% uhajanja N v zrak N2O ­4,0% razkrajanje N2O ­N2O -žetvenih posredne gnojenje s ostankov emisije komposti, 1,8% zaradi digestati in N2O ­N2O -izpiranja N v blati istilnih sprememba obdelovanje vode naprav rabe zemljiš histosolov 3,9% 0,1% 0,2% 0,5% Viri emisij toplogrednih plinov, na katere lahko pomembneje vpliva gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov (struktura v letu 2018). Izpusti zaradi gnojenja s kompostom, Izpusti zaradi digestatom in gnojenja z blatom mineralnimi istilnih gnojili naprav 9,1% 0,2% Izpusti iz hlevov in na paši 32,8% Izpusti zaradi Izpusti med gnojenja z skladiš. živinskimi živinskih gnojili gnojil 45,5% 12,5% Viri emisij amonijaka, na katere na katere lahko pomembneje vpliva gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov (struktura v letu 2018). POMEMBNEJŠI Gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov prispeva prek manjše porabe VPLIV NA dušikovih mineralnih gnojil k manjšim emisijam ogljikovega dioksida zaradi rabe EMISIJE fosilnih goriv pri njihovi proizvodnji, pa tudi k zmanjšanju ubežnih emisij amonijaka pri TOPLOGREDNIH proizvodnji mineralnih gnojil. PLINOV IN AMONIJAKA V DRUGIH SEKTORJIH POVEZANOST Gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov prispeva k prepreevanju KAZALNIKA Z onesnaževanja podzemnih voda z nitrati. DRUGIMI OKOLJSKIMI CILJI POVEZANOST Gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov prispeva k uinkovitejši rabi KAZALNIKA Z dušikovih gnojil in s tem prek manjše porabe mineralnih gnojil h konkurennejši DRUŽBENO- poljedelski in vrtnarski pridelavi. Na drugi strani pa terja izvedba meritev dodatne EKONOMSKIMI materialne stroške in stroške dela. CILJI UKREPI, KI Aktivnost je finanno spodbujena s Programom razvoja podeželja. V preteklih VPLIVAJO NA programskih obdobjih se je aktivnost izvajala v sklopu ukrepov Integrirano VREDNOST poljedelstvo in Integrirano vrtnarstvo, v zadnjem programskem obdobju pa se izvaja KAZALNIKA kot ena izmed dveh obveznih zahtev operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo v sklopu Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plail ( zahteva POZ_NMIN: Nmin analiza). PREDNOSTI KAZALNIKA Kazalnik prikazuje uradne podatke o vkljuenosti njiv in vrtov v ukrep. Izvajanje ukrepa preverjajo kontrolorji ARSKTRP. Gre za ukrep, ki temelji na meritvah in s tem neposredno vpliva na manjšo porabo mineralnih gnojil, hkrati pa omogoa optimalno oskrbo rastlin z dušikom. SLABOSTI KAZALNIKA Uinek je odvisen od doslednega izvajanja ukrepa. Kakovost izvedbe je težko nadzirati. Stran 56 od 67 VREDNOST IN UINKI KAZALNIKA VREDNOST KAZALNIKA IN TRENDI Površina zemljiš v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov, se je od leta 2004 ve kot podvojila. Poveanje je bilo še posebej veliko po prehodu na novo programsko obdobje Programa razvoja podeželja (2014-2020). V letu 2018 je bilo v te ukrepe vkljuenih že 35,7 % vseh njiv in vrtov. Ciljna vrednost Programa razvoja podeželja za leto 2020 (50.000 ha) je bila Površina njiv in vrtov v ukrepih, kipresežena že v prvih letih izvajanja programskega obdobja 2014-2020. zahtevajo gnojenje na podlagi hitrihtalnih ali rastlinskih testov (000 ha) 70 62,7 63,6 64,1 64,9 58,9 60 50 45,3 44,2 45,3 45,4 45,9 45,5 45,2 42,5 36,7 40 32,6 30 25,2 20 Nizi1 10 Začasnipodatek 2019 0 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 2019 Leto Površine njiv