Notulae ad floram Sloveniae 76   
s TeInFelser , J., 2013: Proučevanje razmnoževanja gubavolistne brogovite (V . rhytidophyllum 
Hemsl.) s potaknjenci. Dipl. delo. Univerza v Mariboru.
š IFTar , A., 2001: Izbor in uporaba drevnine za javne nasade. Zavod za tehnično izobraževanje. 
Ljubljana: 187–188.
Turk , B., 1990: Ruderalna in adventivna flora Ljubljane. Scopolia 23. Prirodoslovni muzej 
Slovenije.
FiliP küzMič
Gagea arvensis (Pers.) Dumort.
Nove najdbe in revizija v herbariju LJU
New findings and a revision v herbarium LJU
0248/2 Slovenija: Primorska, Kras, Kosovelje, vinograd J od vasi, 248 m n. m. Leg. B. 
Dolinar, 25. 3. 2012 (fotoarhiv avtorja). 
9848/4 Slovenija: Banjška planota: Grudnica nad Čepovansko dolino. Leg. & det. Marija 
Skok & Jože Lango, 9. 4. 2019 (fotoarhiv avtorice).
9953/1 Slovenija: Ljubljana (Bežigrad), Žale, zelenica pred glavnim vhodom na pokopališče. 
Det. N. Jogan, 4. 4. 2017 (fotoarhiv avtorja).
9953/1 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ljubljana (Bežigrad), mejica na pokopališču Žale, 
296 m n. m. Leg. Dolinar B., 10. 4. 2018 (fotoarhiv avtorja).
9953/1 Slovenija: Ljubljana – Nove Jarše, gramozna jama med krožnim križiščem in SZ 
delom Žal. Det.  A. Mihorič, 30. 3. 2019 (fotoarhiv avtorice).
9953/1 Slovenija: Ljubljana – Tivoli, zelenica med parkirišči ob Jakopičevem drevoredu. 
Det. T. Bačič, 3. 4. 2020.
9953/3 Slovenija: Ljubljana: Ljubljanski grad, prisojno travnato pobočje pod spomenikom 
kmečkim uporom. Det. N. Jogan, 18. 3. 2015 (fotoarhiv avtorja) (potrditev uspevanja 
po več kot stoletju).
9956/2 Slovenija: Posavska regija, okolica Radeč, Počakovo, senčna dolina pod zaselkom  
Jatne Kote, sredina kolovoza, 600 metrov JZ od cerkve sv. Janeza. 550 m n. m. 46° 03‘ 
18“ N 15° 5‘ 4“ E. Leg. & det. L. Oblak, 6. 4. 2019. (LJU10146957) (druga najdba po 
sto letih za preddinarsko fitogeografsko območje).
Dlakava pasja čebulica uspeva na njivah, v vinogradih, po ledinah in travnatih krajih 
(WraBer 2007), najdemo pa jo tudi v starih parkih in na pokopališčih, od kolinskega do 
submontanskega pasu (FIscher & al. 2008). Pignatti (2017) navaja, da ji ustrezajo motena 
okolja in sončne lege. Cveti od marca do aprila (maja) (WraBer 2007). Vrsta je arheofit 
(FIscher & al. 2008, PolDini 2009). 
Prepoznavanje dlakave pasje čebulice ni težavno, prepoznamo jo po dlakavih cvetnih 
pecljih in dveh ozkih ploskih listih (širina približno od 1 do 5 mm; pri naši najpogostejši 
vrsti G. lutea so listi širši, in sicer (5) 7–12 (15) mm) (WraBer 2007). 
K pisanju notice naju je spodbudila najdba vrste na Počakovem v preddinarskem 
fitogeografskem območju (PD), kjer je dlakavo pasjo čebulico pomladi 2019 našel in za 

Hladnikia 45: 70–81 (2020) 77
svoj študentski herbarij nabral prvi avtor tega prispevka. Dlakava pasja čebulica naj bi sicer 
glede na zemljevid razširjenosti v Jogan (2001) uspevala raztreseno po ozemlju Slovenije, 
razen v dinarskem območju. Vrsta v Sloveniji ni pogosta, v določenih delih ozemlja pa je 
celo zelo redka ali vsaj nepotrjena v zadnjem času.  
