Poštnina plačana ® gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ST. & # 15. JUNIJA 1956 • LETO XV # CENA 10 DIN I PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El RAZMIŠLJANJA O IZPOPOLNITVI PLAČNEGA SISTEMA Nerazumljivo odlašanje Sedanji plačni sistem, ki je v | vzete za izhodiščne obračunske ’ seji v dneh 23. in 24. septembra | drugič: ali je umestna sedaj lani je temeljito proučil delova-' tolikšna naglica pri tako odgo-nje plačnega sistema, ugotovil njegove prednosti in slabosti in predlagal ustrezno izpopolnitev izraženo v dveh predlogih. veljavi v podjetjih od junija ozi- plače iz leta 1954. S tem je vne-roma julija lani, je vsekakor šen v nov sistem star način ob-vzpodbudnejši od prejšnjega si- likovanja plač, ki je uveljavljal stema obračunskih plač. Medtem, enako plačilo za različna dela in ko je sistem obračunskih plač podjetja so začela »startati« z dobesedno zaviral delo in nagra- neenakega položaja. Podetja z jevanje po učinku, sedanji sistem visoko proizvodnostjo so izgubila prizna posamezniku plačo po skoraj vsako možnost, da bi pre- učinku, kar ugodno vpliva rast storilnosti dela. Delo in nagrajevanje po učinku v razmahu V zadnjem četrtletju lani je bilo v 716 podjetjih od vseh de- segla norme, tista z nizko produktivnostjo ob »startu« pa so imela neprimerno več možnosti za presego norm in povečanje plač. Tak ključ za ugotavljanje zaslužka je ohranjal enako plačo za različno normo in navajal pod- lovnih ur opravljenih povprečno jetja na najzrazličnejše nepravil- 43% ur po učinku (norma, akord). Podjetja usnjarske, gumarske in tekstilne industrije pa izkazujejo več kot polovico opravljenih ur po učinku. Nad povprečnim odstotkom (43%) delovnih ur, opravljenih po učinku, je še pet strok, in sicer tobačna, črna in n os ti. Nešteti podatki govore, da so v posameznih podjetjih občutno povečali število delavcev, odpirali nova delovna mesta, prekategorizirali delavce in delovna mesta samo zato, da bi dosegli ugodneše izhodišče za oblikovanje plač, ugodnejšo osnovo za barvna metalurgija, papirna in- obračun med podjetjem in skup- ---n ost j o. To je seveda zaviralo in še zavira proizvodnost dela in dustrija in industrija nekovin. Obstoječi plačni sistem je prav tako omogočil uvajanje premijskega sistema v podjetjih. Od dela dobička, namenjenega za plače, so industrijska in rudarska podjetja lani izločila za premije sicer le 15,6%, medtem, ko so vse ostale gospodarske panoge, razen kmetijstva, namenile za Premije precej več sredstev. Med industrijskimi strokami so največ dobička za plače uporabili za Premije v premogovnikih (43,2%) V grafični industriji (42,7%), gumarski industriji (39,7%). Tem panogam slede še kovinska industrija (30,7%), usnjarska (26,7%) in črna metalurgija (24,2%). Neznaten del dobička namenjenega za plače, pa so uporabili za premije v lesni industriji (3,4%) v industriji nekovin (5,5%) barvni metalurgiji (6,2%) živilski industriji (7,1%) in papirni industriji 0,6%). Plačni sistem je še obremenjen z nekaterimi slabostmi Kot rečeno vpliva sedanji Plačni sistem vzpodbudno na Proizvodnost dela tam, kjer so dela normirana in akordirana. Prav tako bi morala vodstva normirati čimveč del. Kljub tem Prednostim pa vsebuje plačni sistem še vedno določene slabosti, ki naravnost vpijejo da jih odpravimo. Med drugim na primer sedaj veljavni sistem ne vzpodbuja podjetij, da bi zaposlovala res samo nujno potrebno število delavcev. Samo to, da se s povečanjem zaposlenih manjša dobiček in povečujejo udeleženci Pri delitvi zmanjšanega dbbička, °e zadržuje podjetij, da ne bi zaposlovala. več delavcev, kot jih Potrebujejo in jih ne vzpodbuja, da bi odpustili odvišne delavce. Neenako izhodišče Pri sestavljanju tarifnih pra-dlnikov za leto 1955 so bila 4. JULIJ - praznik borcev Dne 8. junija je bilo zasedanje ^veznega izvršnega sveta, na katerem je bil med drugimi osnut-kl zakonov in uredb sprejet tudi dsčrt zakona o proglasitvi 4. ju-i?]a za jugoslovanski praznik — Uan borcev. .. V vseh republikah se pripravijo na ta dan. Letošnja prosla-®. je toliko pomembnejša, ker imeva 15 let, odkar je CK KPJ “Prejel zgodovinski sklep o obo-_?zeni vstaji proti fašističnemu °kupatorju. . Na to proslavo se poleg organizacije Zveze borcev pripravlja-r* Vse množične organizacije. Na ečer pred praznikom bodo pro-,ve, na sam praznik pa mnoge Prireditve, ki naj pokažejo uspe-e izvenarmadne vojaške vzgoje, eio organizacij Zveze borcev, onekod bodo partizanski borci :*HPno s svojimi družinami in prijatelji obiskali kraje slavnih n;Vb- Zopet drugod pripravljajo partizanske marše. k Na§e bodi škoduje težnjam, da bi čim dosledneje uveljavila socialistična načela nagrajevanja po delu. Premalo spodbude za znižanje materialnih stroškov Naslednja slabost plačnega sistema je v tem, da ne vpliva dovolj vzpodbudfto ali pravzaprav v ničemer ne vpliva na varčevanje z materialom in sploh na znižanje materialnih stroškov proizvodnje. Ker so materialni stroški glavni činitelj pri oblikovanju cen proizvodov (po zaključnih računih za leto 1954 so znašale plače brez prometnega davka v industriji in rudarstvu Slovenije v strukturi cene 7,35%) je ta slabost plačnega sistema še toliko večja saj zavira znižanje cen proizvodov, znižanje, ki bi ga nedvomno lahko dosegli ob smotrnejšem gospodarjenju s surovinami, boljšo organizacijo dela, če bi instrumenti delitve dohodka in oblikovanja plač vzpodbujali podjetje k temu. Po dosedanjih določbah tudi okraj ni zainteresiran, da bi podjetja zniževala materialne stroške, kajti z znižanjem lastne cene podjetju se znižuje tudi delež okraja. Nič ni torej čudnega, če so ponekod okrajni ljudski odbori prepovedovali podjetjem znižanje cene proizvodom, da bi si s tem zagotovili planirano udeležbo pri delitvi dobička. Predloga Centralnega sveta sindikatov za izpopolnitev plačnega sistema Kmalu nato, ko je bil uveljavljen obstoječi plačni sistem, je bilo mogoče spoznati njegove prednosti pred sistemom obračunskih plač in kmalu so bile tudi očitne domala vse prej omenjene slabosti. Zato so si posamezne družbene organizacije, zbornice itd. prizadevale že kaj kmalu poiskati izhod iz nastalih težav in sestaviti predloge za izpopolnitev sistema nagrajevanja. Med prvimi je to najuspešneje storil Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Na plenarni Oblikovanje plač iz dohodka Po prvem predlogu Centralnega sveta sindikatov naj bi podjetjem določili plačo in prispevek skupnosti po vnaprej določenih vornem opravilu, kot je zbiranje podatkov za odločitev, kako in v katerih podjetjih naj bi poizkusno uveljavili oba predloga sindikatov za izpopolnitev plačnega sistema. Gre namreč za tole: Osmega junija smo zvedeli na Republiškem svetu sindikatov Slovenije, da pride ta dan med drugim v Strojno kovinsko industrijsko podjetje v Vižmarjih posebna zvezna komisija, ki bo razmerjih (stopnjah). Udeležba ' zbirala potrebne podatke za uve-plač v dohodku naj bi bila od- j ljavljanje plačnega sistema. Zgla- visna od tega, ali je dohodek v primerjavi z izhodiščnim letom doživel spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje, stroških in prodajnih cenah. Če bi se spremenil samo fizični obseg proizvodnje, bi plače naraščale ali padale sorazmerno z obsegom proizvodnje. V primeru znižanja stroškov, bi se delež plač povečal in se ravnal po dejanskih zmožnostih znižati stroške v posameznih gospodarskih panogah. Pri zvišanju prodajnih cen bi bil delež podjetja za plače znatno nižji in sicer zato, da bi si kolektivi prizadevali povečati dohodek s povečanjem obsega proizvodnje in znižanjem stroškov. Plačni sklad na enoto proizvodov Po drugem predlogu Centralnega sveta sindikatov pa naj bi dobila podjetja plačni sklad na enoto proizvoda, in sicer toliko in toliko dinarjev za kg ali meter blaga in podobno Na ta način ne bi bilo več število delavcev in njihova kvalifikacijska struktura osnova za izračun plačnega sklada, temveč bi bila osnova količina proizvodov, brž ko bi jih kolektiv prodal. Centralni svet sindikatov je kmalu zatem v sporazumu z gospodarskimi organi dosegel, da bi tak način izračunavanja plačnega sklada začasno uvedli kot poizkus v nekaj podjetjih v vsaki posamezni republiki. V ta namen so v vsaki republiki in tudi pri nas v Sloveniji že v jeseni sporazumno s posameznimi gospodarskimi organizacijami določili, kje naj bi preizkušali omenjena dva predloga. Po določenem času preizkušnje na bi namreč družbeni in gospodarski organi proučili praktično vrednost takega načina izračunavanja osnovnega plačnega sklada in o njem dokončno sklepali. Glede na očitne slabosti sedaj veljavnega plačnega sistema smo pričakovali, da bo predlagani način delitve dohodkov in oblikovanja plač res kmalu poizkusno uveljavljen, če ne prej pa vsaj v prvih mesecih letos. Toda kot! je videti so bila ta pričakovanja preuranjena, saj kot kaže bodo najbrž uresničena šele s prvim julijem letos Ob tem so človeku nejasne dve stvari: Prvič. Zakaj so gospodarski organi tako odlašali s poizkusnim uveljavljanjem delitve dohodka in oblikovanja plač, zakaj so ga odlagali skoraj deset mesecev in ni bil uveljavljen že vsaj v prvem tromesečju in sili smo se v SKIP. Dela obilo — rok kratek V podjetju so nam odgovorili, da so se odločili za preizkus kot vsa ostala podjetja, ker vedo, da bi bilo treba drugače oblikovati sklad plač. Od lani, ko jih je o tem obvestilo vodstvo sindikata, pa letos do 5. junija ni prejelo podjetje nikakršnega obvestila o zbiranju podatkov ali kakšnem koli opravilu v zvezi z omenjenim preizkusom obeh predlogov. Dne 5. junija 1956 pa je vodstvo podjetja SKIP prejelo dopis Zvezne komisije za plače v gospodarstvu številka 426, odposlan iz Beograda 29. maja letos, iz katerega je bilo razvidno, da bi se moral zastopnik podjetja udeležiti 4. junija, (to je dan prej kot so dopis sploh prejeli) sestanka v Beogradu, kjer bi dobil potrebna pojasnila na nejasna (Nadaljevanje na 4. strani) Tovariš Tito in ostali člani jugoslovanske delegacije so preživeli v Moskvi pet nepozabnih dni; pretekli petek pa so odpotovali v Leningrad, kjer jih je prisrčno pozdravilo več sto tisoč ljudi. Naša delegacija je bivala v Leningradu dva dni. Obiskala je tovarno električnih strojev »Kirov«, Petrov dvorec in Ermitaž ter prisostvovala predstavi v Kirovskem gledališču. Oba dni so Leningrajčani toplo in prisrčno pozdravljali jugoslovanske goste in s tem manifestirali svoja prijateljska čustva do Jugoslavije in svojo privrženost stvari miru. Iz Leningrada se je tovariš Tito vrnil v Moskvo, kjer so se nadaljevali sovjetsko-jugoslovanski razgovori. V nedeljo je naš predsednik z ostalimi člani delegacije krenil na potovanje po Sovjetski zvezi, ki bo trajalo sedem dni. Doslej je že obiskal Stalingrad, Krasnodar, Novorosijsk in Soči, kamor je prispel v sredo zvečer. V vseh teh mestih so ga sovjetski ljudje navdušeno pozdravljali kot predstavnika junaških jugoslovanskih narodov in velikega borca za zmago miru in socializma. Tovariša Tita spremljata na tem potovanju prvi sekretar Centralnega komiteja KP SZ Nikita Hru-ščev in podpredsednik ministrskega sveta ZSSR Mikojan. — Tovariš Tito, predsednik Vorošilov in Jovanka Broz na sprejemu v Kremlju ALI SMO POSVETILI DOVOLJ POZORNOSTI DELOVNIM INVALIDOM? 26.895!!! Republiški zavod za socialno zavarovanje izplačuje zavarovalnino I šobiti za ustvarjalno delo in jim 26.895 delovnim invalidom; lani so izplačali na račun invalidskih 1 tako omogočiti enakovredno uve-pokojnin in invalidnine 1.775,795.765 dinarjev I ljavljanje v družbi. Obiskali smo tajnika Republiškega sveta sindikatov tovariša Mavrici j a Borca in predsednika skupščine Zavoda za socialno zavarovanje tovariša Jožeta Plevnika, da nam odgovorita na nekaj vprašanj, ki zanimajo naše organizacije in naše bralce. Že dalj časa razmišljajo o usianovitvi posebne organizacije, katere člani bi bili delovni invalidi. Kaj misliš ti, tovariš Bore, o taki organizaciji? — smo zastavili prvo vprašanje. »O tem, da bi bila potrebna posebna organizacija invalidov dela v sindikatih, že dalj časa razmišljamo,« je dejal tovariš Bore. »Naš Republiški svet je nekatere predloge že predložil Centralnmu svetu ZS.T, kajti to vprašanje se vedno pojavlja, kadar razpravljamo o nesrečah pri delu, poklicnih obolenjih in težavah delovnih invalidov oziroma o njihovi rehabilitaciji. Menim, da starostni upokojenci in delovni invalidi ne sodijo v skupno organizacijo. Prvi so svojo delovno dobo že zaključili in or-! ganizacija društev upokojencev j jih sedaj, na jesen življenja, po- sindikalne organizacije Igjv? Prispevale svoj delež k čim . slovesnosti tega velikega j,_Znika in pripomogle k razvi-s^vnih tradicij narodno-e$v<*°dtine fronte vezuje in vključuje v naše družbeno življenje ter jim pomaga reševati njihova posebna vprašanja. Z invalidi dela je povsem drugače. To so mlajši tovariši, polni življenjske sile in v organizaciji upokojencev ne najdejo pravega mesta. Konec koncev gre tu še za psihološki moment, saj že s tem, da jih vključimo v organizacijo upokojencev, napravimo križ čez njihovo udejstvovanje v proizvodnji. Mnogi pa bi radi še delali, ne pa da so odvisni od invalidnine in podpore. Poleg tega so mnogi zaposleni na slabših delovnih mestih, večkrat brez možnosti napredovanja. Teh in podobnih vprašanj v društvu upokojencev ne morejo uspešno reševati, zato bi posebna organizacija invalidov dela bila povsem upravičena. Reorganizacija sedanjega Društva upokojencev Jugoslavije naj bi bila v zvezi z osnovanjem nove organizacije invalidov dela izvršena potem, ko bo to vprašanje dodobra proučeno ter bodo sprejeti ustrezajoči ukrepi v Centralnem svetu ZSJ. Menim tudi, da je pri nas v Sloveniji za novo organizacijo dovolj pogojev in potreb. In kakšne bi bile naloge nove organizacije invalidov dela? — smo zastavili drugo vprašanje. »Republiški svet sindikatov,« je odgovoril tovariš Bore. »je pri socialnem zavarovanju LRS že zahteval pregled vseh invalidov, katerim izplačujejo invalidnino. Letos bo zavod izplačal milijardo 800 milijonov dinarjev invalidnine. Ti izdatki pa so vsako leto večji. Dobiti pregled teh invalidov po starosti, spolu, invalidnosti, kvalifikacijah itd. je osnova za uspešno rehabilitacijo. Do sedaj smo pri nas za delovne invalide pravzaprav malo storili. Dokaj bolje je preskrbljeno za slepe in gluhoneme. Izvedenec OZN za tehnično higiensko delovno zaščito je ob obisku v Jugoslaviji dejal: ,Joz bi bil v Jugoslaviji raje slep, kot pa brez roke.* Torej bo nujno vsestransko sodelovanje vseh činitelj ev, da bodo bodoči uspehi v rehabilitaciji in prekvalifikaciji invalidov večji. Omeniti moram tndi, da vsi invalidi dela niso navdušeni za rehabilitacijo. Navadili so; se na rente in zahtevajo: ,če sem se ponesrečil, naj mi družba sedaj Poleg urejenega invalidskega ^o^tucH sami"1 dol?1 Ljubljani zgradili sodoben center n* kaj storiti za svojo delovno za rehabilitacijo invalidov in kar usposobitev. Tudi v tem pogledu je najvažnejše, vsaj za začetek \ bodo imele organizacije invalidov imamo potrebne medicinske in vazno_Področje dela. Ker v glav-ostale strokovnjake. Imamo tudi P0™. selc začenjamo z rehabili-bogate izkušnje iz medicinske,! ^ac,10 m prekvalifikacijo mvall-delovne in tudi strokovne reha- do„Y’ bo moralna. politična, psiho-bilitacije vojnih invalidov. i 1°^* pr.1.prava invalidov za re- „ . .. . habilitacijo m prekvalifikacijo Nova organizacija invalidov nujna. v inozemstvu so v tem Pogledu daleč pred nami. Pod-hf se i ra n31a ^ja, ki zaposlujejo 10, 20, 25 in "2* f vc]a"^ mYalldl ; vseh več deiovnih in vojnih kategorij invalidnosti, saj je invalidov, niso nič jzrGdnega. vprašanje rehabilitacije kom- Neko podjetje elektroindustrije v pleksno, enotno vprašanje. Ni še Helsenkih n= Finskem zanodme «“ “i »t ” m. «»«i Sr ”,S £%CK vključili samo invalidi, ki ze pre- dov jemajo nezgodno in bolezensko " . ... invalidnino od socialnega zava- Organizacija invalidov bo mo- rovanja, ali tudi tisti, ki imajo Ira!a skuP.no s. sindikalnim^ orga- potrdila, da so sposobni samo za 1 inzaci.iami poiskati vse možnosti, lažja dela, in tudi tisti, ki me- jda ne, 150 Tn,°,ben, invalid ostal ne- nijo, da jim je pomoč invalidske ^Ppflen. Kdo drugi laze kot in- Mladost, veselje, sonce, smeh! Letos so telovadna društva »Partizan« priredila mnogo uspelih telovadnih nastopov, na katerih je nastopala predvsem mladina. Ali je bil tudi tvoj otrok med njimi? Ali si se ob teh izletih vprašal: Kaj sem pa jaz storil za napredek telesne kulture? organizacije za njihovo rehabilitacijo in prekvalifikacijo nujno j potrebna. Torej glavna naloga j take organizacije bi ne bila v tem, da bi skrbela za gmotni položaj validi sami pokažejo delovna mesta, kjer bi lahko delali. Pa ne samo invalidi, ki prejemajo invalidne rente, tudi vsi tisti, ki zaradi raznih vzrokov invalidov, marveč v tem, kako postanejo delovno manj sposobni, čimveč invalidov ponovno uspo- 1 (Nadaljevanje na S. strani) T -7 M A C T TJ nT?n&MT7Ar*TT W ■ SKLEP CENTRALNEGA SVETA ZSJ O POMOČI NEZAPOSLENIM ČLANOM Po sklepu Centralnega zveta tveze sindikatov ima vsak nezaposlen član pravico na pomoč pod posebnimi pogoji, in sicer za vsak teden nezaposlenosti — dvojni znesek članarine, ki jo je plačal v letu dni (71. člen Pravilnika o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij). To pomoč izplačujejo iz sklada za pomoč nezaposlenim članom. Ker pa precej članov te svoje pravice ne uveljavlja, bodi da zanjo ne ve, ali pa sindikalni svet ni imel denarja v ta namen, je Centralni svet na eni izmed zadnjih sej sklenil: Vsi sindikalni člani, ki so bili letos nezaposleni ter so imeli pravico na pomoč, pa je niso nič ali pa le delno