in vrtov v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov v obdobju 2004-2019 (Vir: MKGP in KIS) OCENA UINKA Uinek ukrepov ni bil ovrednoten. Za grobo oceno uinka bi potrebovali podatke UKREPOV, KI meritev, ki se izvedejo v sklopu ukrepa. JIH OPISUJEMO S KAZALNIKOM OPIS METODIKE ZA OCENO UINKA UKREPOV, KI / VPLIVAJO NA VREDNOST KAZALNIKA PODATKOVNI VIRI VIR PODATKOV Podatke o površinah zemljiš, na katerih se izvaja gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov (gre za zahtevo POZ_NMIN: Nmin analiza v sklopu operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo), vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Objavljeni so v letnih poroilih o izvajanju Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, ki jih pripravlja MKGP. Podatki za preteklo programsko obdobje so objavljeni v letnih Poroilih o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki jih objavlja Kmetijski inštitut Slovenije. POSEBNOSTI PRI PRIPRAVI PODATKOV / PERIODINOST PODATKOV Podatki o obsegu izvajanja gnojenja na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov so na voljo redno, junija za preteklo leto. UPORABLJENA LITERATURA / POVRŠINE NJIV V UKREPIH Z NAMENSKIMI OZELENITVAMI SPLOŠEN OPIS OPIS KAZALNIKA Kazalnik je opisan z obsegom namenskih ozelenitev njiv, ki so spodbujene z ukrepi obstojeega in predhodnega Programa razvoja podeželja. Rastline, s katerimi ozelenimo njive, porabijo in zadržijo del mineralnega dušika, ki je ostal v tleh ali se je sprostil iz trajneje vezanih oblik dušika po spravilu glavnega pridelka. Zadržan dušik je praviloma na voljo kmetijskim rastlinam, ki sledijo. Ozelenitve prispevajo k uinkovitejši rabi dušika na kmetijah in s tem prispevajo k manjši porabi dušikovih mineralnih gnojil. S tem se zmanjšajo tudi emisije didušikovega oksida in amonijaka. VRSTA KAZALNIKA Klasifikacija EEA (DPSIR): odzivi Gre za nov kazalnik, ki bi ga bilo smiselno uporabiti za spremljanje ukrepov na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka. CILJNA VREDNOST KAZALNIKA Ciljna vrednost ni doloena. Z EMISIJAMI Toplogredni plini: didušikov oksid (N2O) KATERIH Onesnaževala zraka: amonijak (NH3), dušikovi oksidi (NOX) PLINOV JE POVEZAN KAZALNIK? N2O ­N2O ­skladišenje gnojenje z živinskih mineralnimi CO2 -gnojil N2O -Metan -gnojili apnenje in 3,0% gnojenje z fermentacija gnojenje s živinskimi 7,3% v prebavilih senino gnojili 52,7% 3,2% 6,7% N2O -paša 2,3% POMEN VIROV EMISIJ, KI SO POVEZANI S KAZALNIKOM Metan ­N2O ­skladišenje posredne živinskih emisije gnojil zaradi 14,4% uhajanja N v zrak N2O ­4,0% razkrajanje N2O ­N2O -žetvenih posredne gnojenje s ostankov emisije komposti, 1,8% zaradi digestati in N2O ­N2O -izpiranja N v blati istilnih sprememba obdelovanje vode naprav rabe zemljiš histosolov 3,9% 0,1% 0,2% 0,5% Viri emisij toplogrednih plinov, na katere lahko pomembneje vpliva ozelenitev njiv (struktura v letu 2018). Izpusti zaradi gnojenja s kompostom, Izpusti zaradi digestatom in gnojenja z blatom mineralnimi istilnih gnojili naprav 9,1% 0,2% Izpusti iz hlevov in na paši 32,8% Izpusti zaradi Izpusti med gnojenja z skladiš. živinskimi živinskih gnojili gnojil 45,5% 12,5% Viri emisij amonijaka, na katere na katere lahko pomembneje vpliva ozelenitev njiv (struktura v letu 2018). POMEMBNEJŠI Ozelenitve njiv prispevajo k poveanju zalog ogljika v tleh in s tem k ponorom CO2, ki VPLIV NA jih vodimo