Št. 69.
V Gorici, v soboto dne 29. avgusta 1903.
Tacaj XXXIII.
Is.iajm trikrat na todea ˇ ffeatlfc lidanjlh, in sioer: rak torek, ietrtek in soboto, ajatruije tedanje opoldne, v«|«ra» tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z nredniftimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre jamana ali t Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
polleta........6 , 60 ,   ,     .   3-30
detrt leta . . . -.. . .-- . -a 4/40 .   ,. „, ,Mp, . Posamične Številke' Stanejo 10 Vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah ,n sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema npravniStvo t Gosposki ulic Sčv. 11 v Gorici v cGoriSki Tiskarni> A. GabrSoek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Na Naročila brez depeilane naročala« te ae oiiraao.                                        ,   .*«„,.,
Oflaal la p««I»ale« te rafinnijo po peth-vrstah 6e tiskano l-krat 8 kr., 3-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Ve&krat po pogodbi. — Večje firke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
»Vse sa omiko, svobodo in napredek.!c    Dr. K Lavrii.
Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Varoealno In oglase je pladati loeo Gorici. Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniatva.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od cSo8e> vsak petek in stane vse leto 3 K 910 h ali gld.   -60.
«Sooa» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarm Schwan v Šolski ulioi <u Jelleraita v Nunski ulioi; — v Trstu v lobakarni Lavrenčifi n. trgu della Casorma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbr«
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSCek (odgcv. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Razlika med češko in našo duhovščino.
Češka nižja duhovščina se je začela temeljito organizovati. Ustanovila si je svojo deželno zvezo, ki je imela dne 25, t. m. svoje prvo zborovanje. Prišlo je na to zborovanje nad 200 Članov iz vseh škofij. Na tem shodu so povedali odposlanci češke nižje duhovščine, da se hoče ista zavzemati za zboljšanje svojega gmotnega stanja, poleg tega pa so povedati, kakih nazorov so glede socijalnega stališča, kako čutijo in mislijo, kako stališče zavzemajo v politiki, povedali so, kak na sploh naj bo češki duhovnik. Zbor je sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da češka duhovščina čuti solidarno s češkim narodom glede njega d rža vnopravnega, narodnega, kulturnega in gospodarskega stremljenja, zlasti še v mešanih jezikovnih krajih, izjavili so, kar še posebej povdarjamo, da hočejo imeti narodno in moderno šoto. Poleg zahteve o poholjšanju materijelnega stanja nižjega klera in poziva na škofe, vlado in politike, da se njihova prizadevanja v tem pogledu realizirajo, so sprejeli tudi predlog, da se ima češki klerus protiviti od škofi Frtnda propagiranemu narodnemu deljenju škofi) v največji meri. Mla-dočeški deželni poslanec župnik Dlahovec, ki je bil poslan na to zborovanje od izvršilnega odbora m ladočeške stranke, je rekel na to: .Hočejo •— in sem jaz informiran — dejanski ločiti ško-*l;e narodnostno. To naj bi bila pred-stopnja za raztrganje Češke. To pa se ne sme zgoditi.* Povedal je tudi v imenu mladočeškfga kluba, da Mladočehi bodo podpirali duhovščino v tem, da si opomore idealno in materijalno, b o j e v a 1 i pa se bodo vedno proti zlorabi vere v posvetne namene. (Tem besedam je sledilo živahno ploskanje.) Končno omenjamo s tega shoda še govor nekega kaplana, ki je rekel, daje žalostno, da duhovščina ne napreduje s časom, marveč da se vzgaja v semenišč i hnasrednje-veški način....
Tako je bilo zborovanje češke nižje duhovščine dne f5. t. m. v zlati Pragi,
Vprašamo na to najprvo: Ali je mogoče med našo duhovščino sirom slovenske domovine zborovanje s takimi besedami, s takimi resolucijami ? Odgovor se glasi: Ne! ni mogoče!
Ako se zbra med nami Slovenci duhovščina na posvetovanje, tedaj jim gre le za kaka konsumna društva, za kako .katoliško* organizacijo, ali pa delajo nečedne sklepe proti kakemu svojemu političnemu nasprotniku. Stanovsko se pa organizirajo na ta način, da izrabljajo kar najgrše vero in cerkev v politične svrhe. Poiitikujoča naša duhovščina misli le nase, njej je le za po-vzdigo svoje moti in veljave, vse drugo ni nič. Povsodi hoče zapovedovali, povsodi odločevati, sploh hoče biti polilikujoč duhovnik edini gospodar našega naroda. To je alfa in ornega njihovih stremljenj in prizadevanj. Zlasti so brezbrižni glede na naš narodni boj, odkar je rekel pokojni kardinal Missia, da so naša narodna prizadevanja — utopijo, in odkar so se vrgli po njegovi inieijativi na .socijalna* vprašanja, in odkar nas osrečujejo sistemi z neslovenskimi škofi. Ako bi čutila ta naša poiitikujoča duhovščina narodno, potem bi se bila že zdavnaj uprla temu, kar počno rimski hlapci s Slovenci v tržaški škofiji, in sklicala bi bila v tako svrlto shod, ki bi lahko kaj zalege), ali tako pa lepo molči na to stran, da v slučajih Še celo brani brezvestno delo laških popov nasproti vernemu slovenskemn ljudstvu. (Včasih so pač bolj rimski nego P i m sam 1) Ako bi čutila naša poiitikujoča duhovščina narodno, potem bi se bila postavila po robj preganjanju staroslovenščine iz cerkva — ali tako pa sme delati Lah, kar hoče, v cerkvah, koder bi imeli govoriti odločilno besedo slovenski duhovniki. Ali ti molčijo, in v me* šanih jezikovnih krajih, na katere polagajo Čehi posebno vrednost, se udajajo »potrpljenju*, da ne bo zamere navzgor in da se ne vzbuja jeza političnemu nasprotniku.
V zadnjih časih so oglasili in oslepili za vsako pravo narodno delo — izjeme so strašno redke! — in tista katoliška organizacija jih je  ogrela  ie  za delo v svrho po«
neumuevanja ljudstva, da se mu toliko bolj blišrt svit duhovskega stanu, da je toliko bolj priklenjen na farovž, vsled česar se da mogočno in komodno živeti v vsem izobilju. Tak je cilj našega politikujočega duhovnika, ki je pravi antipod češkemu duhovniku, ki hoče biti sicer veren duhovnik, kateremu gre gmotno primerno po stanu, drugače pa je uoet Čeh, vrl naroden delavec, Svoje stališče si hoče utrditi sredi narodne borbe. Tu hoče delovati, ali noče dopustiti, da bi s& vera vlačila v politiko ter zlorabljala v nečedne namene, marveč varovati jo hoče v svojem duhovniškem poklicu, kakor hoče izven istega stati kot vrl vojak v vrstah narodnih borileljev za državnopravno, narodno, kulturno in gospodarsko stremljenje češkega naroda.
Ta duhovščina pa tudi ni nasprotna narodni in moderni šoli, ampak še posebej je povdarjala v resoluciji, da zahteva narodno in m o d o r n o šo I o, torej tako, za kakoršno se mi borimo. Sedaj pa, drugi čitatelj, vzemi kakega slovenskega politika v črni suknji, pa govori ž njim o moderni in narodni šoli!! To naletiš lepo....
V semeniščih se vzgajajo res zanikerno-srednjeveško, ali vendar radi govorijo o svojih »vseučiliških* študijah, češki duhovnik pa obžaluje, da ni dano duhovščini, da bi napredovala z duhom časa, in toži, da se vzgaja po semeniščih po srednjeveškem kopitu. Kaka razlika! Kaka razlika!