izkoristili, lahko naknadno zahtevajo, da jim to pomoč izplačajo, čeprav so sedaj morda spet zaposleni. Vsi sindikalni sveti so dolžni obvestiti o tem vse svoje člane ter zagotoviti, da bo pomoč, do katere imajo nezaposleni člani pravico, tudi res izplačana. VEČ ODGOVORNOSTI Novo finančno poslovanje sindikalnih organizacij že traja štiri mesece, vendar še nikakor ni steklo, kakor hi moralo in smo pričakovali. O METODI DELA KOPRSKEGA OKRAJNEGA SVETA LE Z DELOM si pridobi sindikalno vodstvo ugled v življenju Pred nedavnim smo se pomenili o metodi dela kranjskega in ljubljanskega okrajnega sindikalnega sveta. Danes se seznanimo, kako dela koprski okrajni svet. Tudi o tem sindikalnem svetu lahko rečemo, da se z vso resnostjo loteva problemov in da z velikim čutom za to, kaj je v določenem času najvažnejše, vodi in usmerja sindikalne orga- nizacije v okraju. Seje predsedstva na primer niso prenatrpane s točkami dnevnega reda, marveč je vsaka izmed njih posvečena posebnemu problemu, ki ga ustrezajoča komisija že prej dobro prouči in zbere gradivo, tako da je predsedstvu predoče-na celotna podoba problema in so zato ukrepi lahko zelo konkretni. Na zadnji seji na primer so analizirali nedavne volitve (Telavskih svetov. Samo predsedstvo šteje 13 članov, tajništvo pa 5. Vsi pred- j razpolago. Med vprašanji, na sedniki občinskih sindikalnih katera iščejo odgovor, je tudi to, c=me,m nh,,n„kpm svetov so tudi člani predsedstva kako so izkoriščena osnovna ukatoem svetu ni kaj, vsaj misli-1 okrajnega sveta. Na ta način sredstva. Pri tej analizi so ugo- rifnimi pravilniki. Razen tega pa in komisijah ljudskega odbora ( " ' ”---- 1----ob sklepanju o važnejših vpra- sklepanju šanjih, se domenijo prej na seji ustanavljajo še občasne komisi je, da prouče vprašanja, ki jih _ _ ... jim postavlja predsedstvo ali taj- tajništva ali pa predsedstva, ništvo okrajnega sveta. j Od strokovnih odborov ima-1 Prav take stalne komisije ob-j jo tri: okrajni odbor trgovskih, siajajo tudi v občinskih sindi-l gostinskih in turističnih delav-kalnih svetih. Na zadnji seji taj- cev ter okrajna odbora kmetij-ništva so sklenili, da bodo skli-l cev in pomorcev. Le-ti pa še ni-cali predsednike občinskih ko- [ so našli čisto pravega mesta v misij, (na pr. vse predsednike družbenem življenju okraja, komisij za delavsko upravlja-j Pred nedavnim so ustanovili še nje) ter se z njimi pomenili o. komisijo za komunalne in obrt-metodi, zlasti pa o vsebini dela.! ne delavce, ki je predlagala še Sindikalni svet najtesneje so- nekaj stvari. Tako na primer deluje z okrajnim komitejem .bai bi ^ustanovili^nekak- j ZKJ. Predsednik in tajnik sta člana okrajnega komiteja (tajnik je organizacijsko tehnični sekretar O K ZKJ). Sindikati imajo v organizacijah komunistov vso podporo in. zato so tudi tako močni. Zdaj na primer partijske organizacije zbirajo gradivo o problematiki podjetij in je sindikalnemu svetu seveda na šen knjigovodski servis za obrtna podjetja. Zdaj pa zbira podatke o tem, katere obrti izumirajo, ker je premalo vajencev. S tako metodo dela in ob veliki podpori Zveze komunistov so si okrajni sindikalni svet in sindikalne organizacije sploh pridobile v družbenem življenju okraja velik ugled ter imajo dostikrat odločilen vpliv na dogajanje v koprskem okraju. Vajenska mladina je lepo proslavila dan vajencev. Sodelovala je na številnih prireditvah, tekmovanjih in izletih, priredila je vrsto sestankov in zborovanj, na katerih so se pogovorili o svojih težavah in nalogah, ki jih čakajo v življenju. sindikalnem ------— —, —. mo, oporekati. Le pri nekaterih sindikalnih podružnicah nekako ne gre, kot bi pričakovali, pa čeprav pri njih ni v tem pogledu skoraj nobene spremembe — še olajšano jim je, ker znamkice lahko dobe vsak čas na občinskem sindikalnem svetu — v pobiranju članarine In odvajanju kvot ima predsedstvo neposreden stik tovili, da v podjetju »Marmor« z občinskimi sveti ter obenem nekateri zagovarjajo mnenje, da tildi vpliv nanje, saj so pred- podjetje ne more napredovati, sedniki občinskih svetov kot če ne bo dobilo izdatnega inve-člani predsedstva okrajnega sticijskega kredita. Od 12 žičnih uuulijl* ... _______________sveta soodgovorni za uresničeva- j žag jih 6 stoji itd. Menijo višjim forumom, v prvem mesecu so - ^je sklepov okrajnega sindikal- tudi, da bi podjetje bolje izha-se nekatere podružnice izgovarjaj e, I „ VO(]sjva jalo, če bi samo delalo žerjave, rvot0k=rVdo^CpUia£oe Se°seda'11 ftalne komisije so tri: orga- češ da bi bili cenejši. Eno iz-v tretjem oziroma četrtem mesecu pa j nizacijska komisija, komisija za med vprašanj je tudi, kako se sedLTžetrilto1 ngaOVv0rstoepfareŽnotvote, ideološko vzgojo in komisija za oblikuje prodajna cena proizvo-za nazaj.PDrži, da mnoge podružnice ] delavsko upravljanje. Lc-ta je dov. Ugotavljajo, da pogosto-redno pobirajo članarino, drže pa jo tesno povezana s komisijo za krat delavski* svet lil celo uprav-ce!ogainžepih, nVa^toPdadbihjoaltakPoj; družbeno upravljanje.pri Okraj- ni odbor ne vedo o tem ničesar odvedli, kamor spada. Nekateri bla- nem odboru bZDLJ, njen tajnik itd. . je namreč predsednik tiste pri Odborniki okrajnega sindi-okrajnem odboru SZDLJ. Orga- kalnega sveta so člani vseh ko-nizacijska komisija ima dokaj misij okrajnega ljudskega od-široko delovno področje, saj odvedli, kamor spada gajniki se izgovarjajo, da so že s svojo službo prezaposleni in da zaradi tega ne morejo redno opravljati še funkcijo blagajnika, kar bo marsikje res, ponekod pa tudi ne. Ce je blagaj .. _ j___—: — rironViromP tprih na ip ta nreobremenjenost le nlniL mracnnlili PdIpp fp.li oV) - terih pa je ta preobremenjenost izgovor — beseda — in nič drugega. Več čuta odgovornosti in delo^ bo alnih vprašanjih. Poleg teh ob-vec cuia ouSuv„lllu... ... — ~~ staja še komisija za potrjevanje steklo, kakor pri nekaterih podružnt- tarifnih pravilnikov, ki proucu-cah, ki je v vsakem pogledu vzorno -e jar,fno politiko s širših vidi-in kjer je delo za sindikat prav tako J . u -. z„oli s ta- važno kakor delo za svoje podjetje, kov m se ne ukvarja zgolj s bora, ki obravnavajo vprašanja, ki zanimajo sindikate. Predsednik okrajnega sindikalnega sveta je obenem tudi predsednik sveta za delo in delovna razmerja OLO Koper. Za stališča, ki naj jih zagovarjajo sindikalni odborniki v raznih odborih S SEJE OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V KOPRU Poglobljeno znanje - boljše upravljanje BES E D A B R A L C E V Osrednja točka dnevnega re- nje. Prav s tem namenom, da bi da na seji predsedstva Okraj- v naših kolektivih lahko bolje nega sindikalnega sveta v Ko- gospodarili, so se v koprskem pru je bila ocena volitev orga- okraju odločili za načrtno izo-nov delavskega upravljanja. I braževanje članov delavskih sve- I tov in upravnih odborov. V tem Podatki, ki jih lma na. raz", mesecu bodo imeli štiri dnevne polago predsedstvo Okrajnega seminarje v dvanajstih podjet-sveta, namreč kažejo, da so le- jih. Ti prvi seminarji bodo ne-tos izvolili v nekaterih podjet-' dvomno pokazali, kakšno obliko jih precej vodilnih uslužbencev naj ima bodoče izobraževanje v upravne odbore in delavske nc samo članov delavskih svetov ■««=- m s..™,!., v s Kopru sta predsednika delavske- tivov v podjetjih. Zato naj bi ga sveta m upravnega odbora predsedniki komisij za vzgojo vodilna uslužbenca. Tehnični pri občinskih sindikalnih svetih vodja podjetja »Lesonit« v Ilir- stalno spremljali potek seminarski Bistrici je obenem tudi jev ter o uspehih pa tudi more-predsednik upravnega odbora. V bitnih slabili straneh obveščali podjetju Mlekarne v Sežani je komisijo pri Okrajnem svetu. U«oU. pr«d,«d.ik up,..- Egr TKt nega odbora. Takih primerov je bodo rešili tako, da bodo pose- že opravljeno. Prišli so na misel, da bi za to posebej skrbeli klubi proizvajalcev, ki jih nameravajo ustanoviti v bližnji bodočnosti. Občinski sindikalni sveti bodo sestavili program predavanj ter poskrbeli tudi za predavatelje. Kolikor pa to ne bo mogoče, jim bo priskočil na pomoč okrajni svet. Iniciativne odbore klubov proizvajalcev so ustanovili že v Pivki, Herpelju in Ilirski Bistrici, delata pa že v Piranu in Izoli. Ta prirejata vsak večer razgovore o perečih vprašanjih upravljanja in gospodarjenja. Na seji so se pogovorili o ustanavljanju društev Prijateljev prirode. V nekaterih občinah bodo že kar kmalu ustanovili iniciativne odbore, tako v Sežani, Divači in Postojni. Društva bodo ob gmotni prapori občinskih sindikalnih svetov in vso stvar pojasnim. Tovariš I. K. se pritožuje, da ni dobil plače. Res jih nismo v delavcem samo za april in to povprečno po 30%. (pismo je pisano 14. maja. Op ur.) Za prve tri mesece letošnjega leta pa ■ so do- »ZAKAJ NE DOBIMO PLAČ?« plačni sklad smo realizirali in iz- . . plačali iz dobička nekaj več kot V 20. številki Delavske enotno- Da bi dah lahko delavcem Mislim, da je to dokaz, da tti« je bil objaiJjen članek naše- plače, smo zaprosili za kratkoroc- njsmo zapravljali, marveč da smo ga delavca I K z naslovom »Za- ne kredite. Seveda pa je tovariš t>ili precej skromni. Sicer pa tudi kaj ne dobimo plač?« Kot direk- I. K. bolj prizadet zavoljo otro- letošnjega nismo zapravili ker tor podjetja sem pooblaščen, pa ških doklad. Ima nekaj zemlje v smo prvo tromesečje bih pod po- tvrii sam sp čutim dolžnega da bregovih in so mu otroške dokla- vprečjem. Jasno pa je, da mora tudi sam se čutim dolžnega, ^ znižali. biti prve mesece Vredni da _ , . 7 . , • se ne zaletimo in da nam o o kon- Zdaj pa nekaj o tem, da vza- cu jefa ne zmanjka. me denar okraj. To ne drži. Drži . , .... , ■m uuutt ura - ___ , , ,__r?« Delavskemu svetu tudi m moc redu izplačevali. Sedaj dolgujemo p • plačevati družbene obvemo- kai očitati. Že iz dopisa vidite, da ramo plačevati družbene oove-.no m . lahka Več kot 50 delavstva nas je bilo v tehmesecihze- cgy boluje na siIikozi in delam0 lo hudo. Poslujemo s pičlimi obrat- ^rez vsakršne mehanizacije. Iz-nimi sredstvi in preden zbereš mi- ^elke prevažamo z volovsko vpre- bili delavci vlače v redu Zadnje- lii°n z? Plače, se moraš pošteno go in z najetimi vozniki. Kljub oui aeiavci piace v reau. oaanje potruditi. Dohodek pa ustvarja- „„ „„x nrnizvndni in ga aprila so dobili tudi akontacijo mo 2 golimi Tokami in konec J™ rUcLali kar ie ne- za april in to od 60 do 80% pri- koncev še z volovsko vprego. \ ^ ^ ^. bližnega zaslužka za ta mesec. Razumljivo je, da ni lahko v treh f?7!, gospodarjenja Priznati moram, da se vsi raz- mrtvih mesecih zbrati 1,800.000 burjamo, ker ne dobimo plač, ka- dinarjev. Obveznosti do družbe kršne so zapisane v tarifnem moramo izpolniti kot vsak in tega pravilniku. Vse doslej smo pla- se tudi zavedamo, če redno izplačevali, najkasneje Tovariša I. K. tare naš tarif -do 10. v mesecu. Zaradi novih ni sistem. Sam je delal vse leto ukrepov in hude zime pa so te na akordiranem mestu. Akordna stvari prišle s tira. Pozimi smo postavka je bila jasno in točno izdelovali kostne kamne in vsako določena. Kakšna je plača, pa je leto se mučimo ob prehodu od lahko razbral iz odločbe, katero proizvodnje malih kosov na veli- je dobil kot vsak delavec ob spre-ke industrijske bruse. Letos nas jetju lanskega tarifnega pravilni-je zima prav pošteno udarila, ka, Drži, da so tudi polkvalifici-Februarja je bil nenaden mraz rani in nekvaficirani delavci za-in si lahko predstavljate, kakšne zaslužili po 12.000 do 13.000 din. težave smo imeli pri tako primi- Vsi so bili sposobni, zato se nismo tivnem delu, kakršno je naše. prepirali, kdo je kvalificiran in Delamo v odprtih barakah, tako kdo ne. Plačali smo ga po delu. da pri hudem mrazu sploh ni moč No, delavski svet pa je sklenil, delati. Pečina je zmrznila 70 cm da priredimo tečaj za kvalifici-globoko. Na to nismo bili priprav- rane delavce. Po pol leta smo Ijeni in zastoj je bil neizbežen, dobili 30 novih kvalificiranih de-Ves ta čas so dobili delavci kar lavcev. Zadeva je sedaj jasna in jim je po uredbah pripadalo. In bodo imeli kvalificirani delavci tarifne postavke pač kot taki, polkvalificirani in nekvalificirani pa bodo dobili plačo, kakršna jim pripada. še več. Analiza, ki jo bo Okraj- hej pripravili vse tiste odborni- ni sindikalni svet izdelal po po- ke in člane sindikalnih organi- okrajnega sveta kupila nekaj šo-In naš plačni sklad? Lanski dgjkih občinskih sindikalnih zacij, ki so obiskovali sindikalne torov, nameravajo pa še urediti svetov, bo dokončno pokazala, ali ^partijske politične šole. ^ nekaj manjših izletišč.^zvolili in v koliki meri so izvolili men^ (ja ne hi bilo prav, če bi okrajnem svetu, čigar predsed- delavske svete. Zakon sicer določa, da ne bi upravno °sebje in^uslužbence^v, da je s seminarji eko- nik je tovariš Borutin. , ,.,n® nomsko izobraževanje delavcev i smeli vodilni N. B. IZ ŽELEZARNE ŠTORE Novi naročniki na delavski list delavskega sveta. Jože Vodeb direktor podjetja »Kambrus«, Rogatec uslužbenci biti tudi člani delavskih svetov in upravnih odborov, vendar je bolj prav, če vodilnih uslužbencev v organih delavskega samoupravljanja ni toliko. ,^a,. v na‘^h. tovarnah iz- Sindikalne podružnice celjske- časopis Delavsko enotnost so pri-boljsab organizacijo proizvodnje, gg občinskega sveta že dalj časa dobili kar sto novih naročnikov, povečali storilnost dela, uredili tekmujejo med seboj na vseh Knjige Prešernove družbe je na-sistem nagrajevanja oziroma mogočih področjih. Tekmovanju ročilo 386 članov, Našo skupnost plačevanja po učinku dela (s so se pridružili tudi delavci štor- 57 in ostale časopise 65 delavcev, tem pa dali tudi večji zaslužek ske železarne. Priredili so tudi 47 predavanj s tistemu delavcu, ki s svojim de-1 ,^ed dnevi so pregledali do- politično ideološko im ekonomsko _________• „ • , - • .Al ■ sedanje rezultate m ugotovili, da vsebino. Redno so obiskovali polom proizvaja vec in bolje - SQ dosegli prav lepe uspehe/ gaj nesrečene in bolne delavce, morajo naši delovni kolektivi so vsj delavci včlanjeni v sindi- V tekmovanju so se najbolje kalno organizacijo.1 Potem so se izkazali člani sindikalne podruž-kar osemindvajsetkrat pomerili niče elektroplavža, obdelovalnice na športnih tekmovanjih. Za naš valjev in livarne. J. M. imeti takšne kadre, ki so dovolj razgledani in imajo obenem osnovno politično-ekonomsko zna- O B ROBU DOGODKOV MEDNARODNI POMEN OBISKA TOVARIŠA TITA V SOVJETSKI ZVEZI SIMBOL NOVE DOBE še s trgom smo imeli težave, saj so vsi previdni in nihče ne kupuje kamenja za zalogo. To ču-tirho še danes. LAHKO OSTANE TAKO POSTOPANJE NEKAZNOVANO? Dne 28. maja so prevzemali les jemo, naj take uslužbence, ki po-n a žagi v Solčavi. Pri oddaji je piva jo in se potem znašajo nad bil navzoč zastopnik zadružnega delavci, odpuste iz službe ali pa lesnega podjetja iz Mozirja. Pri jih premeste, da bodo opravljali nakladanju in pripravljanju lesa isto delo kot drugi delavci. Čas, za odvoz s kamioni, je ta tovariš prebit v gostilni, pa naj jim od-priganjal delavce z najgršimi tegnejo pri plači. psovkami, čeprav so delali mi vso V zvezi s tem dogodkom se moč, da jim je znoj hl ^ obrazov. ašujemo kaj si je mislil Ko se je nekemu starejšemu de- Pevzemalec lesa_ ki je bil iz laven zdelo le preveč priganja-. ^ ko jg sliM in videl kako nja, mu je dejal, da nismo de- sg J a deIayci H nas Za lavci samo za en dan m da živi- sem prijel zato, ker me veže mo v socialistični državi, kjer dolinost k t tajnika podružnice ima tudi delavec^ svoje pravice. g sindikata delavcev les- Usluzbenec zadružnega podjetja ng industrijG v Solčavi, ker sem pa je delavca takoj odpustil. m $am i£a femu dogodku_ Vsem upravnim odborom in ^ delavskim svetom podjetij svetu- Ivan Cigala O obisku tovariša Tita in njegovih sodelavcev o Sovjetski zvezi te dni pišejo in govore po osem svetu. To je dogodek, o katerem pišejo na prvih straneh časopisov, to je prva vest o radijskih oddajah, prvo vprašanje na tiskovnih konferencah. O tem zgodovinskem srečanju govore politiki in državniki, pa tudi preprosti ljudje. Svetovno javno mnenje ocenjuje ta obisk kot simbol nove dobe v mednarodnih odnosih in odnosih med delavskimi gibanji, kot izraz vedno močnejšega uveljavljanja tistih miroljubnih in naprednih idej, ki jih Jugoslavija o svoji zunanji politiki zagovarja in razširja že vsa povojna leta. Ko prebiramo komentarje in izjave o obisku tovariša Tita v Sovjetski zvezi, lahko z zado- državniki v dolgi verigi dežel od Karavank do Tihega oceana.