s sklopu sektorja Raba zemljiš, sprememba rabe zemljiš in gozdarstvo EMISIJE (LULUCF). Prek boljšega izkorišanja dušika in manjše porabe dušikovih mineralnih TOPLOGREDNIH gnojil prispevajo tudi k manjšim emisijam ogljikovega dioksida zaradi rabe fosilnih PLINOV IN goriv pri proizvodnji mineralnih gnojil. AMONIJAKA V DRUGIH SEKTORJIH POVEZANOST Ozelenitve njiv so prvenstveno namenjene prepreevanju izpiranja dušika v KAZALNIKA Z podzemne vode in odplavljanja v površinske vode. Prispevajo tudi k prepreevanju DRUGIMI erozije in k ohranjanju rodovitnosti tal. OKOLJSKIMI CILJI POVEZANOST Ozelenitve njiv prispevajo k uinkovitejši rabi dušikovih gnojil in s tem prek manjše KAZALNIKA Z porabe mineralnih gnojil h konkurennejši kmetijski pridelavi. Na drugi strani pa so z DRUŽBENO- ozelenitvami povezani dodatni materialnimi stroški in stroški dela za obdelavo tal in EKONOMSKIMI setev. CILJI UKREPI, KI Aktivnost je finanno spodbujena s Programom razvoja podeželja. V preteklem VPLIVAJO NA programskem obdobju (PRP 2007-2013) so se izvajali ukrepi Ozelenitev njivskih VREDNOST površin, Neprezimni posevki in Pokritost tal na VVO, v obstojeem (PRP 2014-2020) KAZALNIKA pa so se v sklopu Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plail (operaciji Poljedelstvo in zelenjadarstvo in Vodni viri) izvajale zahteve Setev rastlin za podor (zeleno gnojenje) (POZ_POD in VOD_POD ), Ozelenitev njivskih površin (POZ_ZEL in VOD_ZEL) in Neprezimni medonosni posevki (POZ_NEP in VOD_NEP). PREDNOSTI KAZALNIKA Kazalnik prikazuje uradne podatke o vkljuenosti njiv in vrtov v ukrep. Izvajanje ukrepa preverjajo kontrolorji ARSKTRP. Nadzor nad izvajanjem je razmeroma enostaven in zanesljiv. SLABOSTI KAZALNIKA Kazalnik nima vejih pomanjkljivosti, precej nezanesljiva pa je ocena uinkov. Ocena temelji na predpostavki, da so zemljiša z ozelenitvami gnojena s povprenimi koliinami mineralnih in živinskih gnojil. Zelo verjetno je, da so ta zemljiša gnojena intenzivneje in e je to res, je uinek ozelenitev podcenjen. Prav tako je uinek ozelenitev na prepreevanje izpiranje nitratov podcenjen pri izvajanju zahtev Setev rastlin za podor (POZ_POD in VOD_POD) in Neprezimni medonosni posevki (POZ_NEP in VOD_NEP), za katere je znailna zgodnja setev in tvorba dovolj velike koliine rastlinske biomase v poletnem in zgodnje jesenskem obdobju. Nasprotno pa imajo zahteve pri ozelenitvi njivskih površin s prezimnimi dosevki (POZ_ZEL in VOD_ZEL) verjetno precej manjši uinek, predvsem zaradi možnosti izvajanja relativno poznih setev (do 25. 10. tekoega leta), ki ne omogoajo ustreznega razvoja dosevkov v jesenskem asu. VREDNOST IN UINKI KAZALNIKA VREDNOST KAZALNIKA IN TRENDI Površina namensko ozelenjenih njiv se je iz prehoda iz prejšnjega v sedanje programsko obdobje Programa razvoja podeželja nekoliko zmanjšala, v zadnjem letu pa se je ponovno približala 60.000 ha. V letu 2018 se je ozelenitev izvajala na 32,3 % vseh njiv. Prek 70 % ozelenitev se izvaja v sklopu operacije Vodni viri, ki je namenjena ohranjanju ali izboljšanju kakovosti vodnih virov. Izvaja se na prispevnih obmojih vodnih teles površinskih in podzemnih voda iz Narta upravljanja voda. Površina ozelenjenih njiv (000 ha) 70 60 50 40 30 20 10 0 61,0 61,1 61,0 61,3 59,7 58,7 57,9 56,2 54,7 48,1 Dejanska vrednost Zaasni podatek 2019 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 Leto Površine nartno ozelenjenih