Geslo teh čeških duhovnikov je: svoboda, napredek in samostojnost kralje v i ne Češke, geslo naših pa je ; Hi m! Vse za Rim, vse za katoii-liškega duhovnika! Kaka razlika! Toliko razliko čutimo vedno bolj in bolj, ker naša duhovščina se trdno drži Missijevih navodil, da stopa na dan le za utrdbo svoje veljave in svoje moči ter pušča povsem v ne-mar vsako naše pravo narodno delo in naš boj za naše svete pravice. V Missijevem duhu se vzgaja duhovniška laladež po semeniščih, in dokler bo tako, poj de naša narodna reč vedno globlje nizdol, kajti versko fanaUzi-rano in narodno indiferentno ljudstvo je nasprotniku kaj lahko izrabljati v svoje namene, ki pa nas stanejo — narodno indivi-
dualnost. Radi tega pa je naš boj proti naši politikujoči duhovščini svet boj, ker se borimo proti poneumnevanju in izsesavanju ljudstva ter za narodno individualnost. To jo tisto .preganjanje" duhovščine od naše strani! Naj se gredo učit k Čehom, da se vrnejo na pota narodnega dela, potem jih ne bo nikdo več »preganjal«. Tako »preganjanje", kakoršnega so sedaj deležni, pa korenito zaslužijo.,.
Ali odpade še sploh kedaj tista velika razlika med češko in našo duhovščino P! P
Dopisi.
Trnovo pri Gorici, 26. avgusta 1903. — Veselica pevsko-bralnega društva »Orel* v nedeljo dne SS3, t. m, je vspela v vsakem obziru prav dobro, Ker je ilakomer v soboto padal, se je bilo bati dežja, a vendar smo imeli prav lepo vreme. Nekaj g. gostov je došlo že v soboto večer, Pevsko in glasbeno društvo ter »Sokoli" iz Gorice in Solkana so došli v nedeljo predpoldne ob 9, uri, Ker godba ni še došla, ni bilo mogoče napraviti dostojnega vsprejema, le pri vhodu v občino pozdravil je g. predsednik goste z »Dobro došli*, na kar je zaoril iz vrst čvrstih Sokolov krepki »Na zdar t" Potem se je četa vrlih Sokolov pomikala med množico radovednega občinstva na veselifini prostor, kjer je bil odmor ter kasneje obed, pri kojem je sviral došli oddelek Prvaške godbe.
Veselica je pričela ob 3. popoldne s točko: »Domu", kojo je pelo pevsko in glasbeno društvo iz Gorice pod vodstvom g. Kometa prav izvrstno. Ko je zagrinjalo padlo, ni bilo konca ploskanju in »još"-klicem, dokler se ni zopet dvignilo ter so nam gg. pevci podali kot nameček še »Jadransko morje*.
Potem so nastopili Sokoli s prostimi vajami. Ali kaj naj Vam to opisujem P Videti te vrle, krepke, zdrave mladeniče v sokolskej obleki P Kako se kretajo pravilno P To je vžitek! No! Priznanje jim ni izostalo.
Pesem .Slovenec sem*, katero so izvajali domači pevci pod vodstvom g. Lebana, je ugajala občinstvu ter so pevci tudi   želi
Trije mušketirji.
Napisal Alexančlrc Duiuas.
(Dalje.)
Toda ko jo hotel plačati ta rožmarin, olje in vino, svoj jedini izdatek, ker se je držal stroge diete, dočim je njegov oranžaati konj — vsaj po krčmarjevih besedah — požrl trikrat več, kakor bi mogel seliti pameten človek z ozirom na njegovo telo, je našel d'Ar-tagnan v svojem Žepu samo svojo majhno mošnjo in jednajst tolarjev, ki so bili v nji; pismo, naslovljeno na gospoda de Trdville, pa je izginilo.
Miadi mož je pričel iskati to pismo z veliko potrpežljivostjo, obrnil žepe svoje obleke dvajsetkrat ter jih zopet spravil v red, brskal in brskal v svoji torbi, odpiral in zapiral svojo mošnjo; toda ko se je prepričal, da pisma ni mogoče najti, se ga je v tretjič polastila razdraženost, ki bi bila skoro napravila potrebno novo vporabo vina in aromatičnega olja: ko so namreč videli, da se je ta mlada razburjena glava zopet razgrela in preti razbiti vse po hiši, če se ne najde njegovo pismo, se je krčmar že oborožil z ra-Žnjem, njegova žena z drogom metle in natakarji s Palicami, katere so že zadnjič izborno služile.
»Moje priporočilno pismo!« je kričal d'Artagnan, »moje priporočilno pismo! pri Bogu! ali pa vas pre-oodem kakor ortolane!«
Žalibog je izvršetek njegove grožnje ovirala gotova bUNščina, namreč ta, da se mu je v prvem boju,
kakor je že znano, zlomil meč, kar je popolnoma pozabil. Posledica tega je bila, da je bil d'Artagnan, ko je res hotel potegniti meč, oborožen samo z delom meča, dolgim osem do deset prstov, katerega je krčmar skrbno vtaknil v nožnico. Ostali del je gospodar prekanjeno odstranil, da bi si napravil iz njega špi-kavnico.
Vendar bi ta zmota našega vročekrvnega mladega moža skoro gotovo ne bila zadrževala, če bi krčmar ne bil pomislil, da je zahteva, katero mu je stavil popotnik, popolnoma opravičena.
»Da, res,c pravi in pobesi svoj raženj, »kje je to pismo?«
»Da, kje je to pismo?« zavpije d'Artagnan. »Pred vsem, in to vam povem naprej, je to pismo za gospoda de Trčville, in mora se zopet najti; • če bi se pa ne našlo, bode on skrbel za to, da se zopet najde.«
Ta grožnja je krčmar j a prestrašila. Razun kralja in gospoda kardinala je bil de Treville mož, katerega ime so vojaki in celo meščani ponavljali morebiti največkrat. Bil je pač še oče Jožef, toda njegove ime so izgovarjali popolnoma tiho, kajti tak je bil strah pred njegovo sivo Eminenco, kakor so imenovali kardina-lovega zaupnika.                   .
Tudi je dal dober vzgled s tem, da je vrgel raženj daleč od sebe, zapovedal svoji ženi in natakarjem, naj store z drogom in palicami ravno tako, in pričel iskati izgubljeno pismo.
»Ali je bilo v tem pismu kaj važnega?« vpraša) krčmar po nekolikem času brezuspešnega iskanja.      j
»Vraga! to bi pač mislil!« zakliče Gaskonec, kij
je upal, da s tem pfomom pride na dvor; »v njem je bilo moje imetje.«
»V nakaznicah na Španijo ?« vpraša krmčar nemirno.
»V nakaznicah na zasebno blagajno Njegovega Veličanstva,« odvrne d'Artagnan, ki je bil prepričan, da sme, ne da bi lagal, dati ta precej drzni odgovor, ker se je nadejal, priti s pomočjo tega pisma v kraljevo službo.
»Vraga!« zastoka krčmar, popolnoma obupan,
»Toda to ni nikakega pomena,« nadaljuje d'Ar-tagnan s samozavestjo, lastno njegovim sodeželanom, »to ni nikakega pomena, in denar je zadnja stvar: — to pismo je bilo vse. Raje bi bil izgubil tisoč pištol nego to pismo.«
Ravno tako lahko bi bil rekel dvajset tisoč, toda branil mu je to mladeniški sram.
Žarek luči je obsijal naenkrat duha krčmarja, ki si je želel biti vragov, ko, ni našel ničesar.
»To pismo se ni izgubilo,« zakliče.
»A ?« vpraša d'Artagnan.
»Ne; bilo vam je ukradeno.«
»Ukradeno? In od koga?«
»Od onega plemiča včeraj. Šel je - kuhinjo, kjer je bil vaš jopič, in tam ostal sam. Sžavil bi, da ga je ukradel on.«
»Mislite?« odvrne d'Artagnan, malo prepričan; kajti bolj kakor kdo drugi je poznal on osebni pomen tega pisma in ni videl v njem ničesar, kar bi moglo spravljati v izkušnjavo lakomnost. Dejstvo je, da bi nihče izmed natakarjev in nihče izmed navzočih
svoje   priznanje.   Posebno je  ugajala  tudi j .Zvezna", katero so morali domaČi pevci na splošno Zeljo ponoviti.