Na novoodkritem nahajališču dlakava pasja čebulica raste na območju ekstenzivno 
gojenega travnika velikosti približno 1800 m
2
. Travnik je košen dvakrat letno brez uporabe 
kmetijske mehanizacije in umetnih ali naravnih gnojil. Zaradi pretekle sečnje v bližnjem 
gozdu čez celoten travnik poteka star kolovoz. Severni del travnika omejuje glavna 
avtomobilska cesta, rob travnika z južne, vzhodne in zahodne strani pa obdaja mešani 
gozd, skozi katerega teče večji potok. Gozd okoli travnika sestoji iz naslednjih lesnih vrst: 
Castanea sativa, Corylus avellana, Fagus sylvatica, Quercus petraea, Sambucus nigra, 
Ulmus minor, Aesculus hippocastaneum, Fraxinus excelsior in Picea abies. Nekaj lesnih 
sadnih vrst pa uspeva tudi na sredi travnika. Te vrste so: Prunus avium, Prunus domestica, 
Malus domestica in Pyrus communis. V času cvetenja dlakave pasje čebulice (6. 4. 2019) so 
bile na nahajališču zabeležene še naslednje rastline: Ajuga reptans, Pulmonaria officinalis, 
Lathraea squamaria, Cardamine trifolia, Fragaria vesca, Cardamine bulbifera, Ranunculus 
ficaria, Symphytum tuberosum in Caltha palustris.
Pasja čebulica uspeva le na majhnem delu travnika. Na njem je v času izdelave herbarija 
cvetelo 20 do 30 primerkov te rastline, rasla pa je le na približno 5 m
2
 na južnem delu 
travnika, na kolovozu, delno na gozdnem robu in delno na travniku. Največ primerkov 
je raslo na predelu kolovoza. Uspevali so v majhnih žepkih prsti, obdanih z meljevcem, 
peščenjakom in grödenskim glinavcem. Manjše število primerkov je uspevalo ob gozdnem 
robu med različnimi vrstami mahov in na travniškem delu. Celotno območje zaradi lege in 
rasti drevesnih vrst dnevno obsije le malo sončne svetlobe, bližnji potok pa pripomore k 
večji vlagi območja.
Da bi ovrednotila najdbo, sva natančneje pregledala podatke o razširjenosti vrste 
v podatkovni zbirki Centra za kartografijo favne in flore, na katerih temelji zemljevid 
razširjenosti v Jogan (2001), in ugotovila, da je kar tri četrtine podatkov o razširjenosti vrste 
starih stoletje in več, pa še ti podatki so maloštevilni. Dobila sva vtis, da je vrsta v naših 
krajih ne le redka, pač pa tudi v upadanju. Zato sva se odločila, da narediva nov zemljevid 
razširjenosti, kjer bodo stari podatki (nad 50 let) prikazani ločeno od novejših (najdbe v 
zadnjih 50 letih). Za izdelavo zemljevida razširjenosti sva upoštevala naslednjo literaturo: 
BaBiJ (1998), Fritsch (1929), hayek (1956), kačičnik-Jančar (1990), m archese TTI (1896–
97), Paulin (1904), PolDini (2006, 2009), p osp Ichal (1897–99), r e Ichar DT (1860), s el Jak 
(1989), stergarŠek & Jogan (2010), š en TJurc (2019). Vključila sva tudi dva podatka iz 
zbirke Študentski herbariji (CKFF), uporabljene v Jogan (2001): 0249/2 (Irena Mavrič, 
1989) in 9650/2 (Jasmina Potočnik, 2001) in podatek N. Jogana za Dutovlje (1987, zbirka 
CKFF).
Poleg literaturnih podatkov sva pridobila tudi podatke iz herbarija LJU na Oddelku 
za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Revidirala sva ves razpoložljivi 
material rodu Gagea. V času najine revizije (september 2019) je bilo v LJU 22 pol vrste 
G. arvensis, od tega so bile 4 prvotno napačno določene kot G. lutea (3) in G. pusilla (1). 
Podatki z etiket so v prilogi. Največ nabirkov dlakave pasje čebulice v herbariju LJU (skoraj 
polovico) so prispevali študenti biologije. Večina nabirkov je s Primorske in iz Ljubljane, 
nekaj manj z Gorenjske in ena s Štajerske (Laško). Iz preddinarskega območja ni bilo 
materiala, razen dokaznih primerkov že omenjene najdbe kačičnik-Jančar (1990) za Krško 
hribovje.

Notulae ad floram Sloveniae 78   
Nekaj nadaljnjih neobjavljenih podatkov so nama posredovali botanični kolegi, terenski 
botaniki in naravoslovni fotografi, ki objavljajo svoje fotografije na spletnih straneh http://
galerija.foto-narava.com/ in nama dovolili objavo v tem prispevku.
Slika 1: Znana razširjenost vrste Gagea arvensis v Sloveniji.
Figure 1: The known distribution of Gagea arvensis in Slovenia.