njiv v obdobju 2008-2019 (Vir: MKGP in KIS) Porazdelitev ozelenjenih zemljiš po zahtevah, ki se izvajajo v sklopu Kmetijsko-okoljsko­podnebnih plail Programa razvoja podeželja (podatki za leto 2018, MKGP, 2020) OCENA UINKA UKREPOV, KI JIH OPISUJEMO S KAZALNIKOM OPIS METODIKE ZA OCENO UINKA UKREPOV, KI VPLIVAJO NA VREDNOST KAZALNIKA Ocenjujemo, da so nartne ozelenitve (zahteve KOPOP) v letu 2018 prispevale k zmanjšanju emisij didušikovega oksida za 4.941 t CO2 ekvivalentov, k zmanjšanju emisij amonijaka pa za 60 t. Zmanjšanje predstavlja 0,29 in 0,35 % vseh emisij toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijstva. Uinek smo ovrednotili na podlagi površine kmetijskih zemljiš v ukrepu. Predpostavili smo, da se ta zemljiša gnojijo s povpreno intenzivnostjo, s tem da smo podatke o povprenem vnosu dušika iz mineralnih in živinskih gnojil dobili iz nacionalnih bilannih raunov. Predpostavili smo, da se v vode v povpreju izpere 30 % N (IPCC, 2006) in da ozelenitev zmanjša izpiranje nitratov v vode za 50 % (Justes in sod., 2012). Predpostavili smo, da se zaradi zmanjšanja spiranja dušika v vode zmanjšajo potrebe po dušiku iz mineralnih gnojil. Uinek zmanjšanja porabe dušika iz mineralnih gnojil na emisije toplogrednih plinov in amonijaka smo ocenili po naelih metodik EMEP/EEA (2016) in IPCC (2006), kot so ju za slovenske razmere prilagodili Logar in sod. (2020) ter Mekinda Majaron in sod. (2020). Gre za metodiki, na podlagi katerih Slovenija poroa Konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter po Konvenciji LRTAP. Po teh ocenah se z zmanjšanjem porabe dušika za 1000 t emisije didušikovega oksida zmanjšajo za 6069 t CO2 ekvivalentov, emisije amonijaka pa za 29 t. Ocene veljajo za strukturo posameznih vrst dušikovih mineralnih gnojil, kot smo jo imeli v letu 2018. PODATKOVNI VIRI VIR PODATKOV Podatke o površinah zemljiš, na katerih se izvajajo ukrepi ozelenitev (POZ_POD, VOD_POD, POZ_ZEL, VOD_ZEL, POZ_NEP, VOD_NEP), vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Objavljeni so v letnih poroilih o izvajanju Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, ki jih pripravlja MKGP. Podatki za preteklo programsko obdobje so objavljeni v letnih Poroilih o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki jih objavlja Kmetijski inštitut Slovenije. POSEBNOSTI PRI PRIPRAVI PODATKOV / PERIODINOST PODATKOV Podatki o obsegu izvajanja namenskih ozelenitev, ki so podprta s Kmetijsko­okoljsko-podnebnimi plaili, so na voljo redno, junija za preteklo leto. UPORABLJENA EMEP/EEA 2016. EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2016. Technical LITERATURA guidance to prepare national emission inventories, EEA Report No 21/2016, European Environment Agency. IPCC 2006. IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories. Volume 4, Agriculture, forestry and other land use. Eggleston H.S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (ur.), IGES, Japan. Justes, E., Beaudoin, N., Bertuzzi, P., Charles, R., Constantin, J., Drr, C., Hermon, C., Joannon, A., Le Bas, C., Mary, B., Mignolet, C., Montfort, F., Ruiz, L., Sarthou, J.P. , Souchere, V., Tournebize, J., Savini, I., Réchauchere, O. The use of cover crops to reduce nitrate leaching: Effect on the water and nitrogen balance and other ecosystem services. Synopsis of the study report INRA (France), 2012, 68 