Vratolomne vaje Sokolov na drogu in bradlji so bile z burnim ploskanjem spremljane. Sploh se mora reči, in to je edina sodba, da so se g. goriški pevci ter Sokoli prav posebno izkazali. Pri veselici prisotnim ostanejo gotovo na mnoga Ista v prav prijetnem spominu.
Igra »Dobro dosi' se je izvršila tudi v splošno zadovoljnost in diletantje: Gospici Strel-ovi ter gg. Klavora in Peršič zaslužijo popolno priznanje še posebno, ker so ta dan prvifi nastopili.
Tudi godba (načelnik PeršiC) je svirala v splošno zadovoljnost ter se radi tega v potrebi prav toplo priporoča.
Po končanej veselici je pričel ples, pri katerem se je mladina veselila. Starejši pa smo posedli k mizam ter se tam pri vrCku piva pomenkovali v bratski ljubavi pozno v noC. Skoda le, da je ta dan, ki je bil za pevsko-bralno društvo »Orel* velikanskega pomena, ker je postavil sovražnike istega na laz, dasi so društvo prerokovali, da ga vzame hu d i C, predno bo leto, da je ta dan tako naglo potekel.
Poslovili smo se s srCno željo, d* se še vidimo. Vrli Sokoli in pevci! Vam pa kličemo: .Na zdar!"
Vdeležba je bi!a za krajne razmere ira-pozantna, kajti razprodalo se je nad 300 vstopnic, a navzočih je bilo gotovo še 100 brez vstopnic (domaČi pevci, Sokoli itd.), torej nad 400 oseb. Goste smo videli iz Gorice, Solkana, Št. Petra, Šeropasa (žalibog le malo), Ozeljana, Ravnice, Grgarja, Čepovana, Lokvij in Lažne. To je dokaz, jasen dokaz, da vžlva društvo pri sosedih simpatije, a je tudi porok istočasno, da .Orlov* ne pohrusta se tako hitro hudič, naj se tudi vsi naši nasprotniki na glavo postavijo 1
Tebi pa vrlo društvo »Orel*, ki se ne bojiš niti zlobnih podtikanj in obrekovanj, niti pretenj in denarnih žrtev, bodi to v ponos in klicem Ti: »Vstrajaj, razcvitaj in krepi se 1" V to ime Bog pomozi i sreča junaCka! Od beneške meje. — Kakor običajno so praznovali tudi letos polašCeni Dolenjci rojstni dan Nj. Veličanstva. Toda smole, kakor so jo letos imeli, menda je še niso doživeli. Pred meseci so dobili novega gosp. nunca. No, ker ni nobeden brez madeža, tako tudi ta gospod kaj rad pokuka v dno kozarca. Že v prvem tednu svojega bivanja v Dolenjah je pokazal svojo neskončno ljubezen do božje kapljice. Neki dan mu je kazala ura tako nerodno, da je hotel po vsej sili maševati ob 4. uri popoldne. Komaj so dragi preprečili nunčevo namero. Pripetilo se je cel6 (tudi nedeljo), da je g. nune mašo zamudil ali zapil (?).
Dne 18. je bila oznanjena maša ob 9. uri predp. Dolenje se je obleklo praznično. G. župan s celim občinskim odborom pričakuje, da odzvoni ter prične slovesnost. C. k.
finančna straža in orožniki prihajajo. Množica ljudij se zbira pred cerkvijo. — Ni še vtihnil zadnji glas zvona, ko začne med ljudstvom nevoljno mrmranje. Kakor strela z jasnega je zadelo sporočilo g. župana, da je nune že odmaševal. Kaj storiti ? Naj bi bila .parada* brez namena! — G. župan za-preže koj iskrega konjička ter hajd v dir v bližnjo italijansko faro Prapotno. Pa glej, zopet smola! Oba mašnika sta že odmaše-vala. Naj-Ii preide dan brez slovesnosti? Nel Župan povabi g. župnika, naj pride ž njim v Dolenje ter ima vsaj blagoslov s »Te Deum*. Tako se je tudi 7godilo ter je bila s tem tudi Čast Dolenjcev rešena. N o, d a j e d uh o v n i k i z 11 a l i je m o 1 i 1 z a našega presv. cesarja, nad tem se nikdo ni spodtikal.
Gesta po »Idrijski dolini0 se je pričela. Toda delo gre počasi od rok. Kot nadzornik dela je neki privandrani Lah, ki delavce zatira. Ce zamude le % ure, odtrga jim % dneva plačila. Delavci se pritožujejo, ce!6 žugajo. Na delo sprejema le Italijane, a domačine večinoma odvrača ter morajo iskati drugje dela, a ptuji Lahi se šopirijo na naših tleh. Nevolja raste od dne do dne. Dne 17. t. m. pripeljali so voz orodja, a prišlo je tudi 20 delavcev Slovencev. Niti jeden ni bil sprejet na delo, dasi bi lahko sprejeli do 100 delavcev. Kaj pravi k temu podjetnik? Na delu je komaj 20—30 delavcev. Tako ne bo konca ceste niti za 2 leti, posebno sedaj, ko se bliža jesen in zima.
Ii Vrtojbe. — Odgovarjam prestavnemu dopisniku v »Gorici", da njegov zagovor ni le otročji, ampak popolnoma smešen za našega »zaslužnega" moža.
Torej da se niso naše občinske volitve zavlekle še več let, se imamo zahvaliti tajniku, da je vendar milostno sprejel sestavo imenika, drugače bi pa nikoli veC ne bilo volitev pri nasl Ali ni potemtakem naš župan, ne iz Amerike, kakor pravi dopisniku, ampak od najbolj tujih Mongolov, da si ne zna drugače pomagati nego tako čakati na milost in nemilost tajnika in vživati čast naj-nemarnišega županovanja s svojim zavleee-vanjem. Saj imajo tudi druga županstva prav taka dela za sestavo novih volitev, pa nobeno ni tako nemarno, čeprav so druga županstva še mnogo večja in obsežnejša.
Zato pa, dragi župan, recite: Nisem za to! Pa je konec vseh slavospevov »Gorice". Za vojaka ste bil res celi hrust, za župana pa nimate niti sence. Raditega Vam Selimo srečno pot, ali počasi, ker naglost ni prida, to uči sam tajnik.
DomaČe in razne novice.
Poroka. V ponedeljek se poroči g. Edmund K o n j e d i c iz znane rodbine iz Plavij z gospodično Miraico Skrtovo iz Sv. Lucije. — Novoporočencema obilo sreče!
Narodni sklad. — Goip. Anton Devet a k v Tolminu je poslal prispevek 50 K.
Ker i-u imel N. S. z utrditvijo gleda-liščne dvorane v »Trgovskem Domu' mnogo troškov, prosimo rodoljube, da se spomnijo N. S. Vsak po svoji moči naj pripomore, da dobimo v Gorici dostojno gledališčno in koncertno dvorano. To bo naš »Narodni Dom*!
Vpisovanje na c.kr.Iiobraže blišču t Gorici in ¦* obeh i njih združenih vadnlcah. — a.) Dne 14. in 15. septembra od 8—12 ure se bodo vpisovale gojenke na c. kr. izobraževahšču za učiteljice. Gojenke, ki so ta zavod že obiskovale, zglasijo se s tem, da dopošljejo svoje zadnje šolsko spričevalo. Nove gojenke za L tečaj se pa imajo predstaviti ravnateljstvu v spremstvu svojih roditeljev ali zastopnikov, pridati krstni ali rojstni list, zdravniško spričevalo o sposobnosti, zdravih očeh ter o stavljenju koz, spričevalo o lepem vedenju (ako ne pridejo iz kake občne šole) in eventueluo zadnje šolsko spričevalo. V više razrede se novih gojenk ne sprejme.