Iz submediteranskega fitogeografskega območja je še največ novejših najdb s Krasa (širša 
okolica Sežane). Stare navedbe z obalnega dela SM (m archeseTTI 1896–97 in p ospIchal 
1897–99) niso bile potrjene v novejšem času. Glede na p olDInI (2009) vrsta uspeva na meji 
z Italijo, kot vidimo na zemljevidu razširjenosti, in je bila potrjena po l. 1960 v kvadrantih 
0249/3, 0349/1 ter 0147/4 (0147/2 – podatek iz 1920–1960). Münch (2014) navaja vrsto 
za Tržaško, Tržaški zaliv, notranjo in južno Istro. Vrsta na Hrvaškem ni pogosta, uspeva 
raztreseno (nikolić 2015), na meji s Slovenijo pa ni podatkov. 
Za dinarsko območje tudi po reviziji in pregledu literature nisva uspela najti podatkov o 
uspevanju vrste. 
Iz preddinarskega območja je v Jogan (2001) navedenih le pet lokalitet: 4 navedbe so 
stare že precej več kot stoletje, to so navedbe za Trebnje, Novo mesto, Krško in Šentjernej 
(p aulIn 1904). V Krškem hribovju je bila vrsta najdena pred dobrimi tridesetimi leti 
(kačičnik-Jančar 1990). Najdba prvega avtorja v kvadrantu 9956/2 je tako druga novejša 
najdba v PD območju.
Tudi druge navedbe za JV Slovenijo iz Jogan (2001) so stare. V subpanonskem območju 
je vrsta zelo redka. Znane so nam le navedbe Paulina (1904) in hayeka (1956).
Za predalpsko fitogeografsko območje je podatkov še največ, tudi novejših. Le zelo stari 
podatki iz krajev severno od Ljubljane so v zadnjem času ostali nepotrjeni, sicer pa je bila 

Hladnikia 45: 70–81 (2020) 79
vrsta v PA najdena na več mestih v predvsem v vzhodni polovici območja. Med drugim je 
bila v zadnjih letih najdena na Ljubljanskem barju (š enTJurc 2019) in potrjena tudi v mestu 
Ljubljana (Nove Jarše, Tivoli). Vrsta je bila že več kot 130 let znana z Ljubljanskega gradu 
(Jogan 2013), kjer uspeva v maloštevilni populaciji še zdaj.
Navedbe iz alpskega območja so maloštevilne, večinoma iz krajev na meji med 
predalpskim in alpskim območjem, novejši podatek pa je iz Kamniško-Savinjskih Alp 
(9654/4, LJU10024296, leg. N. Juvan). Verjetno je vrsta v Alpah dejansko redka, podobno 
ugotavljata za Avstrijo n IklFelD & s chra TT-e hrenDorFer (1999): vrsta je v avstrijskih Alpah 
regionalno ogrožena, pa tudi sicer je redka (razen v panonskem delu). 
Glede na zbrane podatke je poznavanje razširjenosti vrste v DN, AL, PD in predvsem 
v SP pomanjkljivo. Morda temu botruje zgodnje cvetenje vrste ali zamenjava s pogostejšo 
vrsto G. lutea, ki pa ji je podobna le od daleč. Morda pa je vrsta v zadnjih desetletjih v 
upadanju, ki je posledica človekove dejavnosti.
VIRI
b abIJ , V ., 1998: Flora ljubljanskih Žal [Flora of the Žale Graveyard in Ljubljana]. Scopolia, 
Ljubljana 39(12): 1–39.
FIscher , m. a., k. o sW alD & W. a Dler , 2008: Liliaceae s. str. In: Exkursionsflora für Österreich, 
Liechtenstein und Südtirol. 3. Aufl. Linz: Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ 
Landesmuseen, Linz. 1034–1038.
FrITsch , K., 1929: Siebenter Beitrag zur Flora von Steiermark. Mitteilungen des 
Naturwissenschaftlichen Vereines für Steiermark, Graz 64/65: 29–78.
h ayek , a ., 1956: Flora von Steiermark 2(2): Monokotyledonen. Akademische druck- und 
Verlagsanstalt, Graz. 147 pp.
Jogan , N., 2013: Flora Ljubljanskega gradu stoletje po V ossu. Hladnikia 32: 53–66.
Jogan, n. (ed.), t. Bačič, B. FraJMan, i. leskov ar, D. naglič, a. PoDoBnik, B. rozMan, 
s. strgulc kraJŠek & B. trčak, 2001: gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore. Miklavž na Dravskem polju. p. 166.
kačičnik-Jančar, M., 1990: Flora kvadranta 0057/2 v Krškem hribovju. Diplomska naloga. 