s., https://www.researchgate.net/publication/285490693_The_use_of_cover_crops_to_reduce_nit rate_leaching_Effect_on_the_water_and_nitrogen_balance_and_other_ecosystem_services Logar, M., Mekinda Majaron, T., Verbi, J. Slovenian informative inventory report 2020 : Submission under the UNECE convention on long-range transboundary air pollution and directive (EU) 2016/2284 on the reduction of national emissions of certain atmospheric pollutants. Ljubljana: Slovenian Environment Agency, 2020. http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/nec_revised/iir/envxmoqhg/Slovenia_IIR_2020.pdf. Mekinda Majaron, T., Kus, Z., Maleši, I., Oberstar, H., Rotter, A., Logar, M., Simoni, P., Mali, B., Verbi, J., Tolar Šmid, V. Slovenia's national inventory report 2020 : GHG emissions inventories 1986-2018 : submitted under the United nations framework convention on climate change. Ljubljana: Ministry of the Environment and Spatial Planning, Slovenian Environment Agency, 2020. https://unfccc.int/documents/194894. POVRŠINE KMETIJSKIH ZEMLJIŠ V UKREPIH Z IZVAJANJEM GNOJENJA Z ŽIVINSKIMI GNOJILI Z MAJHNIMI EMISIJAMI AMONIJAKA V ZRAK SPLOŠEN OPIS OPIS KAZALNIKA Kazalnik je opisan s površino zemljiš, na katerih se izvajajo ukrepi Programa razvoja podeželja, ki neposredno zmanjšujejo emisije amonijaka v zrak. Gre za zahtevo Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak, ki se izvaja v sklopu operacij Poljedelstvo in zelenjadarstvo, Trajno travinje I ter Trajno travinje II Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plail. Ta zahteva se izvaja tudi v sklopu operacije Hmeljarstvo, ki pa jo ta kazalnik ne vkljuuje. Pri izvajanju zahteve je obvezna uporaba tehnik za porazdelitev tekoih živinskih gnojil v pasovih ali za njihovo vbrizgavanje v tla. Te tehnike prispevajo k zmanjšanju emisij amonijaka neposredno (v asu gnojenja), pa tudi posredno, prek boljšega izkoristka dušika iz živinskih gnojil in s tem zmanjšanja potreb po dušiku iz mineralnih gnojil. Tehnike gnojenja z majhnimi emisijami amonijaka prispevajo tudi k zmanjšanju emisij didušikovega oksida. Zmanjšajo se posredne emisije, ki so posledica emisij amonijaka in odlaganja dušikovih spojin na tla. Emisije didušikovega oksida se zmanjšajo tudi prek manjših potreb po dušiku iz mineralnih gnojil. VRSTA KAZALNIKA Klasifikacija EEA (DPSIR): odzivi Gre za nov kazalnik, ki bi ga bilo smiselno uporabiti za spremljanje ukrepov na podroju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka. CILJNA VREDNOST KAZALNIKA Ciljna vrednost ni doloena. Z EMISIJAMI Toplogredni plini: didušikov oksid (N2O) KATERIH Onesnaževala zraka: amonijak (NH3), dušikovi oksidi (NOX) PLINOV JE POVEZAN KAZALNIK? N2O ­N2O ­skladišenje gnojenje z živinskih mineralnimi CO2 -gnojil N2O -Metan -gnojili apnenje in 3,0% gnojenje z fermentacija gnojenje s živinskimi 7,3% v prebavilih senino gnojili 52,7% 3,2% 6,7% N2O -paša 2,3% POMEN VIROV EMISIJ, KI SO POVEZANI S KAZALNIKOM Metan ­N2O ­skladišenje posredne živinskih emisije gnojil zaradi 14,4% uhajanja N v zrak N2O ­4,0% razkrajanje N2O ­N2O -žetvenih posredne gnojenje s ostankov emisije komposti, 1,8% zaradi digestati in N2O ­N2O -izpiranja N v blati istilnih sprememba obdelovanje vode naprav rabe zemljiš histosolov 3,9% 0,1% 0,2% 0,5% Viri emisij toplogrednih plinov, na katere lahko pomembneje vpliva gnojenje z majhnimi emisijami amonijaka (struktura v letu 2018). Stran 64 od 67 