Dne 17. septembra ob 8. uri zjutraj začnejo sprejemni in ponavljalni izpiti. Gojenke, ki bi se k sprejemnemu izpitu pravočasno ne oglasile, se zavrnejo. Po dovršenih teh izpitih prične redni pouk.
b.) Dne 15. septembra od 8-12 ure bode vpisovanje na c. k. dekliški in deški vadnici. — Učenke in učenci, ki so to šoio že obiskovali, prinesejo seboj zadnje šolsko spričevalo. Novinci za I. razred naj se izkažejo s krstnim ali rojstnim ter ubožnim listom in z zdravniškim spričevalom o stavljenju koz. V više razrede dekliške vadnice se novih učenk ne vsprejema. — V II. razred deške vadnice se sprejme le malo novih učencev; za te bode sprejemni izpit 16. septembra ob 9. uri zjutraj. V III. in IV. razred se let03 ;;ovih učencev sploh ne vsprejema. Šolsko leto 1903—1904 začne 16. septembra ob 8. uri zjutraj. Redno poučevanje bo 17. istega meseca ob 8. uri.
Ravnateljstvo c. k. izobrazevališča za učiteljice v Gorici. V Gorici, dne 25. avgusta 1903.
PrIČetek pouka na naših srednjih Šolah. — Šolsko leto na gimnazija v Gorici prične 18. sept. Sprejemanje v prvi razred bo 14. sept. Pprejemni izpiti 15. sept. Drugi učenci se imajo priglasiti do 17. sept.
Na realki bo sprejemanje v prvi razred, 15. sept. Sprejemni izpit 16.
Jutri v Dornberg! — Pišejo nam iz Dornberga: Opozarjano Se enkrat na veliko narodno Govekarjevo igro »Deseti brat", katera se bo predstavljala jutri v Dombergu. Mislimo, da je popolnoma nepotrebno po-vdarjati, kake velike važnosti je to veliko narodno dele. Nekaterim se zdi predstava te igre v Dornbergu popolnoma nemogoča. In ti so tudi taki, kateri imajo nekaj soli v glavi in bi morali dajati še pogum, pa ga jemljejo. To, po našem mnenju, ni pravo. Nam se namreč zdi, da je vsem ljudem vse mogoče na svetu. Pa. dovolj tega. Kdor se hoče prepričati, je-li mogoče alt ne, naj se potrudi v nedeljo v Dornberg.  Priložnost je lepa, ka-
koršne se ne dobi vsak dan, niti ne vsak mesec, niti do sedaj pri nas nikdar.
Za lažji prihod ljudstva bodeta vozila dva posebna vlaka, in sicer ob sledečih urah:
I z A j d o v š C i n e gre ob 12. (opoldne.)
Iz Gorice v Ajdovščino ob210 popoldne.
Iz Dornberga v Gorico ob 10. po noči.
Iz Dornberga vAjdovščino ob 11. po noči.
Priporočeno bodi vdeležencem vožnje po železnici, da si kupijo listke ob enem tudi za vožnjo nazaj, ker tako se vozi ceneje in se odstrani gnječa ljudstva pri blagajni železnice.
Po tem urniku menimo, da je ljudstvo lahko popolnoma zadovoljno, bodisi iz gorenje ali iz dolenje Vipavske doline. Zabave lahko vžijc vsakdo v obilni meri v tem času.
Glede onih, kateri se pripeljejo z vozovi v Dornberg, se prosi, da naj blagovolijo spraviti vozove in živino pri g, Josipu Sini-goju, (po domače; »pri starem županu"), da ne bo velike zmešnjave.
Za posamezna društva, katera se udeležijo korporativno slavnosti, se določijo posebni prostori na dotični dan,
V nedeljo vsi v Dornberg. Bog nam daj le lepo vreme in zabava bo imenitna.
Dodatek. Doznajemo, da bo igral vloge Kr javi j a v igri »Deseti brat" slov. Igralec Verovfiek iz Ljubljane.
Bralno društvo „Dornberg-ZaIo8če" vabi na veliko narodno veselico s plesom, katero priredi v Dornbergu v nedeljo dne 30. avgusta 1903. na dvorišču g. Albina Si-nigoja. Glavna točka programa je narodna igra »Deseti brat" (v petih dejanjih.) Obenem nastopajo tudi tamburaši in pevci z par točkami. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Can:č: »Iz naroda za narod", godba, udarja tamburaški zbor iz Dornberga in Komna. 3. F Govekar: »Deseti brat". Na* rodna igra v 5 dejanjih, izvajajo domači diletantje. Benjamin, grajščak, g. Ivan Budin; Manica, njegova hči, g. Alojzija Ulčakar; Balček njegov sin, g. F. Mozetič; Doief, grajščakof brat, g. Jožef Pavlica; Kvas, učitelj Balčka, g. A. Berce-tov; Piškav, grajščak s Poleska, g. Valentin Marinka; Marijan, njegov sin, g. Franc Basa ; Vencelj, zdravnik, g. Peter Skerbic; MariCka, njegova hči, g.ca Marta Šinigoj; Mežon, okrajni sodnik, g, Lovro Pavlica; Zmuzne, učitelj, g. Franc Perozzi; Krivec, Čevljar, g. Josip Vodopivec; Neža. njegova žena, g.a Ivana Marinka; Fa-nica, njiju hCi, g.ca Pepca Pelicon; Obrščak, župan in gostilničar, g. Franc Pavlica; Pe-harček, g. A. Filipič; Matevžek, g. I. Saksida; Miha izpod Gaja, g. Kari Kerševani; Dra-žarjev France, g. F. Pelicon; Martin Spak, g. Josip Bric; Krjavelj, kočJr, g. Ve-rovšek; Kos, pisar, g. E. Šinigoj. Nekaj kmetov insvatje. 4. Hribar: »Slavcev spev«, poje (Dalje v prilogi.)
gostov od posesti tega papirja ne bil imel rikakegaj dobička.
»Vi pravite torej ?« povzame d'Artagnan, »da sumite tega nesramnega plemiča?«
»Jaz vam pravim, da sem si tega svest,« nadaljuje krčmar: »ko sem mu povedal, da je vaša milost varovanec gospoda de Trevilie in da imate celo pismo za tega odličnega plemiča, je bil videti zelo vznemirjen, vprašal je, kje je to pismo, in šel neposredno na to v kuhinjo, kjer je bil, kakor mu je bilo znano, vaš jopič.«
»Torej je on tat,« odvrne d'Artagnan; »jaz se pritožim pri gospodu de Trevilie, in gospod de Tre-ville se pritoži pri kralju.« Nato majestetično potegne iz žepa dva tolarja, ju da krčmarju, ki ga s klobukom t roki spremi do vrat, in zasede svojega rumenega konja. Ta ga je prinesel na to brez vsake druge nezgode do vrat Saint-Antoine v Parisu, kjer ga je lastnik prodal za tri tolarje, kar je bila zelo visoka cena, ker ga je moral d'Artagnan na zadnjem delu pota peljati poleg sebe. In trgovec, kateremu ga je d'Artagnan odstopil za imenovanih devet frankov, mlademu možu tudi ni prikrival, da mu je dal to preveliko avoto samo vsled originalnosti njegove barve.
D'Artagnan je torej peš stopil v Pariš, s svojo majhno eulico pod pazduho, in hodil okoli toliko časa da je našel.sobico, ki je zadostovala njegovim potrebam. Ta soba je bila neke vrste podstrešnica v rue des Fossoveurs blizu Luxembourga.
Ko je plačal d'Artagnan najemnino, je vzel svoje stanovanje v posest ter ostali pol dneva porabil v to, da je našil na svoj jopič in hlače našivke, katere je ločila njegova mati od skoro novega jopiča gospoda d'Artagnan-očeta in mu jih skrivaj dala s seboj. Nato je šel na nabrežjje de la Ferraille in dal popraviti svoj
meč; potem je šel v Louvre in vprašal prvega mušketirja, katerega je srečal, kje je palača gospoda de Trevilie, ki je bila v ulici de Vieux - Colombier, prav sosedstvu sobe, katero si je najel d'Artagnan: to je smatral d'Artagnan dobrim predznakom za vspeh svojega potovanja.
Nato je, zadovoljen s svojim nastopom v Meungu, brez očitanj vesti z ozirom na preteklost, z zaupanjem v sedanjost in poln nad za bodočnost, legel in spal spanje hrabrega.