« Nekaj dni kasneje pa je »Frankfurter Rundschau« še pripomnil: »Ne smemo pozabiti, da zagovarja Tito v Moskvi tudi naše koristi, ker svetovni mir za nas ni ... , , , , le zaželen, ampak tudi nujno po- sovjetsko srečanje »konkretizi- treben« ™lQ “"ve naP°re v Prid miru Ameriški listi dosledno ob-Zahodnonemški tisk obširno poročila o bivanju tova- poroča o sovjetsko, jugolovan- r,sa..Tla v Sovjetski zvezi na skih razgovorih in o potovanju P™,h ,s«*«» "* Značilno za ta obisk je trdno novo etapo v pozitivnem razvoju visoko nad politični, gospodarski ,a .” v.eza , ° , koaliciji, prepričanje, ki je razširjeno po mednarodnih stikov«. in zemljepisni pomen njegove _ ■[i„_a ko c^ovek nevtralen, P vsem svetu, da bodo sovjetsko- Tudi v krogih francoske vlade dežele, je v njegovi sposobnosti, povezan z zvezo«, jugoslovanski razgovori veliko kažejo veliko zanimanje za po- da svetu v pravem trenutku kot Vsi indijski listi objavljajo koristili stvari miru, ker bodo litične razgovore v Moskvi in na-- tolmač posreduje tisto, kar mi- poročila o veličastnih sprejemih okrepili sile aktivne koeksisten- povedujejo, da bo jugoslovansko- slijo v svojih jezikih tudi drugi jugoslovanske delegacije v So* P O RAST PROIZVODNJE osnovna značilnost letošnjih okrajnih planov Okrajni ljudski odbori v zad- doživelo gradbeništvo. Gradbene kmetijstvu predvideva družbeni kovit porast industrijske proiz- njih dnevih sprejemajo osnutke usluge naj bi bile zmanjšane za svojih družbenih planov. Spreje- približno 15 %. Posebno okrajni manje planov se je zakasnilo, sklad za pospeševanje kmetijstva ker je bil kasno sprejet zvezni bo razpolagal s 130 milijoni di-družbeni plan in z njim začrtano narjev. S temi sredstvi naj bi splošno načelo gospodarskega , vplivali na povečanje številčnega razvoja. Ta predvideva, da bo! stanja živine, proizvodnja mleka večja rast proizvodnje potrošnik; pa bo narasla'za 8%. Povečana dobrin v kmetijstvu in predelo- j uporaba kvalitetnih semen in zavetni industriji, kar naj vpliva na postopno rast življenjske ravni j To bomo dosegli z vrsto ukrepov,1 kakor na primer z odsrtranjeva njem ozkih grl v proizvodnji in uvajanjem racionalnejših procesov, s smotrnejšo zaposlitvijo delavcev, izboljšanjem nagrajevanja delavcev itd. Z ustalitvijo tržišča bodo podjetja prisiljena proizvodnjo poceniti. Okrajni plani, ki so bili sprejeti, so upoštevali ta splošna načela gospodarskega razvoja. Tako so zmanjšana investicijska sredstva, znižani pa tudi proračunski izdatki Okrajni družbeni plani predvidevajo povečanje proizvodnje, in to v glavnem industrijske, medtem ko se bo kmetijska povečala le za nekaj odstotkov. Tudi industrijska proizvodnja sama se bo povečala le v nekaterih panogah. V celjskem okraju pa bo precej porasla kemijska proizvodnja. Nekateri okraji bodo dobili več denarnih sredstev iz uvoza. Samo v kranjskem okraju se bo povečal ta za 15 %, tako da bo vrednost celotnega izvoza z Gorenjske presegla znesek 1,5 milijarde dinarjev. V največji meri bodo med vsemi izvoznimi artikli prevladovali izdelki črne metalurgije. • Letošnji družbeni plan okrajnega ljudskega odbora Ljubljana predvideva, da bo porastel narodni dohodek za 6 %. Na ta porast bo zlasti vplivala celotna industrijska proizvodnja ljubljanskega okraja, ki se bo povečala za 9%. Povečanje proizvodnje bo doseženo z večjo storilnostjo, boljšo organizacijo dela ter boljšim izkoriščanjem strojev in naprav. plan povečanje proizvodnje za 2,8 % in to zlasti v živinoreji in gozdarstvu, medtem ko pričakujejo v vinogradništvu in sadjarstvu le malenkostno povečanje proizvodnje. Od denarnih dohodkov okraja bodo 15 milijonov dinarjev porabili za negospodarske organizacije, okrajni cestni sklad pa bo dobil 12 milijonov dotacij. S sredstvi, s katerimi bo razpolagal okrajni ljudski odbor Novo mesto, bodo razvijali predvsem vodnje, ki je danes najmočnejša gospodarska dejavnost tega v bližnji preteklosti še pretežno agrarnega področja. Nagel vzpon proizvodnje v industriji je rezultat v preteklih letih vloženih investicijskih sredstev, ki jih je skupnost prispevala za načrtno j odpravljanje zaostalosti tega j področja. Največji porast v vrednosti I proizvodnje bo v rudarski, kovinski, lesni in živilsko prede- manjša podjetja, za nedograjena lovalni industriji. Proizvodnja v pa bodo iskali sredstva z nate- kovinski industriji se bo dvig- čaji. nila za 167 odstotkov. Morje! Novi kraji, drugi ljudje. Kakšno doživetje — peljati se na ladji, opazovati igre delfinov, ki se prekopicujejo na vodi, galebe, ki spremljajo ladjo, pobirajo z valov češnje in kruh. Počitniška zveza, Društvo prijateljev mladine, taborniki in druge organizacije bodo kot vsako leto po svojih močeh mladini omogočile čim prijetnejše počitnice. Z razmeroma velikimi sredstvi, to je ž nad 248 milijoni dinarjev, bodo razpolagali v soriškem okraju občinski stanovanjski skladi, kar bo nedvomno poživilo gradnjo stanovanj, omililo stanovanjsko stisko, ki je v vseh središčih Primorske, zlasti pa v Novi Gorici, velika. Gradnja stanovanj bo obenem poživila obrt- j »Beležnico kar lepo spravite,« no dejavnost, predvsem gradbeno mj je dejal ondan star »morski m mizarsko. j volk«, znan pomorščak podjetja “° 1 »Splošna plovba* iz Pirana. »Ne- Z OBISKA PRI NAŠIH POMORŠČAKIH Ladja plove pod našo zastavo... do poldrug tisoč brutoregistrski- coni 600 kilometrov okrog Formi tonami, to je naše ladjevje, može ne oddajamo nikakršnih Industrijska proizvodnja večja v goriškem okraju za 6 %. Tako bodo izdelali samo v gradbenih podjetjih 15 % zidakov ter 49 % strešnikov več kot lani Lesna industrija bo povečala proizvodnjo končnih izdelkov, predvsem pohištva. * Kot kaže, se bo industrijska radi vidimo, da toliko pisarite o nas. Bolje manj govorjenja, pa rajši več dela. To je naše geslo...« »Seveda je pri nas stvar čisto drugačna kot" pa v tovarni, kjer je delovni kolektiv zbran na enem mestu. Mi potujemo. Štiri jska sto članov od štiri sto petdesetih proizvodnja v mariborskem je posadka naših ladij. Osem Veliko otrok bo preživelo svoje okraju povečala za kake 4 od- j prekomorskih ladij z okoli 65.000 počitnice na deželi. Pasli bodo '■ gtotke. Pri tem bo imela naj-! tonami ladijskega prostora in ne-krave, pomagali pri lažjem delu,' večji delež kovinska industrija, kaj manjših obalnih ladij s tisoč predvsem pa se bodo naužili sve- j Tovarna avtomobilov bo izdelala j žega zraka, sonca, da bodo jeseni zdravi lahko začeli novo šolsko leto. ščitnih sredstev naj bi vplivala na povečanje hektarskega donosa. mestu. Večja bo tudi proizvodnja Kmetijska proizvodnja naj bi j premoga in nekovinskih rud, porasla za 2 % s pomočjo težke j elektroindustrija pa s preusmerit-mehanizacije preko kmetijskih j vijo na nove proizvode dela za zadrug. Občutne spremembe bo 109 % izdelkov več kot lani V V novomeškem okraju so začela obratovati nekatera nova podjetja, znatno pa so tudi razširila proizvodnjo tovarne Belt in Belokranjka v Črnomlju ter, ...... farmacevtsko podjetje v Novem! ’ kmetijstvu pričakujejo le- ~ - tos približno enako količino pn- za 21 odstotkov več motornih i vozil. Znatno bo narasla proiz-1 vodnja še v tekstilni in usnjarski, medtem ko bo grafična in kemična industrija obdržala lanskoletno proizvodnjo. V mariborskem i okraju bodo letos povečali proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo, zlasti bodo trg založili s galanterijskim blagom. V tektilni industriji bo narasla proizvodnja bombaža, sukanca in konfekcijskega blaga. delkov kot lani, posebno pozornost bodo posvetili pa veterinarski službi. * Za ekonomiko koprskega Ob desetletnici proslave Ljudske tehnike so bile povsod pri nas okraja je značilen izreden sko- j prireditve. — Regata v Kopru ob proslavi Ljudske tehnike Zlorabili so ime sindikata S pretvezo, da grede obiskat grobove padlih borcev, so odšli na romanje Zanimivi so tudi izleti v partizanske kraje, kjer obujamo spomine na slavne dni naše zgodovine. Izletniki so se zbrali okoli partizanov in jih zavzeto poslušajo. Bralci se bodo gotovo vprašali, kako je to mogoče. Pa je le! Nekateri kmetje iz Jankove in Zelč pri Vojniku so sklenili, da I pojdejo na binkoštno nedeljo na romanje v Novo Štifto. Le stroški za prevoz z vlakom in avtobusom so se jim zdeli Deliki. Za-: devo so rešili tako, da so si iz-| brali ilegalno ime: »Sindikalna organizacija cestnih delavcev Vojnik*. Pod tem imenom so pri taj- nim avtomobilom. Pa ne mislite, da so v prošnji napisali, da gredo iz Jankove v Novo Štifto. Tega niso odkrito povedali. V prošnji je bilo le rečeno, da gredo iz Višnje vasi v Gornji grad, da bi s tem prikrili pravi namen. Da bi javnost še bolj prepričali o poštenih namenih, so v prošnji napisali, da gredo na grobove padlih svojcev iz NOB. Torej sindikat cestnih delavcev gre na gro- ništvu za notranje zadeve zapro- bove padlih borcev. Kdo bi imel i sili dovoljenje za prevoz s tovor- pomisleke, če to drži, in kdo za vjetski zvezi. Za obisk tovariša »Lahko smo prepričani, da bodo dan ji etapi mednarodnih stikov n ju, ter pravi: »Ali je sedaj delita pa se ne zanimajo samo razgovori med voditelji Sovjet- najizrazitejši napredek prav iz- volj, da se veselimo, ker smo uradni politični krogi, ampak ske zveze in Jugoslavije ustvarili boljšanje sovjetsko - jugoslovan- ozdravili rano, in mislimo, da so £d* mPrH«1 ‘ vJranb,P.v! ugodne pogoje za razvoj in okre- skih odnosov.« nevarnosti in škode, ki smo jih predsednika Tita v tujini po- Pi.tev Prijateljstva in sodelova- Izredno zanimiv je tudi uvod- in da Psefe vse "vrnilo memben prispevek k zboljšanju nJa m.ed sovjetskimi m jugoslo- mk, ki ga je ob obisku tovariša na staro? Gotovo Jnc! Naše Se-mednarodnih stikov in razume- vanskimi narodi, za napredek Tita v Mokvi napisal v glasilu danje slavje ne more skriti okoli-vanju med narodi. »Hindustan stvari socializma, za utrditev mi- italijanskih komunistov »Unita« ščin, da obstaja nauk, ki ga mo-Times« celo sodi, da bi utegnil rn na svetu, za povečanje med- član sekretariata KPI Pajetta, v ramo povzeti iz preteklosti, da narodnega razumevanja, zaupa- katerem je rečeno, da »delavsko bi lahko ugotovili, da pomen no-nja in sodelovanja.« Bolgarski gibanje stoji pred nalogo, da po- vih dogodkov ni v vračanju na »sovjetsko - jugoslovanski spora, zn m pomeniti v ideološkem in diplomatskem pogledu novo fazo časopis »Narodna Armija« pa polnoma doume pomen srečanja staro.« na poti h koeksistenci«. ugotavlja, da spremlja svetovna v Moskvi«. Pajetta piše o sporu Qb koncu pa je Pajetta za- Angleški dopisniki pišejo iz iaXnost ta. obi?k s Poseb”° vekami Loče 108 in kladlvami v Vitanju za 140% itd. Letos je predvsem v večini bili denar v glavnem za dogradi tev nekaterih novih objektov. Skupaj je bilo samo v občini Konjice po osvoboditvi investiranih nad milijardo dinarjev. pxidjetij povečana proizvodnja. Največ sredstev sta bili deležni Pripomniti je treba, da je na to obe največji podjetji. Vse to pa piovečanje proizvodnje deloma kaže, da govorice o tem, da se vplivalo tudi večje število zap>o- j denar daje samo za gradnjo v slenih delavcev, tako da bodo! večjih industrijskih središčih, morali delavski sveti in sindikati j niso utemeljene, v bodoče posvetiti večjo pozor-g v večjih podjetjih je bilo v nost zvišanju storilnosti in smo- \ delavske svete izvoljeni ,146 čla- ?lv? Ia uuscuallJJ1saI ,U"T trni zaposlitvi delavcev. j nov, med njimi samo 9 žena in torj,a. podjetja, razpustil delavski Vrednost brutto proizvodnje , MiotTobrtmt podjetju'prisilno0 upravo P°Vkteti je znašala lansko leto v KONUS J^rtnih ie, da ta ukrep ni M prenagljen, 2 milijardi 440 milijonov dinar- delavnic, saj je bilo px> letu 1953 kaj^i pod prisilno upravo^ je VSAKA ŠOLA NEKAJ STANE V Opekarni Vodice smo doslej slabo gospodarili. Vodstvo podjetja se je stalno menjavalo in nobeden ni kaj prida skrbel za vzdrževanje strojev in naprav, tako da nam je že grozila likvidacija. Občinski ljudski odbor Šentvid je zavoljo slabega gospodarstva razrešil dosedanjega direk- 2 milijardi 440 milijonov dinar jev, v TKO Zreče 667 milijonov, v LIP 487 milijonov, v usnjarskem remontu 100 milijonov, v ostalih večjih px>djetjih pa skupaj 244 milijonov dinarjev. Vsa p>odjetja v občini so ustvarila nekaj manj kot 4 milijarde dinarjev vrednosti proizvodnje. Za investicije so p>odjetja konjiške občine lani potrošila 106 milijonov dinarjev, in sicer največ v KONUS (57 milijonov) ter na novo ustanovljeno le eno socialistično obrtno podjetje, zasebnih pa kar 12. V tem času p>a je bilo več socialističnih obrtnih obratov likvidiranih, rped zadnjimi tudi Tapetništvo, ki je še pred časom zaposlovalo 16 ljudi. O vseh teh vprašanjih so se člani ves naš kolektiv spoznal, da je dosedaj hodil p>o slabi proti, in si prizadeva dosedanje nepravilnosti popraviti. Vodstvo prisilne uprave, ki je začelo voditi pod-jetje letos v januarju, je storilo vse, karkoli je bilo potrebno, da smo čimprej popravili stroje in ZKS na svoji konferenci teme- naprave m jih pripravili za redno Ijiito pogovorili ter sprejeli tudi sezonsko proizvodnjo. V našem več ustreznih skleprov za bodoče podjetju se navadno začne redna delo. proizvodnja v drugi polovici Langerholc Vinko aprila. Letošnje muhasto aprilsko RAZMIŠLJANJA O IZPOLNITVI PLAČNEGA SISTEMA Nerazumljivo odlašanje vreme je začetek proizvodnje premaknilo na maj. In prav v maju mesecu je naš delovni kolektiv dosegel uspeh kakor nikoli dotlej. Izdelali smo 507.000 kosov opeke. Kot je videti, se naš delovni kolektiv sedaj trudi, da bi odpravil vse tisto, kar nas je doslej zasenčevalo, prizadeva si povečati storilnost, zboljšati kakovost izdelkov in povečati izbiro blaga, tako da se bomo kmalu uvrstili med dobre kolektive naše družbene skupnosti. S. V soboto bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta razstava povojnih izumov in tehničnega napredka. Od 17. do 20. junija pa bo tudi prvi kongres izumiteljev in novatorjev. Na razstavišču bo razstavljalo 271 izumiteljev nad 333 svojih izumov. — Med zadnje izume, patentirane pri nas, sodi tudi izum plezalnega montažnega opaža, uporabljenega pri gradnji hladilnega stolpa šoštanjske termoelektrarne. Gradnjo 62 m visokega hladilnega stolpa je projektiral inž. Martin Obran, sodelavec ljubljanskega Elektroprojekta. Če bi uporabili pri gradnji cevne odre, ki jih uporabljajo ponekod v tujini, bi potrebovali okoli 50 kilometrov cevi, za lesen oder pa bi potrebovali okoli 2000 kubičnih metrov lesa, kar pomeni, da bi oder stal okoli 80 milijonov dinarjev. Po zamisli inž. Martina Obrana pa so za gradnjo stolpa potrebovali za zunanji in notranji opaž po 108 (skupaj 216) elementov in za vse elemente uporabili 200 kubičnih metrov lesa. Gradbeni stroški hladilnega stolpa so bili z uporabo plezalnega montažnega odra za okoli 80 milijonov dinarjev cenejši — opaž je pocenil gradbene stroške za 26 %, gradnjo pa so zaključili dva meseca pred pričakovanim rokom. — Na sliki vidimo notranjost hladilnega stolpa med gradnjo V SKLEP DELAVSKEGA SVETA TOVARNE »LESONIT« IZ ILIRSKE BISTRICE ZNIŽAJMO CENE! V naši državi izdelujejo leso- , no Afriko, njen lesonit kupujejo i jem. Cene lesonitu je znižal od 20 /Francozi, Ciprčani, prebivalci I do 110 dinarjev pri kvadratnem (Nadaljevanje s 1. strani) vprašanja v zvezi z gradivom, ki so ga prejeli obenem z dopisom. V dopisu je bilo rečeno, da mora vodstvo podjetja zbrati potrebne podatke do 7. junija, to je do pri- izkristalizirana tako v krogu strokovnjakov kot tudi organov delavskega gospodarjenja v podjetjih. Po izkušnjah, ki so jih dobili ob zbiranju podatkov v tem krat-hoda zastopnika Zvezne komisije kem času, so torej v SKIP presodili, da je predlagan način oblikovanja plač vzpodbudnejši od dosedanjega. Kjerkoli bodo preizkušali ta način oblikovanja plač, za plače. Dela ni bilo malo. Podjetje je moralo sestaviti 20 različnih analiz, o dohodku podjetja, odnosu | ustvarjenih plač in sklada za sa- kajti ni rečeno, da bo to prav v mostojno razpolaganje nasproti i SKIP, bo seveda potrebno ugo-dohodku, stanju gotovih izdelkov ta vi j ati vse prednosti in slabosti, ki jih bo pokazal sistem v praksi, da bo mogoče na osnovi teh ugotovitev res kar najobjek-tivneje presoditi, kaj vse bo potrebno dopolniti ali spremeniti, da bi plačni sistem čimbolj izpopolnili in da bi le-ta v bodoče, vplival na znižanje materialnih stroškov proizvodnje, rast storilnosti, smotrno zaposlitev delavcev in podobno. Peter Dornik nit tri tovarne: tovarna »Lesonit« v Ilirski Bistrici in tovarni »Sutjeska« ter »Bosanka«. Potrošnja lesonita postopoma narašča. Uporabljamo ga v pohištveni industriji in obrti, v stavbnem mizar-stu, brodogradnji, zabojarski, avtomobilski industriji in drugod. Skratka, lesonit vsebolj zamenjuje rezani les, ki nam ga, kot je znano, hudo primanjkuje. In to je prav, kajti surovin za proizvodnjo lesonita imamo pri nas dovolj. S še večjo porabo lesonita bomo torej prihranili precej lesa. Seveda glede potrošnje še precej zaostajamo za drugimi deželami. Na Švedskem na primer porabijo 20 kg lesonita na prebivalca letno, pri nas pa komaj 0,2 kg. Omenjene tri tovarne lesonit tudi izvažajo. Tovarna »Lesonit« iz Ilirske Bistrice je doslej izvažala svoj proizvod na Srednji in Bližnji vznpd, v Severno in Juž- Malte, lani pa je tovarna poslala pošiljke lesonita tudi v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, letos pa ga bo izvozila na Madžarsko. Kot vidimo, se tuje dežele zelo zanimajo za lesonit iz Ilirske Bistrice in to zavoljo dobre kakovosti in ugodnih cen, ki so take, da zadnji čas nekateri tuji kupci zahtevajo od tovarne,naj bi svoje prodajne cene vskladila s cenami proizvajalcev lesonita v Evropi. Kolektiv »Lesonita« iz Ilirske Bistrice si prizadeva poceniti tudi proizvodnjo za našo domačo potrošnjo. Delavski svet tovarne je na primer na zadnjem zasedanju razpravljal o obveznostih, ki jih ima podjetje do koprskega okraja. Precej dobička bodo morali odvesti okraju, in sicer na podlagi dosedanjih prodajnih cen. Delavski svet pa je kljub temu sklenil znižati cene, in sicer letos z juni- ob zaključku minulega in letošnjega prvega četrtletja, izkoriščenosti strojev in naprav, normah, premijskem sistemu, produktivnosti dela itd Čeprav je vodstvo podjetja takoj razdelilo delo po posameznih referatih, ni uspelo zbrati potrebnih podatkov v borih dveh dneh in je zbiranje podatkov trajalo do 11. junija. Osnovna težava je bila v tem, da knjigovodsvo nima podatkov, ki bi bili prilagojeni na posamezen asortiman, ampak obračunava proizvodnjo po skupinah proizvodov. Zaradi tega komisija tudi ni mogla izdelati primera, kot ga je zahteval dopis. Podjetje ugotavlja, da bi ta sistem zahteval znatno več dela, reorganizacijo knji-govodstvene službe in službe evidence, kar bi bilo sicer podjetju v prid, vendar v tako kratkem času to ni bilo moč izvesti. Ugotavlja pa, da je vsekakor načelo oblikovanja plačnega sklada iz dohodka po predlogu sindikatov pozitivnejše, kot pa oblikovanje plač po sedanjem