VTOZD za biologijo, VDO Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 88 
pp.
m archeseTTI , c., 1896–97: Flora di Trieste e de’suoi dintorni: CIV+1–727. 
m ünch m. , 2014: Liliaceae Juss. s. str. In: r oTTensTeIner , W. K.: Exkursionflora für Istrien. 
Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, Klagenfurt. pp. 579–580.
n IklFelD , H. & L. s chra TT-e hrenDorFer , 1999: Rote Listen gefährdeter Pflanzen 
Österreichs 2., neu bearbeitete Auflage – Farn– und Blütenpflanzen. Grüne Reihe 
des Bundesministeriums für Umwelt, Jugend und Familie, Band 10. Verlag: Austria 
medienservice, Graz, 291 pp.
nikolić t. ur. (2015): Rasprostranjenost Gagea villosa (M. Bieb.) Sweet u Hrvatskoj, Flora 
Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-matematički fakultet, 
Sveučilište u Zagrebu (datum pristupa:11.02.2020).
Paulin, a., 1904: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam III [Beiträge zur Kenntnis 
der Vegetationsverhältnisse Krains 3]. Centuria V– VI., p. 215–308, O. Fischer. Labaci.
p Igna TTI, s., 2017: Flora d´Italia. V ol. 1, ed. 2. Edagricole, Bologna. 894─900.

Notulae ad floram Sloveniae 80   
p olDInI , l., 2006: Muscari tenuiflorum Tausch, nova vrsta v flori Slovenije, nova nahajališča 
in potrditve redkih vrst. Hladnikia 19: 35–40. 
p olDInI , l., 2009: Guide alla flora – IV . La diversità vegetable del carso fra Trieste e Gorizia 
lo stato dell’ambiente. Edizioni Goliardiche, Trieste. p. 292
p ospIchal , e., 1897–99: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 1–2. Leipzig, Wien. 
XLIII+576 pp.
r eIcharDT , h. W ., 1860: Die Flora des Bades Neuhaus nächst Cilli, eine pflanzengeographische 
Skizze. Verhandlungen der kaiserlich-königlichen zoologisch-botanischen Gesellschaft 
in Wien (Abhandlungen), Wien 10: 713–742.
s elJak , G., 1989: Plevelna vegetacija vinogradov in sadovnjakov na Goriškem in vpliv 
večletne rabe nekaterih herbicidov na spremembo dominantnosti plevelnih vrst. 
Magistrsko delo. VTOZD za agronomijo, VDO Biotehniška fakulteta, Univerza Edvarda 
Kardelja v Ljubljani, Ljubljana. 108 pp.
s Tergaršek , J. & n. J ogan , 2010: Flora okolice Pliskovice (kvadrant 10248/2). Hladnikia 
26: 21–47.
š enTJurc , T., 2019: Gagea arvensis. In:  t. Bačič & I. Dakskobler (eds.) (Tracheophyta), a. 
Martinčič (ed.) (Bryophyta s. lat.). Nova nahajališča vrst = New localities 44. Hladnikia 
44: 71–84.
WraBer, t., 2007: Liliaceae – lilijevke. In: Martinčič, a., t. WraBer, n. Jogan, a. PoDoBnik, 
b. T urk & b.V reš : Mala flora Slovenije: Ključ za določanje praprotnic in semenk. 
Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. pp. 747–750.
ZAHV ALA
Za pomoč pri zbiranju podatkov o razširjenosti in dovoljenje za objavo svojih podatkov 
se avtorja zahvaljujeva botanikom Alenki Mihorič, Nejcu Joganu, Branku Dolinarju, Mariji 
Skok in Jožetu Langu. Za posvetovanje o prisotnosti vrste v subpanonskem območju se 
najlepše zahvaljujeva Sonji Škornik, Branku Bakanu in Igorju Paušiču. Aliju Šalamunu in 
Centru za kartografijo favne in flore se zahvaljujeva za izdelavo zemljevida razširjenosti. 
Najlepša hvala tudi vsem botanikom, ki so prispevali svoj herbarijski material rodu Gagea v 
herbarij LJU. Raziskava je bila delno izvedena okviru programske skupine ARRS Biologija 
rastlin (P1-0212), ki deluje na Oddelku za biologijo, BF, UL. 
lovro oBlak & tinka Bačič
PRILOGA
Seznam revidiranega herbarijskega materiala vrste Gagea arvensis v herbariju LJU
0052/1 Slovenija: Ljubljansko barje: Bevke, pot za osamelcem Gradišče, ob poti 50 m pred 
kamnolomom ob vodnem zajetju. 287 m n. m. leg. T. Šentjurc, 16. 3. 2019, det. T. 