To spanje, ki je bilo še čisto provincialno, je trajalo do devetih zjutraj, ko je vstal, da bi se napotil k slavnemu gospodu de Trčville, po očetovem mnenju k tretji osebi kraljestva.
II. Predsoba gospoda de Trevilie.
Gospod de Troisville, kakor se je še vedno imenovala njegova rodbina v Gaskogne, ali gospod de Trevilie, kakor se je končno imenoval on sam v Parisu, je res prišel v Pariš kakor d'Artagnan, to je brez novčiča premoženja, toda imel je ono drznost, duha in razum, ki napravijo, da najubožnejši gaskonski mladenič v svojih upih dobi večjo očetovsko dedščino nego jo dobi v kaki drugi pokrajini najbogatejši plemič v resnici. Njegova nesramna hrabrost in še nesram« nejša sreča v času, ko so deževali udarci mečev, ste mu Končno pustili, da je splezal na težko dostopno lestve, ki jo imenujemo upanje, in na kateri je vedno prestopal kar po štiri kline.
Bil je prijatelj kralja, ki je, kakor je vsakemu znano, jako spoštoval spomin svojega očeta Henrika IV Oče gospoda de Trevilie mu je služil v njegovih vojskah proti ligi tako zvesto, da mu je vsled nedostatka denarja -  stvar, katera je celo življenje manjkala
Bearncu, ki je svoje dolgove vedno plačeval z jedi-nim, česar si ni trebal izposojevati, to je z duhom da mu je vsled nedostatka denarja, pravimo, po vdaji Parisa dovolil, da si sme vzeti kot grb zlatega leva z geslom tfidelis et fortis«. To mu je bilo v veliko Čast, a je malo zboljšalo njegovo Življenje. Tudi je zapustil slavni bojni spremljevalec velikega Henrika ob svoji smrti svojemu sinu kot jedino dedščino svoj meč in svoje geslo. S pomočjo tega dvojnega daru in neoma-deževanegaimena,katero gaje spremljalo, je bil gospod de Trevilie sprejet v hišo mladega kneza, kjer je svoj meč vporabljal tako dobro in ostal svojemu geslu tako zvest, da je imel Ludovik XIII., ki je bil, kakor je znano, jeden najboljših sabljačev kraljestva, navado rekati, da bi prijatelju, ki bi se hotel biti, svetoval, naj si vzame za sekundanta najprej njega in potem gospoda de Trevilie in tega morebiti Še pred njim.
Tudi Ludovik XIII. je gojil resnično naklonjenost nasproti Trevillu, seveda kraljevsko in sebično naklonjenost, a vendarle je bila to naklonjenost. V onih nesrečnih Časih je bilo prizadevanje, obdati se z ljudmi Trevillove vrste, veliko. Mnogi bi si bili mogli vzeti za geslo pridevek »fortis*, ki je tvoril v njegovem geslu drugi del, a malo plemičev je bilo, ki bi se mogli sklicevati na pridevek »fidelis«, ki je tvoril prvega. Trevilie je bil jeden teh poslednjih; bil je jedna teh redkih organizacij s pokorno inteligenco doge, s slepim pogumom, hitrim očesom, urno roko, človek, kateremu je bilo oko dano samo za to, da bi videl, če je kralj s kom nezadovoljen, in roka, da bi padla na neuga-jajočega, kakor so bili Besme, Maurevers, Poltrot de Merš, Vitry, Kratko. Trevillu je nedostajala samo prilika : toda sklenil je grabiti jo za njene tri lase, kakor hitro pojde mimo, da jo more doseči njegova roka-Tudi je Ludovik XIII. imenoval de Tršvillea kaf
trgovci Jakob  in Samuel Goldberger. t red leti sta bila ta dva  še nepremožna kros-njarja. Z marljivostjo  sta ei priStedila toliko denarja,  da sta pred štirimi Jeti ustanovila veliki pariški modni magacin z  več filijal-kami, kjer je bilo   nastavljenih  okoli  230 uslužbencev. Ker je sedaj veČina teh, kolikor jih ni ponesrečilo, izročena najhujši bedi, so budapeštanski trgovci sklenili, da bodo za nje in za njihove rodbine skrbeli dotlej,vflo*-kler ne bodo dobili zopet primernega zaslužka. — Ogrski listi trde, da zadene veliko krivde, da se je toliko ljudi ponesrečilo, mestne og-njegasce. Požarna bramba je že bila nad pol ure na licu mesta, ko je šele nacehrik-dal povelje, da se razprostro rešilni prti. To po-velje pa so izvršlU ognjegasci s tako nerodnostjo  in nespretnostjo,  da se  je  mnogo oseb, ki so se zanašale na primerne varnostne odredbe požarne brambe,  ponesrečilo.   Pri rešilnih prtih je bilo namreč premalo ljudi in še ti niso znali ravnati ž njimi; vrhutega pa so bili ti prti še premalo napeti, da se je mnogo  oseb, ki  so skodle iz gorečega poslopja v te prte, hudo poškodovalo. Govori se, da bode vsled  tega moral odstopiti komandant mestnih gasilcev. Cesar si je dal takoj po ministerskem predsedniku in   po mestnem poglavarju Rudnavu natančno poročati o grozni katastrofi, ki je vzbudila v njem  veliko sočutja.  Popoldne  se je cesar sam odpeljal v bolnišnico,  kamor so prepeljali ponesrečence. Vidno ganjen je cesar stopal od postelje do postelje ter s sočutnimi besedami tolažil  nesrečne žrtve.  Nato si je še ogledal pogorišče, se dal  natanko poučiti o vzrokih požara ter izrazil napram navzočim vladnim in mestnim  dostojanstvenikom nado,  da se naj v bodoče zlasti pri novih stavbah z vso potrebno pozornostjo gleda na to, da se bodo strogo izvedle vse požarno policijske odredbe in da prepreči vse, kar bi moglo   v bodoče provzroCiti  enako   katastrofo. Izkazalo se je namreč, da bi se dal sprva požar zlahka zabraniti, ako bi se ravnalo po redarstvenih predpisih, ki določajo, da se morajo Imeti v vsaki hiši dobre točne brizgalnice. V bazaru nastali ogenj bi se bil dal z lahkoto udušiti, ako bi bila funkcijoni-rala v trgovini se nahajajoča ročna brizgal-niča. Ne more se torej dovolj nujno priporočati, da bi tudi naša gasilna društva in privatne  osebe, ki imajo  v skrbi gasilne priprave, za vsak mogoči slučaj skrbele, da bodo brizgalnice in dugo orodje vedno v dobrem stanu in da bodo funkmjonirale!
Macedonija. — »Die Zeit« piše med drugim: »A tretja država, Avstrija, ki se je z Rusijo dogovorila glede uvedenja reform v Macedoniji, vse to mirno gleda in niti z ma-zincem ne gane, ko Turki koljejo na stotine in stotine onih * Macedoncev, katerim so se obljubovale reforme in ko že več mesecev trpi najhujšo škodo avstrijska trgovina na Balkanu, ilo se bo pisala zgodovina o sedanji macedonski ustaji, ne bo se moglo Avstriji prihraniti strahovitega očitanja, da je Turčija z njeno pomočjo nekažnjeno in na najbolj divjaški način uničevala mirno prebivalstvo, uboge kmete, ki so prijeli za orožje še le tedaj, ko je turški zatiralec (ki jim je že davno prej s pomočjo izsiljevanja davkov odvzel vse imetje) z orožjem napadel jim celo žene in otroke.
Stvar se ne more prav nič olepšati s tem, da je Turčija, v trenotku, ko sti obe •reformni* vlasti posegli vmes, dobila od njiju takorekoč pravo svobodno pismo, da sme zatreti bolgarsko prebivalstvo. Turčija je obljubila, da uvede reforme, čim bo vspo-fttavljen red, a ustaja je takrat ravnokar pričela, ker so turški Bolgari v svojem obupu morali pograbiti orožja.