sistemu. Predlagati! način, ustreznejši od dosedanjega Tako kot se je dogodilo pri SKIP se je dogodilo v vsakem drugem podjetju. Povsod so morali na vrat na nos zbirati vrsto podatkov, primerjati razne stvari z minulim letom, skratka sestaviti vrsto dokaj zamotanih analiz. Dvomljivo je, če bodo podatki zbrani na hitrico, verodostojni in bodo odraz resničnega stanja. Za tako odgovorno delo bi moral biti podjetjem odmerjen daljši čas, ne samo zavoljo zbiranja podatkov, temveč da bi lahko tudi k posameznim vprašanjem in analizam priložila svoja mnenja, GOSPODARSKE VESTI Nova tovarna vinske kisline V Ilirski Bistrici so odprli novo tovarno vinske kisline. Zgrajen je obrat za proizvodnjo kazeina in kazeinskih lepil, ki so potrebna za lepljenje panel plošč in furnirja. Proizvodnja bo znašala letno 32.000 kg. V obratu vinske kisline pa bodo le-te izdelali 70.000 kg letno in 80.000 kg kalijevih hidratov. Podjetje se bo še razvijalo in dogradilo nove obrate, kjer mislijo izkoriščati razne odpadke kmetijskih pridelkov. V Kidričevem obratuje 145 elektropeči Kidričevo sedaj prvikrat obratuje z vso zmogljivostjo. V elektrolizi aluminija obratuje 145 elektropeči. Lani jih je obratovalo le sto. Po letošnjem družbenem planu bi morali v Kidričevem proizvesti 12.800 ton aluminija. Lani so $a proizvedli 8243 ton. Zaradi pomanjkanja energije je tovarna v prvih štirih mesecih proizvedla le 1090 ton aluminija. Šest dalmatinskih tovarn cementa se je združilo Šest dalmatinskih tovarn cementa, in sicer »Prvoborec«, »Deseti oktobar«, »Partizan«, »Renko šperac«, »Ivan Modjini Črni« in »Antiša Vučinič« se je združilo v eno podjetje. Te tovarne proizvajajo okoli 60 •/• cementa v naši državi. Novo j>odjetje bo osnovalo svoj centralni kemijski laboratorij, ki ga doslej nobena tovarna ni mogla zgraditi. Letošnji proizvodni načrt »Crvene zastave« Naj večje kragujevaško podjetje »Cr* vena zastava« bo letos izdelalo 1500 avtomobilov raznih tipov, 2000 traktorskih prikolic in večjo količino lovskega in športnega orožja. Bruto produkt podjetja bo znašal skoro 12 milijard dinarjev. Nova tekstilna tovarna v Novem Pazaru V Novem Pazaru je začela obratovati ena najsodobnejših tekstilnih tovarn pri nas. V tekstilni tovarni »Raška« bo obra- tovalo 240 avtomatskih statev in nad 12.000 vreten. Bruto proizvodnja nove tovarne bo znašala 3,5 milijarde din letno. Vrednost bruto proizvodnje vsega novo-pazarskega okraja pa je znašala doslej 2 milijardi 240 milijonov dinarjev. Na Daljni vzhod bo plulo še več ladij Namesto ene, bosta odslej mesečno krenili v pristanišča Srednjega in Daljnega vzhoda po dve ladji »Jugoslovanske linijske plovidbe«. Proga ima dva odse- V. -t — D -i— n----- Reka_ perja »Bosna«. V Hongkong pa bodo plule 3 ladje. Potovanje do Ranguna bo trajalo 4 mesece, do Hongkonga pa 3. Svetovna proizvodnja aluminija narašča Leta 1900 so-na svetu proizvedli komaj 7300 ton aluminija. Dvajset let po-~—1~—‘-ja narasla že na 127.000 svetovno vojno pa ie i. Leta 1951 je znašala svetovna proizvodnja aluminija 3 milijone ton, letos pa znaša zmogljivost alu-minijskih tovarn že 3,5 milijona ton. Strokovnjaki računajo, da bo treba proizvesti leta 1975 nad 6 milijonov ton aluminija. Na zagrebškem velesejmu bo razstavljalo 25 držav Na jesenskem velesejmu bodo sodelovali poleg naših razstavljalcev še razstavljafci iz 25 držav. Med njimi tudi Kitajska, ki bo prvič razstavila pri nas svoje proizvode. Na novem zagrebškem velesejmu, na katerem bo nameščen glavni del, bodo imele svoje paviljone Kitajska, Sovjetska zveza, Italija, češkoslovaška, Poljska, Romunija in Madžarska. Skupno s starim delom velesejma bo razstavljalcem na jesenskem velesejmu na razpolago okoli 90.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, medtem, ko je bilo lani na razpolago samo 30.000 kvadratnih metrov prostora. Ko bo velesejmski prostor popolnoma dograjen, bo zavzemal 370.000 kvadratnih metrov prostora, približno toliko kakor velesejmski prostor r Milanu. V naših ladjedelnicah bodo gradili več železnih ladij Ladjedelnice za lesene ladje letos niso dobile dovolj naročil. Zato so postopoma začele preusmerjati svojo proizvodnjo na izdelavo železnih ladij. Pi-rinska ladjedelnica je že začela graditi železne ladje. V kooperaciji z »Impolom« iz Slovenske Bistrice je začela ta ladjedelnica obdelovati aluminij in doslej sklenila posle za nekaj desetin reševalnih čolnov. Stroje za obdelavo železa in aluminija je dobila piranska ladjedelnica iz slovenskih podjetij. Turizem bo dobil nova prevozna sredstva Za razv. 180 turistov: oj turizma bomo dobili letos skih avtobusov, 100 potniških avtomobilov, 4 vzpenjače, 350 motorjev za čolne, 2 majhni električni lokomotivi in 8 servisnih postaj za avtomobile. Z eno vzpenjačo bo povezan Maribor s Pohorjem. Novi električni lokomotivi pa bosta nadomestili izrabljeni lokomotivi v Postojnski jami. Obrat degazolinaže v Lendavi poizkusno obrr.tuje V Lendavi je začel poizkusno obratovati obrat degazolinaže. To ie prva naprava te vrste pri nas. Z obratovanjem degazolinaže bomo pridobivali tekoči butan in propan, ki ga potrebujemo v industriji in ga lahko uporabljamo tudi v gospodinjstvu. Za butan kot gorivo v široki potrošnji se zelo zanimajo v Beogradu, Zagrebu , Sarajevu in tudi drugoa. Elektrarna na veter v preizkušnji Te dni je bila v preizkušnji majhna električna centrala na ambulante, majhne železniške postaje, obmejne karavle in podobnih objektov, ki so na takih krajih, da je do njih težko napeljati drage daljnovode. Takšne prva veter. delo inženirja Radoslava Iliča, konstruk toria tovarne »Inkarus«. Instalacijska sila elektrarne na veter znaša 80 W in lahko krije vse potrebe manjše hiše, raške majhne električne centrale bo serijsko izdelovala tovarna »Preporod« iz Po-žarevca. V teku pa so tudi že priprave za proizvodnjo močnejših električnih central na veter za zadružna posestva in ekonomije in podobno. Te centrale bodo prišle v poštev seveda samo v krajih, kjer je stalno vetrovno vreme. Sklenili smo trgovinski sporazum z Norveško Z Norveško smo sklenili trgovsko pogodbo. Mi bomo na Norveško izvažali kmetijske pridelke, polizdelke iz barvastih kovin, razne stroje, kemične izdelke, trd les in furnir, prejo in drugo. Iz Norveške pa bomo dobili baker, medicinsko ribje olje, margarino, razne kisline, umetna vlakna, časopisni in embalažni papir, specialne vrste jekla in druge industrijske proizvode. Gospodarski sporazum z Madžarsko Z Madžarsko je podpisan sporazum o ureditvi nerešenih finančnih in gospodarskih vprašanj in sporazum o znan-stveno-tehničnem sodelovanju. Madžarska je s tem sporazumom prevzela obveznost, da bo dobavila Jugoslaviji v petih letih v enakih obrokih za 85 milijonov dolarjev blaga. Dobavljala nam bo investicijske predmete (železniška in cestna vozila), kmetijske in melioracijsko opremo, kakor tudi potrošno blago. Izvoz v Južno Ameriko V Čile bodo te cfni odpremili drugo pošiljko jugoslovanskega industrijskega blaga, po večini razne stroje in motorje, v vrednosti okoli 600.000 dolarjev. To blago borne izvozili na podlagi kompenzacijskega dogovora, po katerem mora Jugoslavija uvoziti za svoje industrijsko blago v vrednosti 1,5 milijona dolarjev iz čila čilski soliter. V teku so razgovori o povečanju trgovske izmenjave s Paragvajem. Lani smo v Paragvaj izvozili samo za 20 milijonov dinarjev blaga. epati na svoj račun. TRGOVSKE AGENCIJE so v našem trgovskem sistemu državna ali zadružna podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem pri sklepanju trgovskih poslov-Trgovske agencije ne kupujejo in °e prodajajo blaga, ne za svoj in ne tuj račun, temveč skrbe le za poslovni stik prodajalcev in kupcev blaga, k1 potlej sami med seboj sklenejo kup0' prodajno pogodbo. metru. Da pa bo lahko odvedel predpisano akumulacijo, si bo prizadeval izkoristiti še nekatere notranje rezerve ter tako znižati proizvodne stroške in povečati proizvodnjo. V podjetju so si pravzaprav vsa leta doslej prizadevali čimbolj povečati proizvodnjo in znižati proizvodne stroške. Doslej so že neštetokrat analizirali posamezne faze dela in skladno s tem izpopolnjevali organizacijo dela, izpopolnili so stroje z novimi tehničnimi napravami, da porabijo manj energije in proizvedejo na njih še več lesonita. Od leta 1950 je proizvodnja porasla za 96%. Leta 1952 so porabili za proizvodnjo tone lesonita 104.7 delovnih ur, lani pa že samo 83,6 delovnih ur. Medtem ko so leta 1950 proizvedli 23.307 ton lesonita, so ga proizvedli lani 28.377 ton. Leta 1950 je znašala vrednost proizvodnje na delavca 2,330.700, lani pa 2,837.700 dinarjev, če pa računamo dohodek, ki ga je podjetje doseglo z izvozom, znaša vrednost ustvarjene proizvodnje na delavca 3,200.000 dinarjev. V minulem letu je kolektiv za izboljšano organizacijo dela, racionalnejšo uporabo surovin z boljšim vskladiščenjem itd. prihranil skupnosti 22,131.000 dinarjev. Sklep delavskega sveta tovarne »Lesonit« o znižanju cen izdelkom in še smotrnejšem delu je vse hvale in posnemanja vreden. Želeti je le, da bi kolektivi ostalih tovarn posnemali kolektiv »Lesonita« iz Ilirske Bisarice. Franc Fabjančič, Ilirska Bistrica EKONOMSKI SL O VAR AGENCIJA je podjetje za posredovanje v blagovnem prometu. Agencija je po-srednik, mešetar. V trgovskem prometu navadno razlikujemo agencije io mešetarska podjetja, in to tako, da štejemo za agencijo podjetje, ki stalno skrbi za vnovčevanje blaga omejenega kroga svojih klientov, medtem ko uvrščamo med mešetarska podietja tista« ki skrbe za širok krog svojih klientov. Ti se nanj obračajo od časa do časa-Agencija lahko samo izjemoma sklepa pogodbe na ime in na račun nalogo-dajalcev in mora imeti zato njegovo posebno pooblastilo. Po pravilu pa agencija samo posreduje posle. Ne mor® jih torej sklepati na svoj račun. ALI SMO POSVETILI DOVOLJ POZORNOSTI DELOVNIM INVALIDOM? 26.895!!! (Nadaljevanje s 1. strani) ki imajo zdravniška priporočila za lažje delo, so običajno le socialno breme za vodstva podjetij ali ustanov. V pogojih delavskega in družbenega samoupravljanja bi vsa taka priporočila morala j biti le navodilo za primerno zaposlitev prizadetega, ne pa bre-1 me. Morda je za posamezne primere potrebno preurediti delovno mesto, da bi ustrezalo invalidnosti delavca in uslužbenca. V tovarni ,Iskra' v Kranju so na ta način zaposlili znatno število slepih delavcev. Reševanje teh stvari je bolj gospodarsko kot pa socialno vprašanje. Ne, ker izdamo v Sloveniji za invalidnino skoraj dve milijardi na leto, temveč ker nastaja neprimerno večja škoda v družbenem gospodarstvu zaradi izpada narodnega dohodka. Ta gre v težke milijarde. Tudi življenje invalidov bo nedvomno boljše, kot je sedaj, ko v naših skromnih materialnih pogojih prejemajo povprečno nizke invalidnine. Na ta način bomo pa tudi povečali sredstva socialnih fondov za izboljšanje položaja tistih, katerih invalidnost je takšna, da jim tudi vsa skrb ne bo mogla vrniti delovne sposobnosti. Za zaposlitev invalidov, ki bodo zdravstveno rehabilitirani in strokovno prekvalificirani, res ne bi smelo biti zaprek. V podjetjih se vse premalo prizadevajo organizirati posebne oddelke v sestavu "splošne proizvodnje, kjer bi bili lahko zaposleni samo invalidi. Tudi ljudski odbori bodo morali več storiti. Obstaja možnost, da organiziramo posebne obrate, kjer bi bili zaposleni pretežno le invalidi. Ce bi bilo v takem podjetju recimo nad 75 invalidov, bi to podjetje ne smeli obremenjevati z visokimi družbenimi dajatvami. Potreba takih obratov bi bila utemeljena že s tem, da se invalidi sami vzdržujejo in da ne obremenjujejo družbenih socialnih fondov. Za zaposlitev invalidov pa še zdaleč niso izkoriščene možnosti z oddajanjem dela na dom. V ta namen bi mora- le občine ali vsaj okraji, morda pa celo organizacije samih invalidov, ustanoviti podjetje, v začetku tudi brez osnovnih proizvodnih sredstev, ki bi posredovalo med gospodarskimi organizacijami, ki bi oddajale Kakršnokoli delo invalidu na dom. Z ustanovitvijo organizacije invalidov dela bi bila tudi borba proti nesrečam uspešnejša, ker bi pti tem sodelovali že ponesrečeni delavci-invalidi • Najbolj prepričljivo bodo zdravim tovarišem povedali, kaj so v glavnem vzroki nesreč in koliko je tu kriva malomarnost, površnost, neznanje in neupoštevanj e varnostnih predpisov. Povedali bodo prepričljivo, da je za lastno varnost, zdravje in življenje prvo odgovoren vsak zaposleni sam. Vsak se je dolžan preživljati in skrbeti za svojce z lastnim delom, zato je dolžan čuvati in tudi braniti svoje zdravje in delovno sposobnost. To je le nekaj misli, ki pa dovolj zgovorno pričajo o potrebi organizacije invalidov dela, ki bi pripomogla k uspešnejšemu reševanju tistih vprašanj, ki teže vse nas, a še posebej delovne invalide. In še nekaj,« je zaključil tovariš Bore, »prav bi bilo, da povedo svoje misli in predloge tudi delovni invalidi sami, sindikalne organizacije in vsi, ki jim je položaj invalidov naše skupnosti pri srcu.« Zahvalili smo se tovarišu Borcu in se obrnili k tovarišu Plevniku z naslednjim, vprašanjem: »Kakšno je tvoje mnenja o organizaciji invalidov dela in kako gledajo na vprašanje rehabilitacije organi samouprave socialnega zavarovanja?« »V našem dosedanjem sistemu invalidskega zavarovanja je 20,463 ljudi z zmanjšano delovno sposobnostjo odšlo iz delovnega procesa; 6432 pa je invalidov, ki jim invalidnost dopušča, da so sicer še ostali v delovnem procesu, vendar pa je velik del teh zaposlen nenačrtno in neustrezno. Del invalidov dela pa ima v evidenci posredovalnica za delo kot začasno brezposelne, za katere le s težavo najde delovno mesto, kajti tovarne se jih branijo s pripombo, da niso socialne ustanove. Za vse te pa skupnost daje preko fondov socialnega zavarovanja več ali manj ustrezno gmotno zaščito. Do tu bi bila sitvar v redu, če ne bi šlo v teh primerih za človeka, njegov socialni in ne nazadnje gospodarski položaj. Dosedanji način obravnavanja invalidov ima mnoge negativne, psihološke, socialne in gospodarske posledice. Mnogi čutijo, da bi se lahko na ustreznih delovnih Pogled v neko finsko tovarno finemehanike, kjer so zaposleni skoraj sami delovni invalidi, a je njihova proizvodnost izredno visoka. Seveda so delovna mesta prirejena ustrezno invalidnosti vsakega posameznika. Mojster galanterije brez nog mestih polno zaposlili in se kot enakopravni člani družbe uvrstili v proizvodni proces. Da je to možno, potrjujejo izkušnje industrijsko razvitih držav, kjer so z medicinsko in poklicno rehabilitacijo invalidov dosegli ne le enakovrednost njihovih delovnih sposobnosti na ustreznih delovnih mestih, temveč v povprečju še za 4 do 5% povečan delovni učinek. Dejstvo je, da se invalidi ne delovnih mestih iz raznih vzrokov mnogo bolj osredotočijo pri delu kot zdravi ljudje. To je ena stran problemov v zvezi z invalidi dela. Druga pa je predvsem njihova gmotna preskrba. Le-ta večini invalidov dela ne omogoča takšno življenjsko raven, kakršno so imeli pred invalidnostjo. Saj je na primer lani znašala povprečna invalidska pokojnina, to je za invalide z nad 75% izgubljene delovne sposobnosti, 6416 dinarjev. Oglejmo si še izdatke, ki jih daje skupnost za invalidske pokojnine in invalidnine. V območju Republiškega zavoda ra socialno zavarovanje LRS smo imeli lani 20.463 invalidskih upokojencev in 6432 uživalcev invalidnin. Le-tem je bilo izplačanih 1.775,795.765 dinarjev. Z ozirom na ta ogromna sredstva, ki jih plačujejo naši zavodi za invalide dela in pa z ozirom na vrsto nerešenih stvari v našem invalidskem zavarovanju so organi samouprave socialnega zavarovanja pogosto razpravljali o tem, dajali številne predloge in tudi znatna denarna sredstva za graditev objektov, namenjenih ra zdravstveno rehabilitacijo. Manjka pa še objektov ra poklicno rehabilitacijo, oziroma poklicno usposabljanje in preusmerjanje invalidov. To bo verjetno najtežja naloga. Pripraviti in prepričati delovne kolektive, zlasti njihova vodstva, o koristnosti in potrebi omogočiti delovnim invalidom, da se ponovno polnovredno raposle na ustreznih delovnih mestih, ne bo lahko naloga. To ne more biti samo stvar socialnega zavarovanja, tu bodo morali storiti svoje sindikati, in če odgovorim na postavljeno vprašanje — posebna organizacija invalidov dela sama. Po mojem mnenju je organizacija invalidov dela, naslonjena na Zvezo sindikatov Jugoslavije, nujno potrebna. Le-ta naj bi včlan^ala v svojih vrstah vse invalide dela brez razlike, kajti poklicna preusmeritev je včasih pri invalidu dela, kateremu je pri- j znana le delna invalidnost, še bolj pereča kot pri invalidih s popolno delovno nesposobnostjo. Tovariš Dušan Porenta, član Okrajnega odbora Zveze slepih v Ljubljani, je odličen telefonist na Zvezi sindikatov Slovenije. Šegav je, dovtipen, zelo dobro igra na harmoniko, zadnji čas pa poizkuša svoje znanje na saksofonu. Naši tipkarici je narekoval članek ob desetletnici Zveze slepih, ki ga je napisal v Brajlovi pisavi. Med narekovanjem je sem in tja povedal kako šegavo, tako da naša Lojzka, ki mu je članek tipkala, ni mogla skriti nasmeha pred fotografom. OB DESETI OBLETNICI ZVEZE SLEPIH JUGOSLAVIJE PRAV JE, DA VEMO za uspehe in težave organizacije slepih V Jugoslaviji je po statističnih podatkih približno 18.000 slepih. Od tega jih odpade na Slovenijo 1355. Sedež organizacije, to je Centralni odbor Saveza slepih, je v Beogradu. Vsaka republika ima še svoj tako imenovani glavni odbor Zveze slepih, razen tega pa imamo v Sloveniji še 11 okrajnih odborov. Od teh je ljubljanski največji, saj ima 299 članov. Letos slavi organizacija Zveze slepili Jugoslavije deseto obletnico svojega obstoja. Vzporedno s tem bo v Ljubljani tudi kongres slepih