Z emisijami pri gnojenju je neposredno ali posredno povezanih prek 50 % vseh emisij amonijaka. Izpusti zaradi gnojenja s kompostom, Izpusti zaradi digestatom in gnojenja z blatom mineralnimi istilnih gnojili naprav 9,1% 0,2% Izpusti iz hlevov in na paši 32,8% Izpusti zaradi Izpusti med gnojenja z skladiš. živinskimi živinskih gnojili gnojil 45,5% 12,5% Viri emisij amonijaka, na katere na katere lahko pomembneje vpliva gnojenje z majhnimi emisijami amonijaka (struktura v letu 2018). POMEMBNEJŠI Prek boljšega izkorišanja dušika in manjše porabe dušikovih mineralnih gnojil VPLIV NA prispeva gnojenje z majhnimi emisijami amonijaka tudi k manjšim emisijam EMISIJE ogljikovega dioksida zaradi rabe fosilnih goriv pri proizvodnji mineralnih gnojil. TOPLOGREDNIH PLINOV IN AMONIJAKA V DRUGIH SEKTORJIH POVEZANOST Manjše emisije amonijaka prispevajo k zmanjšanju odlaganja dušikovih spojin v KAZALNIKA Z naravne ekosisteme in s tem k ohranjanju biodiverzitete. DRUGIMI OKOLJSKIMI CILJI POVEZANOST Gnojenje z majhnimi emisijami amonijaka prispeva k uinkovitejši rabi dušikovih KAZALNIKA Z gnojil in s tem prek manjše porabe mineralnih gnojil h konkurennejši kmetijski DRUŽBENO- pridelavi. EKONOMSKIMI CILJI UKREPI, KI Gnojenje z majhnimi emisijami amonijaka je prek Kmetijsko-okoljsko-podnebnih VPLIVAJO NA plail (KOPOP) finanno spodbujeno s Programom razvoja podeželja. Gre za VREDNOST zahtevo Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak, ki se izvaja v sklopu KAZALNIKA operacij Poljedelstvo in zelenjadarstvo (zahteva POZ_NIZI), Trajno travinje I (zahteva TRZ_I_NIZI) ter Trajno travinje II (zahteva TRZ_II_NIZI). PREDNOSTI KAZALNIKA Kazalnik prikazuje uradne podatke o izvajanju zahtev, ki se izvajajo v sklopu Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plail. Izvajanje ukrepa preverjajo kontrolorji ARSKTRP. Informacije o površini zemljiš, na katerih se izvaja gnojenje z majhnimi emisijami, se upoštevajo pri pripravi nacionalnih evidenc emisij toplogrednih plinov in amonijaka. S tem prispevajo k izpolnjevanju obveznosti Slovenije na podroju emisij v zrak. Stran 65 od 67 Kazalnik nima vejih pomanjkljivosti, nekoliko manj pa je zanesljiva ocena uinkov. SLABOSTI Nezanesljivost izhaja predvsem iz predpostavke, da je delež živinskih gnojil, ki jih KAZALNIKA apliciramo s tehnikami z majhnimi emisijami, enak deležu kmetijskih zemljiš, na katerih se izvaja ukrep. VREDNOST IN UINKI KAZALNIKA PODATKOVNI VIRI VREDNOST KAZALNIKA IN TRENDI Površina zemljišč z gnojenjem z majhnimiV Sloveniji pred letom 2015 nismo imeli ukrepov za spodbujanje gnojenja z živinskimi emisijami amonijaka (000 ha) gnojili z majhnimi emisijami amonijaka. Po uvedbi spodbud se je ta nain gnojenja na njivah relativno hitro razširil in dosegel vrednost okoli 20.000 ha. V letu 2018 se je tako ukrep izvajal že na 11,2 % vseh njiv (glede na skupno površino njiv po evidencah MKGP). Na travinju se ukrep izvaja v zelo omejenem obsegu, v letu 2018 na 592 ha, ki so predstavljale le 0,17 % travinja, ki je bilo vpisano v evidence MKGP. Poasno širjenje gnojenja z majhnimi emisijami na travinje je posledica pogojevanja z drugimi zahtevami, ki za kmete niso privlane. 