Jasno je sedaj vsemu svetu, da Turčija ni uvela niti jedne resnične reforme. Ona je na najpredrznejsi način imela »reformm vlasti* za norca — ko je med drugim sporočila, da je zaukazala najeti kristijanske orožnike, od katerih se je zahtevalo le znanje turškega jezika v besedi in pismu. Istotako bi bila Turčija zahtevala tudi znanje hotentotskega jezika, ker turškega jezika v besedi in pismu niso zmožni niti vsi turški višji uradniki, toliko manj pa najnižji policijski uradniki.
Vrednost vseh drugih obljubljenih reform pa je stala z navedeno na isti višini. .Reformne vlasti*,— to ime je pravo roga-nje — pa molčiti, ostajati nedelavni, medtem ko se nadaljuje obupni boj, ki mori na stotine nedolžnih, ne da bi se moglo predvideti njegovega konca. Vesti iz ustaških dežel naznanjajo dan za dnevom, kako turška sol-dateska neusmiljeno mori kristijansko prebi-
valstvo, in krščanska Evropa — sedaj je itak j mnogo bolj krščanska, nego pred 200 leti — | gleda mirno na to klanje".                              I
Te dni so se vršili boji pri Babuku, j Slivari, Teklju in v  mnogih drugih krajih. Toliko  ustaši, kolikor turški vojaki imeli so velike zgube. V nekaterih  bitkah so zmagali ustaši  in  zaseli veC vasi. Turške čete širijo , govorico,  da pričakujejo  ukaz, da udrejo v ^Igl^pTir^^lgaiijr^ratia vste**neprestano dohajajočih vesti o turških  grozodejstvih po .Macedoniji silno razburjenje, in bati se je, da vlada ne bo mogla več dolgo brzdati narodnega ogorčenja. Dokazano je, da so turške [--čete-v bitoljskem vilajetiTpo vseh vaseh, kamor so prišle, poklale  vse  bolgarsko prebivalstvo. Iz Carigrada pa poročajo, da so ustaši zavzeli vas Birgos blizu Carigrada in jo skoraj popolnoma uničili. Tamošnjo vladno poslopje so z dinamitom pognali v zrak. Več grških družin je pobegnilo v Carigrad, kamor se dan za dnevom dovažajo ranjenci iz Ma-cedonije. Nadalje javljajo  iz Carigrada, da prihaja tja na stotine turških beguncev iz vseh krajev Macedonije. Iz Soluna poročajo podrobnosti o bojih v Kruševem. Kakih 130 Bolgarov se je tamkaj podalo Turkom, drugi ustaši pa so podkupili turškega poveljnika za 29.000 K, da jih je pustil na svobodo. Po odhodu mtašev so turški vojaki grozno gospodarili po Hruševem, kjer so pobili mnogo prebivalcev, ki so po veliki veČini Grki. (Od 7000 preb. je 6000 Grkov). Pokradli so vse, kar jim je prišlo v roke in napravili tako za kakih 1,140.000 kron škode. Pokradene predmete so potem neovirano  prodajali na trgu v Bitolju. Novejšem vesti poročajo tudi le o groznem klanju.
Francoska. — Na banketu v Saintosu je govoril ministerski predsednik Combes sledeče: »Reakciji sem priložil takih sunkov,da me obsipava sedaj z Žalivkami. Vzrok temu sovraštvu pa je iskati v tem, da sem drugi dan po razglasu zakona, s katerim je dobila republikanska večina obrambno orožje zoper klerikalizem, tega smrtnega sovraga republike, prevzet vlado. Na čelu te večine sem pregnal sovražnika iz močnih postojank, ki jih je dotlej imel. Moj trdni sklep je, nadaljevati ta boj do zmagoslavja republikanskega duha nad klerikalnim duhom, ne brigaje se za zmerjanja, grožnje ali prošnje, od koderkoli pridejo. Z reakcijo nimam nič opraviti le dežela bo mogla razsoditi, ali sem izpolnil svoj mandat v njeno zadovoljnost. Sklicujem se torej na deželo. (Pritrjevanje.) In res, povsod po celi deželi odobrujejo republikanci proti nacionalistično-klerikalni reakciji pričeti boj ter pozivajo vlado, naj vztraja v obrambi republike*. Potem je Combes kritikoval krščanski socializem, ki v imenu cerkvene nezmotljivosti obsoja vse duševne pridobitve. Premagane reakcionarce, ki se bahajo s svojim liberalstvom, je primerjal bivšemu cesarskemu denarju, ki je kazal na eni strani francosko republiko, na drugi strani pa cesarja Napoleona. Stranka liberalne akcije nadomešča vladarjevo glavo s papeževo copato, sicer pa si je obojni denar enak. V liberalni akciji vidijo republikanci protirevolucijo, toda republikanci bodo vedno branili civilno oblast proti vmešavanju cerkvene oblasti. Pravi republikanci bodo ostali vedno zvesti republiki, ker ista uresničuje trojno, kar mora vlada zagotoviti deželi: ohranitev miru, vlado zakona in spoštovanje javne in zasebne svobode. — Ta odkrita izjava francoske vlade— je spravila klerikalno armado v pravcati de-liriura tremens.
Zahvala.
O priliki veselice, katero je priredilo podpisano društvo preteklo nedeljo, šteje si odbor v prijetno dolžnost, da tira potom javno prav iskreno zahvaljuje telovadni društvi »Sokolski* iz Gorice in Solkana ter bratsko »pevsko in glasbeno društvo* iz Gorice za prijazen, odziv za- sodelovanja. »n za številno udeležbo, kar je pripomoglo, da je bil vspeh veselice toli moralno kakor tudi gmotno vsestransko povoljen. Vsem prav srčna hvala 1
Trnovo pri Gorici, dne 27. avgusta 1903. ODBOR pevsko-bralnega drufitva .Orel" na Trnovem.
Išče se
za neko novo agencijsko podjetje v Gorici pripravno in spretno oaebo, katera bi imela veselje do potovanja po Goriškem v svrho akvizicije odjemalcev, za več deloma že dobro upeljanih predmetov. — Prednost imajo mlajši vpokojenci poštenega značaja, zmožni obeh deželnih jezikov, z veseljem do trgovine in vporabljivi tudi v pisarni. Plača po dogovoru. Nastop lahko takoj. Pismene ponudbe na upravništvo tega tista do 1. septembra t. 1. pod geslom .Pridnost".
Razglas.
Vkonkurznb maso >MIekarske zadruge v črnem Vrhu« spadajoča mlekarska priprava se bode
dne 3. septembra t. L
od 10. ure dopoldne naprej v zadružnih prostorih v črnem Vrhu razprodajala po javni dražbi.
Kar bi se na dražbi ne prodalo, proda potem upravnik konkurzne mase pod roko.
Mlekarna, ki je obstala komaj 2 leti, opremljena je z najnovejšimi potrebščinami za ročno in za parno delo ter se zlasti nove mlekarne, ki S<» nimajo oprave, in starejše, ki hočejo svojo opravo popolniti in namesto ročne uporabljati parno gonilno moč, opozarjajo na to zelo ugodno priložnost, nabaviti si po ceni lepo opravo.
Inventar in cenilni zapisnik je na pregled pri upravniku konkurzne mase, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Upravnik konkurzne mase
dr. Fran Horvat! c. ta>. notar v Idriji.
Elegantno zalcpke »|||
»Šaljivo pošto11
vedno v zalogi pri Iv, Banaču v Ljubljani.
Gina 100 komadov K 3»
Odlikovana krojaška delavnica
krojafikl mojster v Vrtni uliel štev. 26.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
H0r*» Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono.    "^Mfl
Izdelke iz lastnega blaga jamčim !
sprejme se na stanovanje
in hrano
dva 10 -14 - letna dečka v dobro, pošteno slovensko družino. Naslov pove upravništvo,
se priporoča slavnemu  občinstvu iz mesta in dežele.
Naznanilo,
Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, da imam razun pekarije v Gorici v Raltelju it. 29. tudi
novo pekarijo v Kanalu
na glavnem trgu.