Slovenije. Tu bodo podale obračun dejavnosti naše organizacije za vsa leta nazaj, istočasno pa bodo sprejete smernice za nadaljnje delo. Na večer pred kongresom bo v Ljubljani slavnostna akademija, na kateri bo sodelovala mladina Zavoda za slepo mladino v Ljubljani, ki bo trajala ves čas počitnic. Kako pomaga in koliko pomeni organizacija Združenja slepih svojim članom ? Precejšnje je število zaposlenih slepih, katerim je prav Združenje našlo primerno zaposlitev. Finančno in materialno pomaga tudi socialno šibkim članom, ko le-ti vstopijo v delovno razmerje. Na žalost naleti naš referent za zaposlovanje pri Glavnem odboru Zveze slepili Slovenije še danes mnogokrat na nerazumevanje v podjetjih ali ustanovah, kadar išče primerna delovna mesta za slepe. Izkušnje do sedaj so pokazale, da je mesto telefonista v hišnih centralah najprimernejša zaposlitev za slepe. V Sloveniji je tovrstnih central mnogo. Prav zaradi nekaterih ljudi, ki nimajo pravilnega odnosa do slepih in sploh do invalidov, še danes čaka več naših članov na zaposlitev. Prepričan sem, da v Sloveniji lahko nedvomno zavrnejo vse tisto nezaupanje in dvome, ki se še pojavljajo. Med slepimi je tudi precej domačih obrtnikov. Organizacija posveča tudi njim veliko pozornost bodisi pri nabavi orodja, materiala ali pa pri odkupu njihovih izdelkov. Tudi v socialnem pogledu je bilo mnogo storjenega, saj je ob prazniku republike, 29. novembru, ali delavskem prazniku, 1. maju, vedno bogato obdarjeno skoraj vse naše članstvo. Imamo tudi dve okrevališči, eno na Okroglem pri Tekstilna delavka — brez desne roke — odlično obvlada svoje delo Kranju, drugo pa na otoku Solti pri Splitu. Tu vsako leto preživijo svoj letni dopust naši člani. Naberejo si svežih sil in zdravja. Slepi se zelo radi izživljamo tudi na kulturno prosvetnem področju. Imamo več krožkov: Izredno .dobro dela šahovski krožek, saj so večkrat srečanja z drugimi ekipami in tudi več dobrih rezultatov imamo že za sabo. Dalje imamo glasbeni krožek. Tukaj bi omenil predvsem mali orkester, ki je bil sestavljen pred petimi meseci in je približno 35 slepih telefonistov | pred kratkim priredil lepo uspe- li koncert v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani. Deluje literarno dramatski krožek, večkrat pa je tudi tečaj za vpisme-njevanje. Ta pride v poštev predvsem za starejše, pozneje oslepele. Naučijo se pisati in citati Braillejevega točkopisa, kar jim nedvomno mnogo koristi, zlasti če omenimo veliko in lepo knjižnico, s katero razpolaga Združenje slepih Slovenije. Vsako sredo popoldne imamo v prostorih zdrtlženja slepih informativne sestanke, na katerih razpravljamo o organizacijskih, političnih in gospodarskih vprašanjih. Dušan Porenta ZAŠČITA RUDARJEV Ob koncu žasedanja Mednarodne federacije rudarjev, ki je bilo v Beogradu, je generalni sekretar Izvršnega odbora te federacije sir Wiljem Lanter izjavil novinarjem, da je bilo zasedanje zelo plodovito pri reševanju nekaterih perečih vprašanj rudarjev. Na zasedanju so največ govorili o zaščiti rudarjev pred poklicnimi obolenji. Sklenili so, da bo federacija še nadalje podpirala Mednarodno organizacijo dela pri Združenih narodih, ki se že dalj časa bori za ukrepe za zaščito rudarjev. Sklenili so, da bodo sprejeli v federacijo rudarsko organizacijo s Filipinov, sprejem organizacije Južne Koreje pa so odgodili vse do tedaj, dokler se Izvršni svet ne bo seznanil s položajem rudarjev v tej državi. Nadalje so govorili o položaju rudarjev v državah Latinske Amerike ter sklenili, da bo prihodnja konferenca Mednarodne federacije v Kolumbiji. Na zasedanju so preči tali pismo španskih rudarjev v emigraciji o težavnem položaju rudarjev v Španiji. Zaposlitev invalidov Konec preteklega- leta je bilo v naši državi okoli 200 števila delavcev zaradi invalidnosti vpliva na višino rodnega dohodka, obenem pa prekomerno obremenjuje družbene sklade. Velik del invalidov bi se lahko ponovno vrnil na delo, če bi storili ukrepe za njihovo ponovno zaposlitev. 1 o potrjujejo tudi rezultati, ki so jih dosegli v nekaterih tujih državah, kjer imajo razvito službo rehabilitacije invalidov. Osnovni vzrok, da pri nas še nismo dosegli na tem področju znatnejših uspehov, je v tem, ker nimamo dovolj razvite posebne dejavnosti za rehabilitacijo delovnih invalidov. Z obstoječimi predpisi se je naša skupnost zavezala, da bo zaposlila vse tiste delovne invalide, ki so z ozirom na psihofizično in zdravstveno stanje sposobni upravljati neki določen poklic. Pri tem ugotavlja delovno sposobnost invalida posebna komisija. Po najnovejših načelih ugotavljanja delovne sposobnosti komisija ne ocenjuje stopnje invalidnosti samo na osnovi ugotovljenih patoloških sprememb, temveč upošteva tuai to, kako te spremembe vplivajo na organizem, kakšne so anatomske in funkcionalne spremembe posameznih organov, kakšen je njihov vpliv na ves organizem in delo. Te ugotovitve pa niso vedno popolne, zlasti nc pri ocenjevanju delovne sposobnosti invalida. Vzrok je v tem, ker v komisijah še vedno ne sodelujejo psihologi, socialni delavci, svetovalci za izbiro poklica, in strokovni uslužbenci socialnega zavarovanja. Želeli bi, da bi invalidske komisije kmalu imele na razpolago tudi te stro- lahko či kovne sodelavce, tako da bodo ocenjevali sposobnost invalidov. foda ni Treba “ čim pravilneje a ni dovolj ugotoviti delovno sposobnost invalida. _____ je ustvariti tudi ustrezajoče možnosti zaposlitve. Te možnosti pa so različne. Različnost pa še povečuje vrsta in stopnja invalidnosti, kar zahteva posebne pogoje dela. Zaposlitev invalidov v podjetjih in ustanovah Praksa je pokazala, da je delovna storilnost invalidov, če so na ustrezajočem delovnem mestu, veliko večja, kakor pa to nekateri običajno mislijo. Pa tudi težji inva-' lidf lahko opravljajo lažja dela, ki niso vezana na pro- • izvodni proces. Med invalidi so velike individualne razlike glede delovne sposobnosti. Tu ni nikakih šablon. Glede ostalih delovnih sposobnosti se lahko razlikujejo samo površno. Tako lahko z ozirom na njihovo storilnost in naravo dela pri invalidih z amputiranimi nogami ali rokami točneje ocenimo, kje jih lahko zaposlimo. Podjetja in ustanove bi lahko zaposlile večje število invalidov. Tega ni treba dokazovati. V nekaterih podjetjih je število delovnih mest, kjer invalidi lahko delajo, precejšnje. Teh možnosti pa ne izkoristimo, ker vse premalo zaupamo delovni sposobnosti invalida. Podjetja navajajo tudi druga dejstva, ki možnosti za zaposlitev invalidov zmanjšujejo. Precej je delavcev s kroničnimi obolenji, pa tudi mater-dojilj, ki so zaščitene s posebnimi predpisi, tako da niso na delu polnih osem ur. Pa tudi stari 'in onemogli delavci imajo razne ugodnosti. Tako se torej število ne povsem produktivnih delavcev poveča. Nekatere gospodarske organizacije poudarjajo, da z reševanjem socialnih problemov ne pridejo nikamor, ker ne morejo tako povečati storilnost dela. Pa naj so že ti činitclji, ki vplivajo na padanje storilnosti dela, upravičeni, to vprašanje, če ga opazujemo v celoti, vendarle lahko rešimo z boljšo organizacijo dela. V naši socialistični ureditvi je zaposlitev invalidov ekonomsko etično vprašanje nas vseh, v prvi vrsti tistih podjetij, v katerih so člani delovnega kolektiva postali invalidi. Gospodarske organizacije so odgovorne pred skupnostjo, moralno in ekonomsko, da kar naj večji del invalidov vključijo v delo in s tem doprinesejo svoj delež k reševanju tega vprašanja. Sredstva, s katerimi podjetja razpolagajo, so družbeno. Zaposlitev invalidov je dolžnost družbe, torej tudi podjetij. Mnoge države posvečajo v zadnjem času veliko pozornost zaščiti in zaposlitvi invalida. V nekaterih državah sprejemajo zakonske predpise, da bi invalide zaposlili v. državnih in privatnih podjetjih. Ta način je zelo uspešen pa tudi ekonomsko utemeljen. Ne vidimo nikakega razloga, da ne bi tudi pri nas pričeli invalidsko vprašanje eševati na podoben način. Gospodarske organizacije je reba prisiliti, da zaposlijo invalide v skladu z njihovimi posameznem podjetju, kar nedvomno govori v prid zaposlitve invalidov. Sprememba delovnega mesta kot načina zaščite invalida, se uporablja tam, kjer delavec zaradi invalidnosti ni več sposoben pod normalnimi pogoji opravljati dela na starem delovnem mestu. Ta način zaščite uporabljamo pri težjih invalidih, to se pravi pri tistih, kjer je invalidnost trajnega značaja. Zaposlitev na drugem delovnem mestu je lahko s spremembo poklica ali brez te in s prehodnim usposabljanjem delovnega invalida. Zaposlitev pri istem poklicu, toda pri drugem delu, je potrebna pri zmanjšani delovni sposobnosti. Na drugem delovnem mestu tudi v istem poklicu invalid lahko opravlja dela pod normalnimi pogoji, ne da bi trpelo njegovo zdravstveno stanje. V primeru, da invalid zgubi delovno sposobnost samo za določen poklic, ga moramo zaposliti na ustrezajočem delovnem mestu v sorodnem poklicu, predhodno pa ga je treba za tako delo primerno usposobiti. Usposabljanje invalida za nov poklic zahteva širšega opazovanja in ugotavljanja ostalin sposobnosti invalida. Pri izbiri novega poklica oziroma delovnega mesta moramo stremeti za tem, da delovni pogoji ustrezajo invalidnosti posameznika in stopnji strokovne usposobljenosti invalida. Pri tem nc smemo pozabiti, da se večje število invalidov ogiblje dela pri tistih strojih, pri katerih so sc poškodovali. Psihična analiza, ki jo je komisija izdelala, mora upoštevati tudi te momente, ki včasih vplivajo na to, da Invalidu poiščemo delo, ki ga ni opravljal pred poškodbo. Na zaposlitev na drugem delu mislimo takrat, kadar b: več denarnih sredstev za socialno zavarovanje. Vendar poiščimo primernejše rešitve kot so odpuščanje oziroma premestitve invalidov. V podjetjih in delavnicah, kjer delo opravljajo na obrtniški način, pa je mogoče invalide zaposliti s skrajšanim delovnim časom. Delo invalidov v posebnih delavnicah V podjetjih lahke industrije in obrtnih delavnicah lahko ustanovimo posebne oddelke za zaposlitev delovnih invalidov, kjer za delo ni potrebna posebna strokovna usposobljenost. Tu mislimo predvsem na tista dela, ki niso neposredno vezana na proizvodni proces. Pri ustanavljanju takih oddelkov izkoristimo ne dovolj zasedene prostore. Te delavnice opremimo s proizvodnimi sredstvi, ki jih podjetje lahko pogreša. Preden pa ustanovimo delavnico, izdelajmo ekonomsko analizo, ki naj pokgže ekonomsko upravičenost. Izbira invalidov za opravljanje določenega dela je posebno vprašanje. Dejstvo pa je. da je ustanavljanje takih delavnic mogoče in tudi upravičeno. Sredstva, vložena v te oddelke, bi se hitro amortizirala, obenem pa bi se povečala zmogljivost podjetja in njegov bruto produkt. Delo invalidov v posebnih podjetjih in delavnicah Možnosti nekaterih gospodarskih organizacij za zaposlitev invalidov pa so omejene. Zato je za dokončno uspešno rehabilitacijo invalidov treba ustanavljati posebna pod- gre za opravljanje dela brez predhodnega pouka,’če in- \n delavnice. Dobra stran zaposlitve invalidov v ta- valid opravlja delo v istem podjetju, kjer se je poško- J1? delavnicah je v tem ker bi invalidi lahko opravljali doval. Kadar pa to ni mogoče, ga moramo zaposliti v so- ,?,OJe"im orodJem ln na ustrezajočih delov- rodnem podjetju. Da bi zagotovili primerno zaposlitev invalidov, bodo morala podjetja napraviti seznam tistih delovnih mest, kjer invalidi lahko delajo. To naj bi bila nih mestih. J Pretežni del lažjih invalidov^ katerih invalidnost je lidovi pravici do dela. Zato je veliko število invalidov posledica nesreče pri delu. dela še danes v tistih podjet- brez dela, mnogi pa, ki so zaposleni, delajo v nemogočih jih, kjer so se ponesrečili. Tudi nekateri težji invalidi, delovnih pogojih. Zaščita invalidov ni samo v tem, da pri- posebno tisti, ki so postali invalidi zaradi težkih bolezni, haiaio na delo, temveč morajo biti tudi na ustreza- posebno tisti, ki so postali invalidi zaradi težkih bolezni, so ostali v istem podjetju, če so jim mogli zagotoviti ustrezajoče delovno mesto. *foda večje število takih invalidov je bilo odpuščenih in so danes izven delovnega razmerja. Odpuščanje takih invalidov podjetja često utemeljujejo s proizvodnim procesom, ki zahteva polno sposobnost: invalidi pa to niso in zato jim fe treba poiskati lažjo zaposlitev v kakem drugem podjetju. Res je sicer, da v nekaterih primerih podjetjem ni mogoče zaposliti invalidov. V večini primerov pa obstajajo možnosti za invalidovo zaposlitev, tako da mu zagotove drugo delovno mesto ali pa skrajšani delovni čas. Socialni razlogi nalagajo delovnemu kolektivu, da skrbi za invalida, kateremu se je v njihovi sredini zmanjšala delovna sposobnost. treba prisiliti, možnostmi. Sedanji sistem invalidnega zavarovanja se v glavnem ne naslanja na zakonske predpise, ki govorijo o invalidovi------:J~1 ~ '7-x- —,:K~ —:i *---— delovnih pogojih. Zaščita invalidov ni samo v tem, da prihajajo na delo, temveč morajo biti tudi na ustrezajočem delovnem mestu. Obveznost podjetij, ki invalidom poiščejo določeno delč ter imajo zaposlenih določeno število invalidov, lahko na primeren način stimuliramo. Število invalidov pa zopet ne bi smelo biti tolikšno, da bi kakorkoli zaviralo proizvodnjo in negativno vplivalo na rentabilnost podjetij. Prav gotovo niso vsa podjetja zmožna, da pod enakimi pogoji zaposlijo invalide. Pri ocenjevanju možnosti zaposlitve moramo upoštevati vrsto proizvodnje v podjetju, njeno strukturo ter pogoje dela. Posebno pa moramo imeti pred očmi različne fiziološke, fizične, kemijske in psihične momente. Tukaj gre v glavnem za dejstva, kot so težina dela, temperatura, vlažnost itd. Ti pogoji niso vezani samo na posamezno delovno mesto ter se ne pojavljajo samo v ----- -_lajo. To naj__________ tista delovna mesta, kjer se delo opravlja individualno, brez večjega fizičnega napora, delovni pogoji pa so tam razmeroma dobri. Delo s skrajšanim delovnim časom. Invalide z lažjimi poškodbami lahko zaposlimo na istem delovnem mestu, toda s skrajšanim delovnim časom. To pa posebno tedaj, kadar gre za kratkotrajno invalidnost. Pri tako zaposlenem EV mestih. Hkrati pa moramo uge učinku dela prav nič zaostajali otoviti, da ne bi invalidi za ostalimi zdravimi de- na drugo delovno mesto. Saj to negativno vpliva na nje govo duševnost. Poleg tega pa bi se po ozdravljenju pojavile nevšečnosti pri njegovi zaposlitvi na starem delovnem mestu. Skrajšani delovni čas naj bi tako bil nekakšna terapija in obenem rehabilitacijski ukrep. Delovnega časa ni moč skrajšati na vseh delovnih mestih, posebno ne tam, kjer je organiziran industrijski delovni proces. Morda je to tudi vzrok, da se industrijska podjetja branijo zaposliti invalida oziroma obdržati ga na istem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom, Češ da je delo s skrajšanim delovnim časom nepopolno, strojni park pa neizkoriščen. Poleg tega opozarja, da je taka , J ‘ >va, ker invalid lahko vsak Čas podjetju samo škoduje: prvič, in dr"~:x v— —* ~J---11 — Janc pa neizkoriščen, roieg tega opozarja, da je taka zaposlitev negotova, ker invalid lahko vsak čas odide na zdravljenje, kar podjetju samo škoduje: prvič, ker jih je treba zamenjati, in drugič, ker se ob zdravljenju procent invalidnost poveča, s čimer so podjetja prisiljena dajati lavci. Ustanavljanje teh delavnic je pomembno tudi s stališča zdravstvenega stanja tistih invalidov, ki zaradi stopnje invalidnosti ne morejo delati pod normalnimi pogoji. Seveda pa bo treba pri ustanavljanju teh delavnic vložiti precej denarnih sredstev. Ekonomska analiza bo potrdila, da je ustanavljanje posebnih podjetij koristno. Toda dokler si ne pridobimo glede tega dovolj izkušenj, bomo morali biti pri ustanavljanju posebnih podjetij previdni, zlasti bomo morali upoštevati razvoj našega gospodarstva. V takih delavnicah bi kazalo zaposliti predvsem težje invalide, ki no morejo opravljati svojega poklica v običajnih pogojih. S pravilno organizacijo bomo v takih podjetjih dosegli velike uspehe. V poljedelskih predelih lahko ustanavljamo posebne kmetijske obrate, kjer naj bi invalidi gojili živino, čebele itd. Ta dela lahko opravljajo na svežem zraku, brez večjih fizičnih naporov. Ustanavljanje takih obratov, lahko jih imenujemo farme, lahko prepustimo ob materialni pomoči invalidskim organizacijem. Tu naj bi zaposlili prvenstveno tiste, ki bolehajo na TBC in podobnih boleznih. Dejstvo je, da za rehabilitacijo invalidov lahko storimo veliko več kot doslei. Iskati pa moramo ob sodelovanju vseh pristojnih najboljše načine. Gospodarske organizacije pa moramo prepričati o delovni sposobnosti invalidov ter si zagotoviti njihovo sodelovanje pri reševanju tega tako važnega vprašanja. »DELAVSKA ENOTNOST« UTRINKI p JMT i I »Nehaj že!« so kričali. »Dovolj ! je tvojega župnikovanja!« In med ! vsem kričanjem sem kot v sanjah slišal: »Tudi ti lahko greš.« To je bil glas direktorja. Obnemel | sem. Obrnil sem se k njemu in ga vprašal: »Toda zakaj, tovariši!« »Ker odjedaš mesto inženirju agronomije!« ! Ostrmel sem in kot sam zase še rekel: »Eh, da, tega nisem vedel!