Bačič, 2019. LJU10146958
0057/2 Slovenija: Krško hribovje, Pijana gora; v vinogradu, 450 m n. m. leg. & det. M. 
Kačičnik, 25. 3. 1989. LJU10024300

Hladnikia 45: 70–81 (2020) 81
0248/1 Slovenija: Kras: okolica vasi Kregolišče, južno od Komna, med grmovjem. 225 m n. 
m. leg. J. Brzin, 5. 3. 1994, det. T. Wraber. LJU10024299
0249/1 Slovenija: Primorska, Dutovlje – in graminosis, solo calcareo. 270 m n. m. Leg. N. 
Ferjančič, det. E. Mayer, april 1950. LJU10024308
0249/1 Slovenija: Primorska, Kras, vas Ponikve, JZ od Štanjela; JZ rob vasi, 350 m n. m. B. 
Leg. & det. Mavrič, 8. 4. 2000. LJU10024297
0249/2 Slovenija: vinograd – 150 m od vasi Poljane, fliš. 480 m n. m. Leg. & det. J. Mavrič, 
11. 3. 1989. LJU10024298
0249/3 Slovenija: Primorska, Sežana, Gabrk, 2 km SV od Sežane, kraška gmajna (travnik). 
360 m n. m. Leg. & det. Kim Munih, 29. 3. 2011. LJU10141303
0249/3 Slovenija: Kras, Sežana, Filipčje Brdo, rob vinograda, 340 m n. m. Leg. & det. Lea 
Štefanič, 17. 3. 2003. LJU10143160
0350/1 Slovenija: biva na njivah pri vasi Britof v reški dolini. 380 m n. m. Leg. & det. R. 
Justin, 1899. LJU10024303
0350/3 Slovenija: Primorsko-goriška flora: Barka nad Vremami, na travnikih in neobdelanih 
njivah pri vasi, 609 m n. m. Leg. & det. R. Justin, 1. 5. 1910. LJU10024306
9651/1 Slovenija: Gorenjska, Lesce, travnik nasproti gostilne Tulipan, 500 m n.m. Leg. 
Zvezdana Samac, 18. 3. 2017, det. S. Strgulc Krajšek, 12. 6. 2017. LJU10145429
9651/4 Slovenija: Gorenjsko: Ljubno na Gorenjskem – in agris, solo calcareo, 500 m n. m. 
Leg. & det. B. Prekoršek, 20. 4. 1953. LJU10118643
9654/4 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe, Ljubno ob Savinji, vinogradi, ob klopi  nad 
potjo, apnenčasta tla. 490 m n. m. Leg. & det. N. Juvan, 14. 3. 1999. LJU10024296
9849/4 Slovenija: Cerkno, 332 m n. m. Leg. & det. G. Seljak, 2. 5. 1970. LJU10024295
9853/4 Slovenija: Gorenjsko: Groblje prope Domžale – in graminosis, solo calcareo, 320 m 
n. m. Leg. & det. E. Mayer, marec, 1951. LJU10024305
9857/4 Slovenija: Laško: travnik ob gozdu – sp. stran ceste v vas Vrh nad Laškim. 500 m n. 
m. Leg. R. Golčer, 23. 4. 1989, det. T. Bačič & L. Oblak, 2019. LJU10024245
9953/1 Slovenija: In agris arenosis ad pagum Savlje in ditione Labacensi. 300 m n. m. Leg. 
& det. Mulley (FEC Paulin 1904), maj 1904 (?). LJU10024307
9953/1 Slovenija: Kranjsko-ljubljanska flora: na obdelanih in neobdelanih njivah 
Ljubljanskega polja, 300 m n. m. Leg. & det. R. Justin, 4. 4. 1883. LJU10024304
9953/1 Slovenija: In locis cultis in agro Labacensi, 300 m n. m. Leg. & det. A. Martinčič, 23. 
3. 1950. LJU10024302
9953/1 Slovenija: Ljubljana: pokopališče Žale. Tu in tam povsod po pokopališču, tudi kot 
okrasna, 297 m n. m. Leg. & det. V . Babij, 10. 4. 1995. LJU10024294
9953/2 Carniolia. In agris prope pagum Devica Marija v Polju (ditio Labacensis), 290 m n. 
m. Leg. & det. F. Dolšak, april, 1922. LJU10024301
9956/2 Slovenija: Počakovo, senčna dolina pod Jatna Kote, sredina kolovoza, JZ od cerkve 
sv. Janeza, 550 m n. m. Leg. & det. L. Oblak, 6. 4. 2019. LJU10146957