Priporočam domačinom ter rojakom po soški dolini vedno sveži kruh vsake vrste, Nadalje sprejemam tudi od zasebnikov kruh v peko, katerega spečem po ugodnih cenah. Imam tudi zalogo moke raznih vrst, po ugodnih cenah.
Jožef Valentini,
pekovski mojster v Gorici in v Kanalu.
Podpisani priporoča Blavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različno moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaČi tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po   meraih cenah.
,      Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec t SemenlSkl ulici št. 1 v lastni hiši  kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Na stanovanje in hrano
se sprejme kandidatinje.
Naslov pov& upravništvo.
Sprejme se dobre zidarje !
Ponudbe je pošiljati na naslov: Filip Supančič, Ljubljana, Rimska cesta 20.
Božjast,
Kdor trpi na bo^jasli, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sehwannen-Apoteke; Frank-tort a, M.
^Goriška ljudska posojilnica"
? -       vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Mafislstvo in nadzorstvo je sklenilo t skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilno vloge se obrestujejo po 47,%.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila s na vknjižbe po 57*%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s */»% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5%%.
Stanja 81. dec. 1902. (v kronah): članov 1853 z deleži E = 129,026. — Hranilne vloge 1,479.006-70.—Posojila 1,443.030*10 — Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se api^&BBi^sr^insMks^s1.'
Mizarska zadruga ]|| v Sorici (Solkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkana pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trata, Via Piazza vecchia it. i, katero bodemo vodil! pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
Cene zmerne.
Deli je lifini ter dobra »sušeni.
J. Zomik   Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga s Za dame:                                                  Za gospoda s
Krasne okraske za obleke,                             Raznovrstno belo in barvano
trakove, svile zadnje novosti                          perilo najbolje vrste, jopice
za bluse, pajColane, pasove,                           za hribolazce, kolesarje, veslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                    zadnje novosti ovratnic,
dežnike, solnčnike, bluze, čevlje,                    ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:                 rokavic, hlačnikov, čepic,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                      čevljev, dežnikov itd.
vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih
modereev vsake cene. Za birmanc«                                               Za slavnostl
in otroke: rokavice, nogavice,                        in druge veselice; vsakovrstne
pajColane vsake vrste, obleke,                        narodne trakove, kojira preskrbi
čepice, razno perilo.                                       na zahtevo vsakovrstne napise.
Cana braz vsake konkurence.
Prva kraijska i vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-Ijera in predstojnikom zavodov in Sol, krCmarjero in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd/
natančno in trpežno Izdelane
stole, fotelja, vrtne stole, gugalnike, naslonjače itd. Itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbira stolov, naslonjačev In gugalnikov Iz trstov i ne.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Ivan Schfndler Dunaj ll!.|l.
poillja že veliko  let dobro znane stroje
vsake vrste za piljeittsks in obrtne pitrebe: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, ralatilnice, vitlje, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, železne cevi, vodovode itd.
ii selaj vsakiiir pi zipet zdatne n!2aiib cenah;
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesaljke za vino, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, stroj za točenje piva, Skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sesLuvov, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, itd. itd.
Vsi iii IslgilefRii jamstvu pi najifiinjiii placilaiR pi|i|ik!
Tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikani brezplačno In franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. .^-*^      Prekupcem In agentom posebne prednosti t T--m0              Pile se naj naravnost:
Ivan Schlndlar, Dunaj ill.|1.
Erdbergstrasse 12.
Christofle 8* CM
c. in kr. dvorni založniki
Znaki tonrai                                                                                                           Z"«** tm
Heinrielihof Dunaj I. Opern Rlngr 5.
Težko posrebrnjeno namizno orodja In potodja vsah vrst        j (žliee, vilice, noži itd.)              !
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosh.
Največja izbera najlepših modelov.
UP* Tlustrovan cenik na zahteva nje. *"*a|
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Raltelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberikega In drobit, a blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in isvljarjt.
j Svotiiijlcc. — Rožni venci. — M»šne knjižice.
Sišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodaji *            ......
ijalce pejmiho s in trgih ter na deželi,   t    35—8
Anton Pečenko
Vrtna u..i;a S ~ GORICA   -  Via (iiardino 8 priporoča
pristna bol«     JiJ$M>    br,sWh' *ml'
In Črna vina       *^ffi»      ntatlnsklh in
iz vipavskih,     ^^B-V         Istarsklh
furlanskih,            *F          vinogradov.
Postavlja na dom in razpošilja po železnimi na vse kraje avstro - ogerake monarhije v sodili od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzor^e.
C«n« x«»ra«. P«atr«ib« p«lt«na,
Cena vžigalic:
1 orig. zaboj 3 500 zavitki (norma!) K 48'-franko Ljubljana, 2% popusta.
orig. zaboj s 500 zav. (Fiaming) K 52*-franko LAibljana, 2% popusta.
l^arol praša^,
p3kov8ki mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakr .stno pecivo, kcls.Ce za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidn.
postrežbo po Jako zmernih cenah.
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzikallčnlh predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine presta
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   eksporlna   hiSa Most it. 240. — (ČeSkcV
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSnjočimi !                   se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragrt.
Rezervni fondi: 25,000.009 K. Izplačane odikodnlne In kapitallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
Vbb pojasnila daje:
zastop v '.jubljani, čegar pisarne so 7 lastnej bančnej biSi Gospodskih ulieah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne
I____________________________________________________
! Rimske toplice v Tržiču
(Monfa! cono)
= in blatne kopelji =
priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, Ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti.
Priloga »Soče" it. 89, z dne 29. avgusta 1803.
domači možki zbor. Začetek veselice toCno ob 3. uri popoldne. Po veselici se vrši ples, pri katerem svira godba iz PrvaCine pod vodstvom gosp. Hdnig-a iz Gorice; ista svira tudi med posameznimi dejanji igre.
Vstopnina k veselici 50 vin., I. sedeži i K 50 vin., II. sedeži 1 K, III. sedeži 50 v. Vstop k plesu, ki se vrši v venčkih po 5 komadov, stane 1 K, in je dovoljen le udom in povabljenim gostom.                           .—
.Zapiski mladega potnika', spisal Bogumil Vošnjak. Izšla je ravnokar knjiga pod gorenjim naslovom iz peresa mladega pisatelja g. Bogumila VoSnjaka. Dobiva se v »Goriški Tiskarni" A. GabršCek v, gorici. Gena K 250, s poštnino K 2*70.