« Težko življenje v rudniku živega srebra v Aimadenu Vse do dne, ko je bil objavljen slike mojih mojstrovin, sem popil meru, če bi tudi v naslednjem r časniku veliki konkurz naše to- eno kavico na račun direktorja, mesecu ne izpolnili plana, ostali varne, sem bil deležen velikega Čestital mi je in tovariši so mi brez prebite pare in da si lahko , spoštovanja vseh naših delavcev, stiskali roko. nakopljemo še prisilno upravo na Pa vendar nisem bil odpuščen, celo samega direktorja. Potem pa ... glavo! ! Priglasil sem se za »bolniško«. Prav zares. Vsako jutro, .kadar Objavljen je bil konkurz... Po Mi, to je, jaz — vrtnar — in Starost pač. je direktorjeva limuzina neslišno petih dneh je prišlo deset inže- moji kolegi — inženirji — smo j Toda pred dnevi sem zvedel, ! najprimitivnejši način. Razumlji- obstala pred glavnim vhodom di- nirjev, ki so zamenjali nekaj to- seveda upravičeno mrmrali Drug da so v naši tovarni rešili vpra- vo> ^ zahteva tak način dela rekcije, sem nekje tam v bližini varišev v naši mali centrali. Po- drugemu smo pritrjevali in opo- | sanje direktorjev in inženirjev. Teli T701 ti otlr O eni r-1 1 _ tom c-r\ rvofrio lr.4- ^ • _ 1 • ______• _ • „ i i I _ - , ... . ... - J Povsod v svetu mehanizirajo delo in transport v kovinskih in nekovinskih rudnikih. Le v španskih rudnikih, kolikor jih pač imajo, je izkoriščanje rudnih bogastev ostalo skrajno primitivno. Rudnik živega srebra v Aimadenu je pod vojno upravo. Živo-srebrno rudo kopljejo brez najosnovnejše mehanizacije im na zalival cvetje. Spočetka sploh ni- tem še petnajst inženirjev za sem razmišljal o direktorju, do- ' strugarski oddelek. V tovarni je kler se ni nekega dne ustavila 1 nastala zmeda. Vratar je bil od-limuzina prav pred menoj. Di-; puščen in na njegovo mesto je rektor me je povprašal po zdravju, kako je s cvetjem in kako napreduje angleška trava. Pri tem se ni nagnil niti k oknu, kaj šele da bi izstopil. Povpraševal je, jaz sem mu spoštljivo odgovarjal. Kasneje pa me je vratar opozoril, da bi moral, najmanj kar zahteva stopil diplomirani študent filozofije. Telefonista je zamenjal inženir radiofofiije. Dobrodušni Janez, naš kurir, je odstopil mesto diplomiranemu študentu DIF-a. Namesto šoferja vozi sedaj direktorja strojni inženir. . , Minil je mesec ali dva. V to- red, odpreti vrata limuzine, v ka- : varni zmeda, da je kaj. A najhu-teri sedi naš direktor, in govoriti ! ,e ,e to. da smo nreieli le ROOk z njim, ne da bi snel kapo, da tudi ni spodobno. Razumljivo. Od tedaj sem mu vedno, kadar je naneslo, odpiral vrata in snemal oguljeno kapo, da so mi beli lasje podrhtevali pred cenjenim mladim direktorjem. In vedno me je ob taki priložnosti blagohotno potrepljal po ramenih in mi mimogrede potisnil lep in izravnan stotak za »Drino«, da mu jo kupim. je je to, da smo prejeli le 60% plače. Sklicali so prvi sestanek delavskega sveta. Gledam, gledam, na sestanku sami novi obrazi. Predsednik je prečital dnevni red: Rentabilnost podjetja in delovna disciplina. Komercialni direktor je vstal in prečital poročilo. Tako nekako je govoril: »Vsi vidite, v kakšni kaši smo. Perspektive ni nobene. Imamo same strokovnjake, Ne zamerite mi, če vam po- toda, dragi moji, nekdo mora de-vem, da so na moje delo vsi po- lati. A naši ljudje so strokovnja-nosni. V živi meji sem s Škarja- ki in delo ni za njih. Tudi ne bi mi mojstrsko izrezal znak naše bilo prav, če bi delali. Saj vendar tovarne. In da bi videli naše niso zato toliko študirali, da bi parke in aleje! Vse svoje vrtnar- konec koncev jemali kramp v roško znanje sem posvetil naši to- , ke.« Da, tako je govoril in na varni. Ko je časnik'nekoč objavil koncu zaključil, da bomo v pri- zarjali na svoje visoke kvalifika-; Menda jih je ostalo le pet in to mnogo človeških žrtev. Samo lani _______________ ________ ___ _ ________ __ ____ ^ je bilo smrtno ponesrečenih več cije in si belili glavo s tem, ka- ' takih, ki jih ni sram »delati«. Na ' desetin delavcev. Mnogo se jih je ko je vendar mogoče, da ni plače delo so prišli tisti, ki so jih prej Ponesrečilo zaradi prelomov lese-za nas, ko je vendar jasno kot odpustili in prevzeli stara mesta. pregrad, drugi pri samem izkopu rude, nekateri pa so našli smrt v nezavarovanih jamah. Tudi v topilnici je delo zaradi velike vročine izredno težko. Velik je odstotek obolelih zaradi vdihavanja zelo strupenih živo-srebmih hlapov. Rudarjem prično propadati tudi zobje. Spričo takih razmer vzdrže rudarji tu le dve do tri leta. Lani meseca avgusta so zdravniki pregledali rudarje. Rezultat je bil porazen. Zato so protestirali pri direkciji rudnika, ki pa ni nič ukrenila za zboljšanje razmer. Vse to vpliva na silno nizko storilnost Saj so znani primeri, da je potrebno brigadi ena do dve uri za prebitje dvajsetcenti-metrske odprtine. Zareče živo srebro prevažajo od peči na kilometer oddaljeno tehtnico in to v starinskih vagonih, kjer že najmanjša neprevidnost povzroči smrt delavcev. In za tako neizrečno težko delo dobi delavec okoli 650 pezo-sov mesečno plače (100 pezosov = 783 din). V primeru, če delavec prekorači normo prejme največ do 1000 pezosov. Rudar, ki v roku dveh do treh skom so madridski agentje pozaprli vse sumljive rudarje, a šti-rindvajset ur pred njegovim prihodom v Almaden, so bila vsa pota, ki vodijo v rudnik, blokirana. Končno se je pojavil Franco v blindiranem avtomobilu, obdanem od 50 policijskih voz, iz katerih so bile uperjene cevi avtomatskega orožja. Diktator Franco se je vrnil v Madrid — razmere v Aimadenu pa so ostale iste. M. Nikolič DVE STO LET STARA JEKLA Med taste gozdne uprave, ki se lahko ponašajo z zelo starimi gozdovi sodi tudi gozdna uprava v Lučah. Znano je namreč, da v naših gozdovih razen gozda na Kočevskem ni kaj posebno starih dreves. Zgodi pa se, da je kakšen orjak še kje ostal. Tak primer je tudi na področju gozdne uprave Luče. Ob glavni poti, ki pelje iz Ruš v Šumik, stoji jelka,, za katero mislijo, da je stara več kot dve sto let. Velikanka meri v premeru prek dva metna in ima po skopiti izračunih okrog petindvajset kubičnih metrov. Zares častitljiva starost. Najstarejše gledališče z najmanjšo tradicijo Koprsko gledališče spada med najstarejša gledališča v naši državi. Ustanovljeno je bilo leta 1478 z dokaj čudnim naslovom »Akademija de la Raiča«) (Akademija nogavic). V gledališču so nastopali takratni plemiči, sinovi domačih plemičev in beneški beli dan, da proizvodnja brez visokokvalificiranih delavcev ne more nikamor. Ko smo se umirili, ne da bi našli odgovor na to vprašanje, smo prešli na drugo točko: delovna disciplina. Kot najstarejšemu v podjetju so mi poverili predsedovanje, jaz pa sem si prvi vzel pravico do besede. Saj ne poznam vsega poteka dela v podjetju, vendar so moje stare oči v zadnjem času' marsikaj opazile, in to sem povedal. Najprej sem vprašal, zakaj že dva meseca nihče ne odnaša pepela iz kurilnice. Potem sem povedal, da se stružnice že dva meseca prazne vrte. Se in še sem govoril o tem, kar sem videl, in čim več sem povedal, vse več je bilo med tovariši zločestega mrmranja. Jaz pa nisem znal nehati, čeprav bi to rad storil, ker sem čutil, da je v zraku nekaj težkega. Ko pa sem bleknil še to, da prihajajo novi strokovnjaki na delo, kadar se jim pač zdi, in gredo, kadar se jim zljubi, je bilo odveč. mesecev ne izpolni norme, je, kot j gostje. Šele v osemnajstem stoje v Španiji običaj, odpuščen kot i letju je lahko stopil v to gledali-saboter šče prvi koprski meščan. Za me- Zvedel sem, da tovarna spet red- ščana so sezidali četrto galerijo, s posebnim vhodom, ločenim od ostalih delov zgradbe, vse to v strahu, da se ne bo navaden meščan v gledališču srečal s ple- Diktator Španije, Franco, ki' se no obratuje in da vsi prejemajo zaveda važnosti živega srebra za spet stoodstotne plače. svoje gospodarstvo, je nedolgo To, kar so jo pa zagodli s ti- tega sam osebno obiskal rudnik s tim konkurzom, je bilo pa res v Aimadenu, da bi storil pofcreb-pretirano in grandomansko. Kaj- ne ukrepe za povečanje proizvod- mičem. Ko pa je Trst postal gone? M. Nikolič nosti. Mesec dni pred tem obi- spodarsko in kulturno središče tega dela Primorja, je bilo koprsko gledališče spremenjeno v dvorano za ples, maškarado in podobno. Gledališko življenje je v tej stavbi popolnoma zamrlo. Prva slovenska beseda je bila v tem gledališču spregovorjena Na Bledu smo 30. maja zaklju- | boljšega delavskega sveta gozd- šele leta 1949, ko je na odru tega čili tridnevni seminar za novoiz- ' nega gospodarstva na Bledu. Ta gledališča nastopila amaterska voljene člane delavskih svetov in vzorni delavski svet je pokazal, igralska skupina. Iz teh skromnih upravnih odborov. Za seminar je kako je treba izvrševati delo v začetkov je pred dvemi leti nabilo veliko zanimanje, saj ni bilo delavskih svetih in kakšne nalo- stalo poklicno potujoče gledališče kolektiva, ki ne bi na seminar ge imajo člani le-teh ter uprav- za Slovensko Primorje. V sezoni poslal svojega zastopnika. Na se- nih odborov. 1954/55 je gledališče priredilo 140 Ob zaključku seminarja so de- » privabile 381)00 legati izrazili željo, da občinski ^ sindikalni svet tudi v bodoče na- USPEL SEMINAR ZA ČLANE DELAVSKIH SVETOV Vzgoja in izobrazba minarju se je zbralo nad 40 poslušalcev. Občinski svet je skupno z od-robom SZDL pripravil vrsto pre- lo uprizoritev naraslo na 150. šte- .... sveJ ™ul r Vilo gledalcev pa na 50.000. Majh- daljuje s podobnimi predavanji, -t° n , f , moralo vlo_ ker so poslušalci pridobili na se- !° 1e * davanj s področij, ki posebno zanimajo člane delavskih svetov in Ke.r 5°. pu5“w‘r“r Z Z Zr; žiti v študij precej truda, da je vvravnih. odborov minarju mnogo znanja, ki ga pri zmn„1n Ustiti želiam Vi eri a 1- samoupravljanju zelo potrebujejo K. A. upravnih odborov. Zadnji dan seminarja je bilo demonstrativno zasedanje naj-1 zmoglo zadostiti željam gledalcev in obdržati predstave na sodobni umetniški višini. Iz zbirke »Pravljice resničnosti« V Neaplju stavkajo uslužbenci cestne železnice; ob vsej rivieri Quiaia se vleče veriga praznih tramvajskih voz, na Piazza Triumfatore pa se je zbrala gruča vozačev in sprevodnikov. Napolitanci, umi ko živo srebro. Nad njihovimi glavami, za železno vrtno ograjo, visoko v zraku se leskeče tenak curek vodometa, podoben klini ostrega meča. Velika množica ljudi, ki se morajo peljati na vse strani mesta, je zbrana okrog sprevodnikov, in vsi ti trgovski pomočniki, vajenci, krošnjarji in šivilje jezno in glasno izražajo svoje ogorčenje nad stavkajočimi. Slišati je srdite besede in zlobne zbadljivke, in kar naprej mahajo po zraku roke. s katerimi zna Napolitanec govoriti enako učinkovito in zgovorno, kakor s svojim neumornim jezikom. Iznad morja pihlja lahen vetrič, velikanske palme v mestnem parku lahno majejo s svojimi temnozelenimi, patiljačam podobnimi listi, sem ter tja, vtem ko spominjajo njihova debla na noge orjaških slonov, izklesane iz kamna. Fantiči — na pol nagi otroci neapeljskih ulic — skačejo okrog ko vrabci in polnijo zrak s smehom in kričanjem. Mesto, podobno staremu bakrorezu, je zalito Z žarki pripekajočega sonca in buči ko orgle, modri valovi morskega zaliva butajo enakomerno ob kamnito obalo in spreminjajo mrmranje in kričanje ljudi liki tamburin s svojim bobnanjem. Stavkajoči stoje povešenih glav stisnjeni v gručo. Na razdražene krike množice komaj odgovarjajo, plezajo na železno ograjo okrog parka in zaskrbljeno pogledujejo čez glave ljudi po cesti kot krdelo volkov, ki so jih obkolili psi. Vsem je jasno, da so ti enako oblečeni ljudje čvrsto povezani z neomajno voljo, da ne bodo popustili. in to navdaja množico s še večjim srdom. V njej so seveda tudi filozofi, ki mimo kade svoje cigarete in skušajo tolažiti najbolj vnete stav-karje: »He. signor! Kaj boste pa počeli, če ne bo dovolj makaronov za otroke?« V skupinah po dva ali trije stoje v bližini gizdalinsko oblečeni uradniki mestne policije njihova naloga je paziti, da množica ne bi motila avtomobilskega prometa. Drže se popolnoma nevtralno, gledajo godrnjače enako ravnodušno kakor stavkarje. ki so jim psovke namenjene, in dobrodušno zbijajo šale zdaj na račun teh. zdaj spet onih, če postane mahanje z rokami in kričanje preveč ognjevito. Za primer resnih spopadov je pripravljen v ozki stranski ulici odred karabinjerjev, držečih v rokah kratke, lahke puške. To je na moč zlovešča skupina ljudi s triogiatimi kapami, v kratkih črnih plaščih in z ozkimi rdečimi progami na hlačah. Psovke in smeh, očitki in svarila nenadoma utihnejo; množica se zgane, prevzame jo nova ubranost, ki nekako vse izgladi; stavkajoči še zmeraj gledajo mračno predse, hkrati pa se tesneje strnejo, iz množice pa je slišati vzklike: »Vojaki!« In že se razlega zaničljivo, zmagovito žvižganje, namenjeno stavkajočim; vojake pozdravi množica z radostnimi vzkliki. Debeluhast gospod v sivi poletni obleki, s panamskim klobukom na glavi začne plesati in cepetati z nogami po tlaku. Sprevodniki im vozači se počasi prerinejo skozi množico in se bližajo vozovom cestne železnice, nekateri se povzpne na njihove ploščadke. Zdaj zro še mračneje predse in odgovarjajo med prerivanjem skozi množico na sovražne klice z grobimi besedami. Hrup se polega. Vtem ko se stavkajoči prerivajo skozi sovražno razpoloženo množico, jo razkrope tako, da se razdeli na posamezne skupine ih da se nekoliko pomiri. Od obale Sante Lucie še bližajo plešočih korakov, enakomerno stopajoč z nogami in mehanično, enolično mahajoč z levico majhni, sivi vojaki. Videti so ko iz železa vliti, in hkrati kakor tovarniške igrače... Na čelu stopa čeden, strumen oficir visoke postave, namrščenih obrvi in zaničljivo našobljenih ustnic, pokraj njega pa poskakuje debeluhast mož s cilindrom na glavi, mu nenehoma nekaj dopoveduje in maha z rokami okrog sebe. Množica se umakne od tramvajskih voz. Vojaki pa se takoj razkrope liki nanizani biseri vzdolž voz in se postavijo na ploščadke, na katerih stoje stavkajoči. Mož s cilindrom in nekaj ljudi okrog njega kriči in maha z rokami, ko da se jim je zmešalo: »Zadnjikrat... Slišite?« Oficir si zdolgočaseno viha brke in gleda v tla. Mož, ki ga je spremljal, prihiti k njemu, zavihti cilinder in mu s hripavim glasom nekaj zakliče. Oficir ga pogleda po strani, se vzravna in izprsi — slišati je, kako izgovarja povelja. Takoj skočijo vojaki po dva in dva na ploščadke, vtem ko vozači in sprevodnih! poskačejo z njih. Množici se zdi to smešno. Od vseh strani zadoni tuljenje, žvižganje in smeh, ki pa takoj spet utihne. V grobni tišini se začno ljudje dolgih obrazov, ko da so se nenadoma postarali, in začudenih pogledov odmikati od tramvajskih voz in z vso težo pritiskati na prvi voz. Sele tam je videti, da leži na tleh dva koraka od voza čez tir sivolas sprevodnik z obrazom razoglavega vojaka, vznak, s konci brkov obrnjenih navpično kvišku. Tik njega se vrže z opičjo naglico na tla fantič, za njim pa legajo počasi in mimo na tla zmeraj novi ljudje. Množica zamolklo mrmra; slišati je glasove, ki prestrašeno kličejo Madono. Nekateri mračnih obrazov kolnejo, ženske vrešče, otroci pa razburjeni spričo tega > čudnega prizora skačejo okrog ko gumijaste žoge. Mož s cilindrom z jokajočim glasom nekaj tuli; oficir ga pogleda in skomizgne z rameni: njegova dolžnost je nadomestiti sprevodnike z vojaki, ni pa dobil povelja, na udari na stavkajoče. Tedaj plane mož s cilindrom sredi gruče prizadevnih ljudi h karabinjerjem. Le-ti se zganejo, pristopijo, se sklonijo nad ljudi, ležeče na tračnicah in jih hočejo dvigniti. In tedaj se začne boj, nemir in hrup. Iznenada pa se zgane vsa siva, prašna gruča gledalcev. Ljudje tulijo, kriče in hite proti tračnicam; mož s panamskim klobukom potegne pokrivalo z glave, ga vrže visoko v zrak, leže kot prvi na tla, potreplja pokraj sebe ležečega stavkanja po rami in mu zakriči bodrilne besede v obraz. Za njim začno legati na tračnice nešteti veseli, hrumeči ljudje, ki jih pred tremi minutami sploh še ni bilo tu, skoraj tako, kakor da jim je nekdo odrezal noge. Smeje padajo na tla, se reže in obrnjeni k oficirju nekaj kriče, oficir pa maje z lepo glavo, govori z možem s cilindrom na glavi in mu maha z rokavicami pod nosom. Medtem prihajajo novi ljudje in legajo na tračnice. Ženske mečejo košare in zavitke na tla; fantiči se smeje zvijajo po tleh ko premra-ženi psi, čedno oblečeni ljudje se valjajo po prahu. Pet vojakov gleda s ploščadke prvega voza na kup teles pod kolesi: oprijemi jejo se roba voza, sklanjajo glave nazaj in se smejejo na vse grlo. Zdaj niso več podobni kositrnim igračam. ... Čez pol ure tramvajski vozovi že sp®1 škripljejo in cvilijo po neapeljskih cestah. Na ploščadkah stoje zadovoljno namuzani zmago' valci, hodijo po vozovih in vprašujejo: »Vozne listke?