25 20,1 20,0 19,5 19,0 20 16,2 15 Njive 10 Travinje Začasni podatek2019 5 0,59 0,59 0,59 0,59 0,59 0,00 0 2013 2015 2017 2019 Leto Površine njiv in travnikov v ukrepih z izvajanjem gnojenja z majhnimi emisijami amonijaka v obdobju 2015-2019 (Vir: MKGP). V Sloveniji pred letom 2015 tovrstnih spodbud nismo imeli, pa tudi sicer je bil obseg gnojenja s tovrstno opremo zelo majhen. OCENA UINKA UKREPOV, KI JIH OPISUJEMO S KAZALNIKOM Ocenjujemo, da je gnojenje z majhnimi emisijami amonijaka (zahteva KOPOP) v letu 2018 zmanjšalo emisije amonijaka za 125 t, od tega 122 t neposredno, 3 t pa prek manjše porabe mineralnih gnojil. Zmanjšanje predstavlja 0,72 % vseh emisij amonijaka v kmetijstvu. Emisije didušikovega oksida so se zaradi tehnik gnojenja z majhnimi emisijami zmanjšale za 1064 t CO2 ekvivalentov, od tega za 471 t neposredno in za 593 t zaradi manjše porabe dušika iz mineralnih gnojil. Zmanjšanje je predstavljalo 0,06 % vseh emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva. OPIS METODIKE ZA OCENO UINKA UKREPOV, KI VPLIVAJO NA VREDNOST KAZALNIKA Uinek smo ovrednotili na podlagi površine kmetijskih zemljiš v ukrepu. Predpostavili smo, da je delež živinskih gnojil, ki jih apliciramo s tehnikami z majhnimi emisijami, enak deležu kmetijskih zemljiš, na katerih se izvaja ukrep. Ovrednotili smo neposreden uinek tehnik gnojenja z majhnimi emisijami amonijaka, pa tudi posreden uinek, ki se kaže prek manjše porabe dušika iz mineralnih gnojil. Pri tem smo uporabili metodiko EMEP/EEA (2016) in IPCC (2006), kot so ju za slovenske razmere prilagodili Logar s sod. (2020) ter Mekinda Majaron s sod. (2020). Gre za metodiki, na podlagi katerih Slovenija poroa Konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter po Konvenciji LRTAP. Stran 66 od 67 VIR PODATKOV Podatke o površinah zemljiš, na katerih se izvajajo zahteve Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (POZ_NIZI, TRZ_I_NIZI in TRZ_II_NIZI) vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Objavljeni so v letnih poroilih o izvajanju Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, ki jih pripravlja MKGP. POSEBNOSTI PRI PRIPRAVI PODATKOV / PERIODINOST PODATKOV Podatki o obsegu izvajanja gnojenja z majhnimi emisijami amonijaka, ki je podprto s Kmetijsko-okoljsko-podnebnimi plaili, je na voljo redno, junija za preteklo leto. UPORABLJENA EMEP/EEA 2016. EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2016. Technical LITERATURA guidance to prepare national emission inventories, EEA Report No 21/2016, European Environment Agency. IPCC 2006. IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories. Volume 4, Agriculture, forestry and other land use. Eggleston H.S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (ur.), IGES, Japan. Logar, M., Mekinda Majaron, T., Verbi, J. Slovenian informative inventory report 2020 : Submission under the UNECE convention on long-range transboundary air pollution and directive (EU) 2016/2284 on the reduction of national emissions of certain atmospheric pollutants. Ljubljana: Slovenian Environment Agency, 2020. http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/nec_revised/iir/envxmoqhg/Slovenia_IIR_2020.pdf. Mekinda Majaron, T., Kus, Z., Maleši, I., Oberstar, H., Rotter, A., Logar, M., Simoni, P., Mali, B., Verbi, J., Tolar Šmid, V. Slovenia's national inventory report 2020 : GHG emissions inventories 1986-2018 : submitted under the United nations framework convention on climate change. Ljubljana: Ministry of the Environment and Spatial Planning, Slovenian Environment Agency, 2020. https://unfccc.int/documents/194894.