« Ljudje, ki jim mole pod nos rdeče in rumen6 listke, jim mežikajo z očmi, se smehljajo in der brodušno brundajo predse. KULTURNI ZAPISKI Izobraževanje v konjiški občini 52 PREDAVANJ V času od oktobra 1955 pa do j- gradbenega podjetja, TKO r> Zre- , vanja. Največ zaslug za to ima konca maja 1956 je bilo v konji-j čah, opekarne v Ločah in držav- tamkajšnji šolski upravitelj tova-ški občini 52 predavanj, ki so jih i nih nameščencev pri občinskem | riš Stane Časi. Da je med kmeč-pripravile ljudske univerze, sin- J ljudskem odboru o Konjicah. Na j kim ljudstvom veliko zanimanje dikalne podružnice in prosvetna društva. Predavanjem je prisostvovalo 2951 poslešalcev, kar je 56 poslušalcev na eno predavanje. Od tega je bilo 57? članov delavskih svetov in 275 članov upravnih odborov iz konjiških ter okoliških podjetij. V to število niso všteta predavanja, ki so jih pripravile kmetijske zadruge in Ljudska tehnika in druge organizacije v okviru različnih tečajev, sestankov itd. Pa poglejmo, katere teme so '• splošnih predavanj, pa so v ope-pritegnile največ poslušalcev. Na ! karni Loče največjo skrb posve-prvem mestu je predavanje sekre-! tili zdravstvenemu izobraževanju tarja OK ZKS tovariša Simoniča j svojih delavcev. V ta namen jim iz Celja '»O vtisih iz Sovjetske je dr. Rudolf iz Slovenskih Konjic zvezes, saj je bilo navzočih kar predaval o stvareh, ki jih morajo 550 ljudi. To kaže, da se ljudje vedeti delavci pri svojem nevar-zelo zanimajo za razmere v tujih j nem in fizičnem delu. državah. Člani delavskih svetov upravnih odborov teh predavanjih je bila udeležba dobra, kar je rezultat široko zasnovane izobraževalne akcije, ki jo je v pretekli sezoni zasnoval občinski sindikalni svet skjupaj z ostalimi organizacijami. Pri gradbenem podjetju in v opekarni T.oče so na ta način najbolje izkoristili zimski čas, saj podjetji obratujeta predvsem v poletnih mesecih, manj pa pozimi. Medtem ko so v TKO Zreče in v ■dai za novi zakon o dedovanju, naj bolje priča udeležba 104 poslu šalcev, ki so prišli na predavanje tovariša Kamušiča iz Konjic. Podobno lahko zapišemo še za predavanje jO vzgoji pošolske mladine«, ki ga je zelo zanimivo podal tovariš Švare iz Celja. Obakrat je sledila predavanju zelo živahna razprava: navzoči so stavljali predavateljem različna vprašanja, s katerimi so hoteli dobiti še podrobnejša pojasnila. V sosednjem Špitaliču pa so pripravili dve predavanji, in sicer ^Starši in vzgoja otroki ter o delovanju Rdečega križa. Ob zaključku še nekaj besed o predavateljih. Večino predavateljev so sestavljali politični de- talič so jih povabili od drugod, ker jih v domačem kraju pač nimajo. Ponekod sicer prevladuje mnenje, da predavatelji od drugod, tu mislim iz večjih krajev, nekako *bolj vlečejo<, vendar pa to povsem ne drži. Uspeh je odvisen od vsebine predavanja in načina podajanja, ki mora biti poljudno in razumljivo. Predavatelj pa mora poznati kraj in razmere, da lahko res tehtno predava. Izkušnje so pokazale, da bo potrebno o bodoče še bolj skrbeti za izobraževanje delavcev, kakor tudi za srednji in vodilni strokovni kader v podjetjih. Tu mislim predvsem na prve delavce, mojstre, vodje oddelkov, izmen itd., ki imajo vsakodnevni neposredni stik z delavci v proizvodnji. Njihovo pravilno tolmačenje lahko ugodno vpliva na razumevanje raznovrstnih vprašanj iz gospo- so lavci in gospodarski strokovnjaki V konjiški okolici pa so po \ ter prosvetni in zdravstveni de- ' darstva in drugih področij" Prav in uspehih v izobraževanju na prvem 1 lavci. Največ predavateljev je bilo , tega pa pri njih večkrat pogre- so pre- I žarno. 7 so prihajali [ mestu v Žičah, kjer so pripravili iz Konjic, v zreški tovarni predvsem na tista predavanja, ki štiri zelo dobro obiskana preda- \ d avali domači, le o Žiče in Spi-1 L. V. so bila namenjena njim za lažje' opravljanje nalog. Veliko zanimanje je bilo za predavanje o »MLADI SVET« — POLJUDNOZNANSTVENA REVIJA ZA IZVENŠOLSRO MLADINO proizvodnosti dela, higiensko-teh-nični zaščiti ter o delavskem in družbenem upravljanju. Slabše Pa so obiskali predavanja o vlogi banke, o ustvaritvi in razdelitvi narodnega dohodka ter še nekatera druga. V vsako družino Kadar koli pričnemo pogovor s starši — vedno ga končamo pri Nekatere sindikalne podružni- družini in otrocih. Koliko različ-ce so organizirale več zelo dobrih nih problemov in vzgojnih vpra-nr",an°"i gospodar-, šanj razkrije tak pomenek: pa podružnico | naj govorimo o dojenčku ali o predavanj, večidel iz gospodar■ stva. To velja za Janez Knez: Motiv iz Makedonije PABERKI » Tarabnraški zbor iz Bistrice pri Ru-je nastopil. V dvorani DPD v Vil-tužu je priredil v nedeljo tamburaški ^t>or DPD Svobode iz Bistrice pri Ru-8fih svoj prvi koncert. Občinstvu so se domači tamburaši, združeni z mladinskim tamburaškim orkestrom iz Selnice Dravi, predstavili z bogatim sporedom ter želi za to tudi priznanje. Po-tamburašev je na koncertu nastopil j*-* moški pevski zbor iz Bistrice, mali harmonikarji iz Selnice in ženski kvintet. S koncertom bodo gostovali v sosednjih krajih. vG. G. Cankarjeva proslava v Rogaški Sla-tlni. Kakor vsako leto, smo se velikega Pisatelja spomnili tudi letos z razstavo njegovih del in slik, ki je trajala teden dni, ter s posebnim večerom njegove hesede, ki ga je priredila Svoboda ob letnici njegovega rojstva. S skrbno izbranimi odlomki so prireditelji večera hoteli prikazati lik tega slovenskega Proletarskega pisatelja, umetnika ter horca za resnico in pravico zatiranih, Majhnih ljudi. Eno smo pogrešali na Prireditvi: med mladino in prosvetnimi delavci več drugih občanov, ki jim je bil večer še posebej namenjen. zrelem mladostniku. Vsaka starostna doba prinaša svoje lepote in tudi težave. Kar pri vzgoji zamudimo, le težko ali pa sploh ne moremo nadomestiti. Skrb za vzgojo otrok in mladine pa ni prepuščena le staršem. Za zdrav in pravilen razvoj mladega rodu se vedno bolj zanimajo vse naše politične in družbene organizacije, ko prirejajo predavanja, seminarje', tečaje in šole za starše. K prizadevanju družbe za vzgojo^ mladega rodu prispevajo tudi številne vzgojne razprave, knjige in revije — med njimi še posebno priljubljena poljudno znanstvena revija, za izvenšolsko vzgojo — >Mladi sveti. Revijo >Mladi svet« že šesto leto izdajata skupno Zveza prijateljev mladine in Pedagoško društvo Slovenije. Revija je predvsem namenjena staršem —-v po- v družinah, skuša nanje. odgovoriti in svetovati. Zato ne bo odveč, če ob koncu svetujemo, n,aj bi ta revija našla zvestih naročnikov in bralcev v vsaki delavski družini. RICHARD WRIGHT: Pred približno sto leti je neka dobro-srčna ameriška žena ob spoznanju strahot in groze najhujšega suženjstva v njei Združenih državah Amerike. Knjiga »Koča strica Toma« in njena pisateljica Harriet Beecher Stowe sta v najkrajšem času zasloveli po vsej deželi in nemalo pripomogli k državljanski vojni, ki je vsaj na papirju dala črnskim državljanom svobodo in enakopravnost. Ta z ljubeznijo in takrat tudi s pogumom pisana knjiga je prodrla zelo hitro po vsem svetu in povsod dvignila ogorčenje nad strahotami in nečloveškimi krivicami, ki jih je prikazala. Bila je to prva in dolgo edina knjiga, ki ji je bilo jedro in cilj črnski problem Amerike. Po tej knjigi in državljanski vojni, ki ji je kmalu sledila, svet dolgo ni nič določnega slišal ali bral o črncih in suženjstvu na ameriškem Jueu. V nekaterih knjigah socialnih pisateljev moderne Amerike pa je bralec lahko presenečeno ugotovil, da se na proslulem Jugu ni pravzaprav nič iz-premeailo. Črnec je v tej deželi še vedno brezpravna delovna sila, prepuščena na milost in nemilost trdim zahtevam in nemalokrat krutim muham belih gospodarjev, izkoriščevalcev bogastva dežele, le zunanji videz, le oblika suženjstva se je izpremenila: namesto paznika sužnjev in^ njegovega biča visi nad črnskim tovarniškim ali kmečkim proletarcem groza lakote, obupne revščine, brezizhodne brezposelnosti, najpodlejšega zasramovanja, najbolj nečloveškega ponižanja in divjaškega preganjanja ter linčanja. Svet je v teh knjigah ameriških pisateljev presenečen in z odporom odkrival in začenjal spoznavati najbolj odurne in krute poteze Amerike. Toda skoraj vsem tem pisateljem pol- lin ljudno znanstvenih razpravah \ Dali dr. Franta Mis, dr. Slava Lu-nudi le-tem mnogo dobrih našve- naček, dr. Majda Benedik in dr. tov in sodobnih pogledov na i Kuraltova. Tudi v leposlovnem vzgojo otrok in doraščajočo mla- delu revije obravnavajo priznani dino. Na prijeten in razumljiv naši in tuji pisatelji vrsto zanimi-način razpravlja revija o družbeni vih vzgojnih problemov. Vsaka vzgoji otrok, njihovem udejstvo-' številka revije s SDojo zanimivo vanju v pionirski organizaciji ter | in pestro vsebino spremlja vrsto usklajevanju družinske vzgoje s j vprašanj, ki se dnevno porajajo splošnimi vzgojnimi prizadevanji • - J— -------------------- -J— družbe. O tem problemih govore med drugim tile članki: Odgovornost družine (Vladko Majhen), Nekaj o razvezi zakonske skupnosti (dr. Franc Hočevar), Važno vprašanje iz naše socialne zakonodaje (Lidija Šentjurc), Obledela rutka (Vida Rudolf). O šolski reformi, ki brez dvoma zanima vse starše, piše v reviji tovariš Henrik Zdešar in Vladimir Cvetko. Razmeroma največ člankov v reviji je posvečenih vzgojnim in psihološkim problemom. Naštejmo, jih le nekaj iz prvih štirih številk letošnjega letnika: Hčerka se lepotiči (Z. Guzej), O roditeljskem ugledu (Franc Pe-diček), Ali lahko vzgojimo domoljubje v otroku preden začne hoditi v šolo (Alfonz Kopriva), Če strahuje otrok druge otroke, Otroška igra in njen pomen za razvoj otrokove osebnosti (Ivan Toličič), Fantje v avtobusu (Lojze Zupanc), Otrokov umski razvoj pred obiskovanjem šole (Nuša Kolar). Seznanjajmo otroke z življenjem v naravi (Breda Cilenšek), Nekaj psiholoških ugotovitev o risbah otroka, ki še ne hodi v šolo (Slavica Pogačnik-Toličič), Kakšni naj bi bili vzorni starši. Prevzgoja sloni na usposabljanju za delo (Boža Smagur), Kako izbiramo otroške igrače (Ivan Toličič). Poleg tega pa v pomenkih s starši odkriva vsaka številka vrsto vgojnih problemov, na katere uredništvo odgovarja. Mnogo prostora je v vsaki številki posvečenega novim knjigam za mladino, filmom in gledališču. Več zdravstvenih razprav so prispe- 3. Na bregovih Nila se je razvila okrog 3500 let pred našim štetjem velika suženjska država Egipčanov. Vsa oblast je bila v rokah svečenikov. Verovali so, da je življenje na zemlji le prehodno, po smrti pa večno. Tisoče sužnjev je gradilo zato mogočne piramide, grobnice in templje, kjer so pokopavali svoje vladarje in častili bogove. Stene in stebre so krasili s prizori iz vsakdanjega življenja, kraljevskimi in verskimi obredi, resničnimi in fantastičnimi živalmi in podobno. Pred vhode piramid in templjev so postavili orjaške, tudi do 20 metrov visoke, iz naravne skale izklesane sfinge (ležeča živalska telesa s človeškimi glavami) in kolose {ogromni kipi vladarjev). Egipčanska umetnost, ki je do enake višine razvila vse tri panoge likovnega izražanja: slikarstvo, prosti kip in relief, ne pozna perspektive, zato so vse figure, stoječe ali sedeče, obrnjene proti gledalcu, strogo za pogled od spredaj. OTROCI STRICA TOMA pretekle in sodobne Amerike, ki so v svojih delih pisali tudi o črnskem problemu Juga — med njimi sedaj še najbolj slovita Faulkner in Caldwell —, ni bila ta stran življenja glavni cilj in težnja umetniškega ustvarjanja. To so »beli« pisatelji in jih zanimajo bolj nekateri drugi umetniški in družbeni motivi; na Jug in črnce ter njihovo življenje gledajo z očmi, objektivnimi sicer ali družbeno kritičnimi, a vendar očmi »belega« pisatelja, ki mu črnski problem ni vprašanje življenja in umetniške izpovedi ter boja. Ameriki in svetu so šele črnski pisatelji, ki so šli sami skozi pekel mladosti na Jugu, od krili. yso strahoto tega življenja v vsei njegovi grozljivi nagoti in neposrednosti ter prizadeti prepričljivosti. Med temi je najbolj zaslovel po umetniški moči in dosledni napredni borbenosti ne samo največji črnski, ampak tudi eden največjih ameriških pisateljev sodobnosti sploh —-Richard Wright. Sedaj je pred nami prvi knjižni prevod tega velikega pisatelja. Znamenito zbirko šestih novel, ki nosi simboličen naslov »Otroci strica Toma«, je v prevodu Cirila Kosmača izdala založba Mladinska knjiga, nekaj izčrpnih in neposrednih besed o pisatelju in njegovem delu pa je ob koncu napisal J osi Vidmar. Prvi občutek, ki bralca prevzame že ob začetnih straneh in ki se na koncu izoblikuje tudi v vtis o knjigi, je groza, groza misli — kako je kaj takega sploh mogoče v našem stoletju, v deželi, ki si tolikokrat laska, da je silno demokratična dežela in po tako strahotno zgovornih podobnih poskusih nega nečloveškega ravnanja 1 v našem času fašizem? Te Wrightove zgodbe beremo kot najbolj grozljive fantastične zgodbe kakega Edgarja Alla-na Poa, toda Wrightove so krvavo res- nične, kot so resnične zgodbe o preganjanjih in smrtih iz naše nedavne preteklosti in ki nanje ta knjiga tako živo 'htovem delu, pisanem otno do- , Podivja; kot je bil spominja. V Wnghtovem delu, pisanem z žgočo strastjo in močjo resničnega umetnika, je zaživelo »močvirje nasilnosti in obupa ameriškega Juga« 2 ’ slej nedosegljivo prepričljivostjo in nostjo. V teh novelah živi strahotne __ živetje ponižane in mučene mladosti, doživetje »sveta nasprotij med belci in črnci, edinega sveta, ki sem ga poznal,« pravi pisatelj. To je slovit opis strahotnega učinka preganjanja, odvzemanja in nepriznavanja sleherne možnosti družbenega uveljavljanja ameriških črncev in ostra, neizprosno borbena obtožba družbe, ki je edini in glavni krivec tega zločina. »Beli Jug je zmeraj trdil,« pravi pisatelj Wright, »da ima zamorec svoje .mesto*. Tega nisem nikoli uvidel; nasprotno: s svojim nezmotljivim čutom sem od nekdaj globoko v srcu zavračal to .mesto*, na katero me je postavljal beli Jug. Nikoli mi ni hotelo v glavo, da sem v kakršnem koli smislu podrejen ali manjvreden, in nobena beseda, ki sem jo kdaj slišal iz ust katerega koli južnjaka, ni mogla ▼ meni omajati vere v vrednost moje človečnosti!« — »Toda tisto, kar mi je naposled dalo moč, da 'sem premagal svojo kronično nezaupljivost, je bilo to, da so možje kot Dreiser, Masters, Mencken, Anderson, Lewis kritično, hkrati pa tudi z vero* v bodočnost razbirali omejenost ameriškega življenja. Ti pisatelji so imeli občutek, da je mogoče Ameriko spremeniti in jo preoblikovati tako, da se bo. približala iz hrepenenja nastali podobi ljudi, ki prebivajo v njej.« Ta občutek se je pri Wrightu izoblikoval ▼ jasno in nedvoumno družbeno zavest, v razredno borbeno vero, ki ga je privedla v tabor borcev za socialno revolucionarno preureditev sveta. A\\\\VV\\>\\V^ LAIČNA RAZMIŠLJANJA O GLASBI Ali res ni razumevanja? I . -1 e/ Nekateri tožijo, da kažejo naši delovni ljudje kaj majhno zanikanje za koncerte in glasbo; zbo-rovodje, da večkrat odklanjajo sodobne skladbe; nekateri poslušalci radia pa so nezadovoljni, ker da je v glasbenih oddajah Preveč resne glasbe. Skratka, nerazumevanje na vseh straneh. V tem sestavku bi se rad dotaknil teh vprašanj in povedal Pekaj svojih misli. Najbogatejše tradicije ima pri Pas brez dvoma vokalna glasba. imamo zbranega toliko bogastva, da nam ga upravičeno lahko Zavida marsikateri večji narod. Tešem, želja po večglasnem ubranem petju je pri Slovencih tako razširjena, da že dva Slovenca Pe moreta enoglasno peti, kaj šele, kadar se zbere večja družba. .aradi izrednega veselja do petja te bilo, kljub skromnim gmotnim razmeram, ki niso dovoljevale Pečjega razmaha glasbenim sku-hinam, zborovsko petje vedno rpočno razširjeno. Upoštevati mo-r.aTr>-o tudi to, da je bilo pred Prugo vojno pri nas približno 50 ?.f°č radijskih aparatov, danes pa Pri imamo preko 140.000. Ta po-fPst glasbe -»doma« je nedvomno Zrnanjšal zanimanje ljudi za kon-c,erte. Menimo, da ni pretirano, e trdimo, da zdaj ljudje slišijo Miho več glasbe, da slišijo tudi veliko več pesmi. Njihov glasbeni okus se z leta o leto bolj plemeniti in če koncert res ni na dostojni umetniški višini, potem ostanejo ljudje raje doma. K temu navideznemu nezanimanju za glasbo moramo prišteti še dva vzroka. Trenutne gospodarske težave, kakor tudi številne proslave, ki so združene s kulturnim programom. Na njih ljudje pogosto slišijo pevce in jim zato koncert ne pomeni nekakšen kulturni praznik, kot je to pomenil pred vojno, ko so ljudje le redkeje slišali pevske zbore. Nekateri, ki bolje poznajo zgodovino pevskih zborov, pravijo, da o kvalitetnem pogledu nismo napredo-valif da je danes sicer več zj)orov doseglo solidno povprečje, predvojni dobri pevski zbori pa niso napredovali. Tudi če dvomimo d to trditev', daleč od resnice zagotovo ni. Le z rastjo kvalitete kakor tudi s tehtnejšo vsebino bo raslo zanimanje za koncerte. Koncert mora biti za poslušalce vedno nekakšno doživetje. Programi večine koncertov, ki jih prirejajo naši pevski zbori so sestavljeni iz skladb, napisanih pred prvo vojno in na začetku stoletja. Ali ne bi bilo čudno, če bi ljudje kazali posebno zanimanje za pesmi, ki so jih že neštetokrat slišali. Res je, da najlepše pesmi vedno radi poslušamo, toda grešamo pa skladb, podobnih za večino pa velja ljudski pre- tistim redkim pesmim, ki so v ovor: Vsaka pesem je nekaj časa naprednem delavskem gibanju epa. Prav v tem, v izbiri in se- odigrale pomembno vlogo, skladb, stavi programov, so vzroki za ki bi ,izražala' čustva sodobnega večino težav. In dokler teh ne človeka, ki ni v sebi več razdvo-bomo spremenili, do takrat bomo jen, ki drugače vrednoti življenje, lahko tarnali in iskali vsemogoče drugače doživlja svoj čas in bi krivce, pravih pa ne bomo našli, ta čustva rad izražal tudi v pesmi. Ker je večina programov se- Pogosto kritiziramo naše pevske stavljenih iz skladb polpretekle zbore, da sestavljajo svoje pro-in pretekle dobe, stoje nekateri grame kot nekdanji rodoljubarski naši skladatelji na razpotju, pevski zbori. Menimo, da bi bolj Vprašujejo se, ali naj skladajo o kazalo kritizirati skladatelje, stilu naših romantikov, ali naj pesnike, da pozabljajo na te zbore, iščejo sodobnejši glasbeni izraz, pozabljajo na najštevilnejši raz-Del skladateljev samo prireja že reUnita popolare« ter neodvisnim socia-ki pomeni važen prispevek k združitvi | listom za pomoč pri volitvah. »ociali 1 ~ demokrati, ker bi takšno sodelovanje prispevalo k uveljavitvi politične smeri, za katero so glasovali volivci pri občinskih volitvah. V začetku tega tedna so se razgovori med Mateottijem in Nennijem nadaljevali. VLADNA KRIZA V LIBANONU VELIKI SPORI V MAJHNI DEŽELI Najhujši prepir je izzvala zahteva ministra za javna dela Emila Bustanija naj bi nacionalizirali Družbo beirutskega pristanišča Libanonska vladna kriza nas ni preveč iznenadila, saj so ▼ libanonskem parlamentu pa tudi v javnosti že nekaj tednov namigovali, da bi se utegnili resni spori med različnimi političnimi silami v deželi končati z vladno krizo. Libanon je majhna dežela (zavzema komaj 10.000 kvadratnih kilometrov po- vseh italijanskih socialističnih sil. Resolucija socialnodemokratske stranke posredno pozdravlja povezavo s Socialistično stranko in predlaga vsem strankam (razen skrajni desnici in skrajni levici), da bi skupno sestavili občinske odbore, ki bodo Prvi del razgovorov med Nennijem in Mateottijem se je torej končal z delnim sporazumom (niso se mogli sporazumeti samo o udeležbi liberalcev v občinskih svetih), ki pa je kljub temu zelo pomemben, saj omogoča nadalje-razorožuje tiste pripravljeni | vanje razgovorov izvajati pošteno upravo in dosledno so-* sile, ki so do nedavnega trdile, da je ^ialno politiko. Za to resolucijo je glasoval tudi predsednik socialnih demokratov Saragat, ki se je do zadnjega trudil, da bi se pdgajanja razbila. Proti la social pa sta glasovala socialnodemokratski minister za šolstvo Rossi in podtajnik stranke Treves. Oba sta menila, da še ni čas za sodelovanje s socialisti in da je koalicija strank sredine še vedno najboljša rešitev. Vodstvo italijanske socialistične stranke pa poudarja v svoji resoluciji, da socialisti podpirajo sestavo občinskih nemogoč kakršen koli sporazum med socialisti in socialnimi demokrati. Demokrščansko vodstvo je sprejelo ta sporazum z neprikritim nezadovoljstvom. kar pa ni nič čudnega, saj je danes že vsakomur jasno, da bo sodelovanje socialnih demokratov s socialisti odprlo možnosti za sestavo levo usmerjene vlade, ki jo- bodo socialisti podpirali ali pa celo v njej sodelovali. Komunistična partija podpira ta sporazum in priznava socialnim demokratom, da so v svojih pogledih napredovali, očita jim pa, da se niso otresli desničarskih ! liberalcev. Komunisti (za razliko od so- j cialistov, ki trdijo, da pomeni socialno- ! demokratska resolucija vsaj začetno j jamstvo za uresničenje leve usmeritve) I zahtevajo jasnejšo opredelitev gledišč socialnih demokratov, zlasti glede liberalcev. Širijo pa se tudi glasovi, da ne- * kateri demokrščanski levičarji odobravajo j zbliževanje med socialisti in socialnimi I Slika iz nedavne minulosti Maroka, ko je bila sleherna hiša utrdba* — Danes Maroko v miru utrjuje svojo neodvisnost in gradi svoje , svobodno življenje 0 SOMALIJI IN NJENEM PRVEM PARLAMENTU KORAK K NEODVISNOSTI Somalija je dobila svoj prvi parlament, v katerem ima večino Liga somalijske mladine, ki se zavzema za združitev italijanske, francoske in britanske Somalije v enotno neodvisno državo zem že dokazal v tej deželi svoj izkoriščevalski značaj. Združeni narodi pa so obenem tudi ustanovili Posvetovalni svet (Egipt, Kolumbija, Filipini), ki naj bi pomagal italijanski upravi, da bo Somalija res v odrejenem roku dobila neodvisnost. Argentinski delavci demonstrirajo proti klerikalizma Somalija, nekdanja italijanska kolonija v Vzhodni Afriki, je pred nedavnim dobila svoj prvi parlament. Dežela je sicer še vedno pod skrbništvom OZN (neodvisnost bo dobila šele 1960. leta), toda izvolitev prvega parlamenta je zanjo velik dogodek, prvo zagotovilo, da se bo obljuba o podelitvi neodvisnosti čez nekaj let res spremenila v dejanje. Na zasedanju Generalne skupščine OZN novembra 1949 so med razpravo o usodi bivših italijanskih kolonij sklenili, da bo Somalija (ki meri 513.000 kvadratnih kilometrov in ima 1,300.000 prebivalcev) 10 let pod skrbništvom Zdru£er nih narodov, leta 1960 pa bo dobila neodvisnost. Skrbniško upravo so zaupali Italiji, čeprav je italijanski koloniali- FRANCOSKI PARLAMENT IN ALŽIRSKO VPRAŠANJE Glede Alžira nič novega Francoska socialistično-radikalna vladna koalicija je sicer dobila zaupnico, toda s tem se alžirsko vprašanje niti malo ni približalo pravični in mirni rešitvi Velika parlamentarna razprava o splošni politiki MoIIetove vlade, zlasti pa o alžirskem vprašanju, se je sicer končala z izglasovanjem zaupnice socia-listično-radikalni vladi, toda s tem ni položaj niti malo bolj jasen. V vladni alžirski politiki se niso dogodile nobene spremembe. Njen program ostane isti: najprej močno okrepiti francoske vojaške pozicije v Alžiru, potem pa narekovati upornikom svoje pogoje.' Tudi v odnosih med strankami ni prišlo do nobenih sprememb. Komunisti se se vzdržali glasovanja, čeprav se ne strinjajo z vladno politiko. Proti zaupnici niso hoteli glasovati, ker je v njihovem Centralnem komiteju prevladalo prepričanje, da bi takšen ukrep le škodoval prizadevanjem za sodelovanje s socialisti v okviru bodoče Ljudske fronte, za katero se komunisti še vedno zavzemajo. Pri glasovanju je vlada dobila 271 glasov, 59 poslancev je glasovalo proti, 200 pa se jih je vzdržalo. Proti so glasovali poslanci skrajne desnice, ki bi najraje videli, da bi vlada z bombami zasula ves Alžir in ga tako obvarovala za Francijo. Vzdržali so se komunisti in nekateri poslanci raznih kril sredinskih strank. Komunisti očitajo vladi, ker noče priznati alžirske nacionalnosti in noče začeti pogajanj z uporniki. Za vlado pa so glasovali socialisti, večina radikalov in nekateri poslanci sredinskih strank.Pa tndi med tistimi, ki so podprli vlado, jih je bilo nekaj, ki so to storili samo zaradi strankarske discipline ali pa zato, ker so vsaj še malo upati, da se bo vlada končno le odločila za odločnejše in miroljubnejše ukrepe v Alžiru. Kot vidimo, vladna alžirska olitika od- a po danes ne uživa kdo ve kako veliko podporo. Veliko vprašanje pa je, če bi bila katera koti druga politična skupina sposobna (seveda s podporo večine v parlamentu) bolje reševati to vprašanje. Do danes ni vladna alžirska politika pokazala še nobenih rezultatov. Guy Mollet in rezident Lncostc upata, da se bosta v kratkem postavila pred parlamentom z uspehi v Alžiru. Ni pa še gotovo, če se bo to res zgodilo. Lahko pa se zgodi, da se Guy Mollet in La-coste pojavita pred parlamentom s praznimi rokami. Tedaj bodo najbrž vnovič glasovali. Nihče ne more reči, če bo prihodnje glasovanje še vedno ugodno za socialistično-radikalno vladno koalicijo. Prva leta je italijanska skrbniška uprava delovala v Somaliji tako kot pred drugo svetovno vojno. V Rimu so tedaj še upali, da bodo Združeni narodi morda pozabiti na sklep o neodvisnosti Somalije in da bo ta afriška dežela ostala Italiji. Kmalu pa so jih ostre "kritike njihovega kolonialnega nasilja nad Somalijci prepričale, da Organizacija združenih narodov ni pozabila na Somalijo. V zadnjih dveh letih je Italija vskladila svoje delovanje v tej bivši koloniji z določili Pogodbe o skrbništvu. Dokaz sprememb v odnosu italijanske vlade do Somalije so tudi volitve za prvi parlament Somalije, ki so bile februarja letos. V parlamentu, ki hna 70 sedežev, je 60 mandatov rezerviranih za Somalijce, 10 pa za Arabce, Italijane, Indijce in Pakistance. Pri volitvah je zmagala Liga V Histadrutu je 75 °/o vseh delovnih ljudi Izraela V Histadrutu — enotni sindikalni zvezi Izraela — je bilo marca letos organiziranih 852.000 članov, torej 53,6 6/e vseh Izraelcev. (V Histadrutu so namreč včlanjeni delavci, gospodinje in celo otroci.) Samo delavcev in gospodinj je v Histadrutu 540.000 ati 75 •/# vseh delovnih ljudi Izraela. V zadnjem letu se je včlanilo v Histadrut 42.000 delavcev in Članov njihovih družin. Leta 1949 je bilo v Izraelu sindikalno organiziranih le 27 odstotkov prebivalcev. Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »l jodske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov Telefon: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 460 din; posamezna številka 10 din. somalijske mladine, ki je dobila 43 mandatov. Organizacija Hisbia Digil Mirifli je poslala v parlament 13 poslancev, Demokratična stranka Somalije pa 4. Ljudstvo Somalije je s tem prvič v svoji j zgodovini dobilo pravico, da samo odlo- I ča o svoji usodi. I Predvidevajo, da bodo Somalijci lahko že do konca letošnjega leta prevzeli mesta vseh italijnnskin uradnikov v oblastnih organih. Liga Somalijske mladine, ki ima v skupščini večino, je bila ustanovljena 1947. leta. Zavzema se za združitev vseh Somalijcev v enotni državi, torej tudi za osvoboditev ljudstva v britanski in francoski Somaliji. Teh njenih zahtev seveda v Londonu in Parizu nič kaj prijazno ne sprejemajo, dejstvo pa ‘je, da vsak ukrep, ki približuje neodvisnost italijanski Somaliji, vzpodbuja narodnoosvobodilno gibanje v francoskem in britanskem delu dežele. vršine in ima poldrug milijon prebivalcev), toda dežela s precejšnjimi problemi, ki jih vlade dostikrat le s težavo rešujejo. Sedanja vlada, ki ji je načeloval Abdulah Jafi, se je kmalu po zaprisegi znašla pred stavko učiteljev in profesorjev, zaradi katere so bile dalj časa zaprte vse zasebne šole. Komaj je Jafi rešil ta problem z državno subvencijo, že je poziv arabskih dežel (zlasti Iraka), naj bi zaradi nasilja v Alžiru napovedali Franciji bojkot, skalil odnose med libanonskimi strankami. Ti spori pa niso biti tako hudi kot spor, ki je izbruhnil med libanonskimi strankami, ko je minister za javna dela zahteval nacionalizacijo Družbe beirutskega pristanišča, v kateri ima precej delnic tudi tuji kapital, predvsem francoski. Zahteva ministra za javna dela Emila Bustanija, naj bi nacionalizirali Družbo beirutskega pristanišča, je ostro razdelila libanonsko javno mnenje. Gospodarski krogi in desničarji so napadli Bustanija, češ da s svojo zahtevo škoduje gospodarskim koristim Libanona, naprednejši politiki pa so ga podprli. Konservativci so tudi grajali Bustanijev načrt za obnovo vasi, ki jih je 16. marca porušil potres. Ker v vladi ni bilo enotnih pogledov na omenjena vprašanja, je predsednik Abdulah Jafi podal ostavko. Pričakujejo, da bo Jafi spet sestavil vlado, ki bi bila za razliko oa dosedanje velike bolj enotna, vprašanje pa je, če bo bolj ati manj napredna. Voditelji čilskih sindikatov v zaporih Sodišče jih je obsodilo na zaporne kazni, ker so organizirali splošno stavko Tajništvo Regionalne organizacije MKSS za Latinsko Ameriko je pozvalo Čilsko Vrhovno sodišče, naj oprosti vsake krivde in izpusti iz zaporov voditelje čilskih sindikatov, ki so januarja letos organizirali splošno stavko čilskega proletariata. V čilskih zaporih so namreč še vedno ugledni sindikalni voditelji, kot na primer Blest, Cojleo, Godov, Du-ran, Dominguez in drugi. Čilsko Vrhovno sodišče še ni odgovorilo na ta poziv. Madžarski sindikati grajajo uprave podjetij Glasilo Zveze sindikatov Madžarske je pred nedavnim grajalo uprave podjetij, ki samovoljno tolmačijo zakon o nadurnem delu. V tem zakonu namreč piše, da lahko organizirajo nadurno delo samo v »izrednih primerih«. Uprave podjetij pa često prisiljujejo delavce, da delajo več kot osem ur, ne da bi se prej posvetovale s sindikatom. Zato madžarski sindikati zahtevajo, naj zakon o nadurnem delu izpopolnijo tako. da v bodoče uprave podjetij ne bi več mogle prisiljevati delavcev, naj delajo več kot osem ur. Posledice kolonializma v Somaliji: Otroci italijanskih kolonizatorjev in otroci domačinov I OKNO V SV ET UPOR V ARGENTINI V soboto (9. junija) zvečer je v Argentini spet izbruhnil upor, tokrat proti vladi generala Arambura. Središče upora je bilo v mestu La Plati, ki ima kakih četrt milijona prebivalcev, boji pa so divjali tudi v Buenos Airesu, glavnem mestu Argentine, in v vseh večjih mestih dežele. V krogih argentinske vlade trdijo, da so vstajo organizirali peroni-sti, pridružile pa so se jim nekatere vojaške enote. 2e ti nedeljo zvečer je podpredsednik argentinske republike Isac Rojas sporočil, da so vladne enote »upor zatrle« in da so boji končani. O Argentini, tej nemirni latinskoameriški deželi, ki meri 2,790.000 kv kilometrov in ima 18 milijonov prebivalcev, je našim brklcem že marsikaj znanega, saj smo v zadnjih letih velikokrat pisali o njej. Zato bom le na kratko ponovil nekaj glavnih dogodkov iz argentinke zgodovine, ki jih moramo poznati, če hočemo govoriti o današnji Argentini in njenih težavah, o nasprotjih, ki vladajo v njej. V argentinskih pokrajinah so od leta 1526 vladali Španci. Leta 1810 pa so se Argentinci uprli in 1816. leta proglasili neodvisnost. Do 1853. leta so v deželi divjale državljanske vojne, potem pa so skoro 100 let pretresale Argentino vstaje in upori. Režimi so bili bolj ali manj protiljudski. bolj ali manj vojaški, bolj ali manj odvisni od tujega velekapitala: severnoameriškega, angleškega in vatikan- skega. Argentina je bila dežela strahotne revščine in neizmernega bogastva, domovina nepismenih, lačnih in bosih, ki so jih z eno besedo imenovali »brezsrajčnike«, pa tudi domovina fevdalne in kapitalistične posvetne in cerkvene gosposke. Juan Domingo Peron je prišel na oblast 1946. leta. Njegova vladavina se precej razlikuje od vseh prejšnjih. Svojo moč je gradil na večmilijonski organizaciji industrijskega in kmečkega proletariata, ki si je v nekaj letih bistveno zboljšal življenjske razmere. Peronov režim, ki se je sicer iskreno prizadeval osamosvojiti Argentino in jo rešiti iz okovov zaostalosti, pa nikoli ni bil dovolj doleden in enoten; vrtel se je v krogu številnih starih in novih nasprotij, sklepal kompromise s skrajno desnico, klerom in tujino in jih spet razdiral. In ko se je lani znašel v težavni gospodarski krizi, ko so ga napadli vsi domači in tuji desničarski krogi, ko mu je odpovedal podporo tudi Vatikan, in ko je zaradi svoje nedoslednosti začel izgubljati ugled med proletariatom — je propadel. Peron je lani ušel iz Argentine, peronizem pa je v Argentini ostal. Tega se je zavedala tudi piva uporniška vlada, ki ji je načeloval general Lonardi. Zato je obljubila Argentincem, da socialnih in gospodarskih pridobitev peronizma ne bo odpravila. Te svoje obljube pa seveda ni držala. Vedno bolj se je naslanjala na desničarske kroge, vedno ostreje je napadala Generalno konfederacijo dela in s svojimi reakcionarnimi nastopi povzročala vedno večje nezadovoljstvo, ne samo med delavstvom, ampak tudi med 'meščanstvom. In Lonardi se je moral umakniti. Novo vlado je sestavil general Aramburu. Pod vladavino generala Arambura se položaj ni bistveno spremenil. Pritisk na sindikate ni popustil, gospodarska kriza je iz dneva v dan večja. Kapitalisti se ne ozirajo na pridobitve delavcev. Od tod stavke in demonstracije, pa tudi spopadi in sabotaže. Skoraj ni dneva, da v tovarnah ne bi bilo sabotaž, ki povzročajo ogromno škodo, in skoraj ni tedna, da iz Buenos Airesa ne bi poročali o odkritju nove protivladne zarote. Od marca so v Argentini odkrili kar šest zarot: v Mendozi, Cordobi, Tucumanu, Rosariu, San Juanu in celo v Buenos Airesu. V Mendozi je policija zaprla 116 oseb, v San Juanu 250, v Cordobi nad 100, v Buenos Airesu več sto, v Tucumanu 70 itd. itd. Po uradnih podatkih so samo v tem letu zaprli več tisoč ljudi in jih deportirali na Ognjeno zemljo, kamor so takoj po Peronovem padcu odgnali peronističrte voditelje Iz poročila, ki ga je vlada objavila po odkritju zarote v Tucumanu, je razvidno, da so zarotniki ustanavljali tako imenovane »civilne komandose« in skupno s peronističnimi oficirji pripravljali splošno vstajo. Nasprotja med vlado in pe-ronisti pa niso edini vzrok nestabilnosti v deželi. Z odstopom generala Lonardija se spori med skupinami, ki so se združile, da bi vrgle Perona, niso polegli. Nasprotjem med generali, ki vladajo, in voditelji strank, ki jim pomagajo vladati, so se pridružili še spori med desničarskimi, zmernimi in levičarskimi silami, ki pa so tudi vse prej kot enotne. Skrajna desnica (cerkvena gosposka, veleposestniki), ki se je po Lonardi j e vem padcu morala umakniti z nekaterih komaj pridobljenih pozicij, je vedno .bolj nezadovoljna z vladavino Arambura, ki se je uklo- nil pritisku zmernih levic ter odslovil nekaj klerikalnih skrajnežev iz državnih organov. Spor med klerikalci in laičnimi strankami se je posebno zaostril pred mesecem dni, ko so študenti z demonstracijami zahtevali, naj vlada odstavi klerikalnega prosvetnega ministra. Danes je v Argentini sedem pomembnejših strank. Med starimi strankami, ki so se upirale Peronu, je naj večja radikalna, v kateri delujeta dve skupini: sredina (industrij alei, srednji sloji) in levica (delavstvo in izobraženstvo). Klerikalci imajo dve stranki: desničarsko Kr- ščanskodemokratično federalno unijo in zmerno Krščanskode-mokratično stranko. Po Peronovem padcu so ustanovili dve stranki, ki sta v svoja programa vnesli nekaj peronizma: Ljudsko zvezo in Laburistično strani ko. Nadalje sta še Socialistična stranka in Komunistična partija, ki sta se v zadnjih mesecih nekoliko okrepili. Pred tedni so se vse argentinske stranke hudo spopadle zaradi želje vlade, da bi odpravila vpliv države v gospodarstvu. Desničarske stranke in struje so podprle vlado, levičarske pa so ji ostro nasprotovale. Prepirajo pa se tudi okrog datuma volitev. Vlada (s podporo desnice) meni, da še ni čas, zmerni in levičarji pa vztrajno zahtevajo, naj razpišejo volitve za drugo leto. Vse stranke se trudijo, da bi pridobile proletariat, toda to jim doslej ni uspelo. Med delavci ima še vedno najmočnejše pozicije Generalna konfederacija dela, čeprav jo nadzorujejo oficirji in čeprav so zaprli skoro vse njene voditelje Delavci so nezadovoljni z novim režimom, ker ne brani njihovih pridobitev, nezadovoljni pa so tudi s programi strank, ker ne upoštevajo njihovih najvažnejših zahtev. V takih pogojih je seveda vstaja, ki so jo v soboto organizirali peronisti, povsem razumljiva. Bila je izraz rastočega nezadovoljstva s politiko vlade, zlasti pa protest proti težavnim gospodarskim in socialnim razmeram. Vlada je odgovorila na vstajo z izredno ostrimi ukrepi. Samo v Buenos Airesu so v nekaj urah obsodili na smrt in ustrelili 33 upornikov. La Plato in Santa Roso so bombardirali. Zaprli so nad 1000 ljudi. Vlada je proglasila izjemno stanje na vsem ozemlju Argentine. V nedeljo zvečer so iz Buenos Airesa poročali, da je upor zatrt. Položaj pa je še vedno negotov. In negotov bo toliko časa, dokler argentinska vlada ne bo odstranila vzrokov, ki so povzročili to vstajo in ki lahko povzročijo nove vstaje.