Volitve v Vrtojbi. — Poročajo nam:_ „Iz Dol. Vrtojbe sijajno zmagali v III. razredu občinskih volitev. ŽlfeKl*
Naši Lahi In laški *»alj t Vidma. ~- Odkar je odprta v laškem Vidmu razstava, vežejo naše Lahe tesnejše vezi na Italijo. Razstavo pohajajo dan na dan v jako obilem številu, razstavljalcev na tej razstavi pa je tudi jako mnogo iz Gorice in Trsta. Sploh smatrajo Lihi razstavo za razstavo Furlanije tostran in onostran črnožoltih mejnikov. To je pokazala že otvoritev razstave, katere se je udeležil v imenu Gorice podžupan Bombig, ki je imel tudi čast, govoriti z italijanskim ministrom, in govorila sta tudi o naših deželah. — Da bi bil sijaj razstave toliko večji, so povabili tudi kralja, naj jo pride posetit. Odzval se je vabilu, ali le ni bilo dosti; hoteli so imeti tudi kraljico v Vidimu. Prišla sta oba. V četrtek je bil za Videm dan slavlja. Drugače pol prazen Videm je bil ta dan poln ljudstva, ki je prihitelo od blizu in daleč gledat svojeg i kralja, pa tudi tujcev se je bilo nabralo izredno veliko število. Pravijo, da je bilo tujcev okoli 25—30 tisoč. Laški kralj v Vidmu s svojo krasno ženo —- to je bilo nekaj za naše Lahe. Kdor je le mogel, je šel v Videm. V Gorici v četrtek zvečer niti običajne godbe ni bilo na Travniku, ker Slov ro ui niso hoteli igrati, Lihi so bili pa v Vidmu. Pravijo, da je bilo v četrtek res divno v Vidmu, zato pa so že naprej hoteli naši Lahi ta dan igrati tamkaj ne baš zadnjo vlogo. Da, stopali so tako v ospredje, kakor drugi dostojanstveniki in zastopniki iz kraljestva, kakor da je prišel laški kralj v Videm za to, da sprejme po-klonitev cele Furlanije in Trsta. Gospe iz Gorice so naročile krasen šopek cvetic pri znani tukajšnji velelaški Ivrdki Gorian, in g.čua Ida Uria je pri sprejemu odseka gospft izročila kraljici ta šopek. Kraljica se je zahvalila in omenila, da je bila nekoč tudi že v Gorici, katera se jej videla »bella, ridente e fiorita*' Podžupan goriški, Bombig, je bil predstavljen kralju ter je govori i ž njim. Kaj je govoril, kdo ve? Šopek, kateri so poklonile kraljici goriike gospe, je imela potem v vom. Poleg tega pa je blestel tam v vozu tik kraljice §e drug šop cvetlic, bi le so to cvetlice, katere so
podarile  svoji   kraljici   beneške Slovenke od Št. Petra ob Nadiži. In temu šopku so bili  poleg laških trakov pri-dejani trakovi v slovenskih barvah. Slovenska trobojnica je dičila  kraljevi voz,  in koder so se vozili, ves čas je bil poleg drugih ta šopek beneških Slovenk t Ne vemo, kakšen čut je prešinjal naše Lahe pri pogledu na slovenske barve, katere pri nas označujejo s ^^9'A4^^s]*_s^cjozojrnim namenom, ne verao,: ali so jim te lepe naše barve kaj kalile užitek — ali  to  vemo, da so  se  naši Lahi v Vidmu lahko prepričali, da brez Slovanov ni nič! Britko se je maščevala nad njimi gonja proti naši trobojnici na naših tleh. Tu jo   preganjajo,  v  Vidmu, so  jo morali, pa gledati na kraljevem vozu, na odličnem mestu. Brez Slovanov  ni nič.  Kaj n. pr. bi bil mali laški kralj brez svoje krasne slovanske žene ? Sijaj kraljevski hiši daje ona, sijaj posetu v Vidmu je dala ona. Da ni bilo nje, kdo bi bil šel gledat kralja? Nihče drugi, le tisti, ki imajo posebne interese...   Iz tega se pač naši Lahi morejo marsikaj naučiti, pred vsem to, da jim nič ne pomaga tista politika, katero uganjajo sedaj proti Slovanom. Bolje bi storili, da sledijo nasvetom velikega Mazzinija, da se  treba spoprijazniti s Slovani, kajti njih je bodočnost. Le na ta način se mora  Italija  poživiti, le s Slovani ob strani more stati pokoncu, kakor je potrebovala tudi laška kraljevska rodbina pritoka svežega  življenja od  drugod.   Po žilah laške dinastije se pretaka že tako malo laške krvi, v novem  prestonasledniku, ako ga da Jelena Italiji,  pa jo bo  treba šteti le še po kapljicah ... Slovanom   sovražna politika je nesreča za Lahe, Ako hočejo obdržati ob oba-lih  Adrije  listo  pozicijo,  katera jim sploh gre, je mogoče to le  ob  prijateljskih  odnosa jih s Slovani. Sedanjost seveda jih  mami, ali jih tudi  vara. Časi se spreminjajo, in v slučajih še kako hitro !...
Beneške Slovenke so prišle na jako srečno misel, da so pripele k šopku cvetic, kateri so podarile kraljici J leni, slovensko trobojnico. Pokazale so g tem, da v Benečiji še živi čil slovenski rod, ki se zaveda, da teče po njega žilah slovanska kri, kakoršna se pretaka po žilah kraljice. Kraljica ju bila vesela teh svojih barv, in ponosno je dičila slovenska trobojnica voz italijanskega kraljevskega para. Beneškim Slovenkam pa tudi nihče ni branil, podati šopek kraljici s takimi barvami; niti na um ni prišlo nikomur, da bi bi) delal kake ovire. Je pač tako edino prav in umevno. Ali pri nas? Politične oblasti mislijo, da se podere svet, ako se pokaže v Gorici kaka trobojnica. N6, smo pač v Avstriji !
Slava zavednim beneškim Slovenkam, ki so preskrbele slovenski trobojnici ob strani laške kraljevske dvojice tako častno mesto 1 Komarji se nam obetajo. —V kratkem pridejo na Sv. Goro romarji iz Trsta, menda : velikem številu, v Oglej in na Sv. Goro se pa pripeljejo s Kranjskega kar v po-
sebnem vlaku. Tem povodom pišejo .Slov. ! Nar." to le: Kakor čitamo v .Slovencu" že nekaj dni sem, se je osnoval odbor za prireditev romarskega vlaka na Sv. Goro v Gorico in v Oglej, za kojega se je baje že oglasilo približno 700 oseb. Nismo nevoščljivi pobožnim dušicam te klavrne zabave. Ali, ako se pomisli, da bode vsakega romarja stala ta pot približno 30 kron, obide človeka le zona, kajti to, znaša pri 700 romarjih 21.00 0 k r o n. Lepa svota,' kToja bo šla s Kranjskega brezpotrebuo ? AH bi ne bilo bolj človekoljubno in Bogu dopadljivo, ako bi se ta denar zbral in poslal revnim pogorelcem v Bovec in na Vače? Ali bi si ne zaslužili romarji veliko več za večno življenjernego da hodijo Bogu na pot in na Missijev grob. Dalje! Gospod Bonavenlura, ki ukazuje napravljati »ofre« za svoje nepotrebne zavode, — bi li ne bilo morda bolj človekoljubno, da bi ukazal ,ofre" za uboge pogorelce na Vačah in v Bovcu? Koliko solz bi utešil in obenem on in darovalci izvršili Kristusov nauk o delih telesnega usmiljenja. Prevzvlšeni gospod Tone l Roko na srce in pomislite na Kristove besede; Kar ste najmanjšemu dobrega storili, »te meni storili! Toliko v pomislek romarjem in gospodu knezoškoful
Več člo ve ko ljub o v. Krojaška aadmgit* — Iz sodnijskih aktov je razvidno, da je Centrifuga imela še 2. maja t. 1. terjati od K. z. celih 118,000 K. V »P. L.* pa je rečeno, da je imela 17, avgusta terjati še 73.500 K. — Mi sprejemamo to naznanilo na znanje ter bomo preisko-iskovali, odkod se je pokril razloček. — Prav ta del v poročilu „P. L.* je kraHc in zmeden, dasi je najbolj važen. Gotovo se je to zgodilo nalašč. — Počakam.; današnjo »Gorico*, da vidimo, ali nam ona pove kaj več, Lansko leto je prodala Kr. zadruga za 102.000 K bloga ter računala 10% dobiček. Vkljub temu je imela zgubo, ker so režijski troiki preveliki. — Lotos do 17. avgusta pa so prodali le za okroglo 70.000 K, kar je v razmerju z lanskim letom veliko manj, namreč : lani povprečno 440 K na dan, letos pa !e 304 K ob jednaki režiji. ¦ Da bodo letos delali bolje v korist članov, naj gredo norcem pravit, — ali pa so vsi računi neresnični, ponarejeni, sleparski 1
Prav zanimivo je poročilo, kako so hoteli »popraviti" nezakoniti razpis občnega zbora, na kar jih je opozorila šele „Soča". Dr. A. Pavlica je namreč predlagal, naj občni zbor spregleda oni nedostatek, v kar je občni zbor tudi privolil. — Mi pa pravimo, da občni zbor nima pravice, naknadno odobriti kršenje pravil. Pravila so za to tukaj, da se izpolnujejo. Ako je slučajni večini na kakem občnem zboru tudi po godu, da so se kršila pravila, ni to po volji drugim članom, a trgovske sodnije naloga je, da čuva nad izvrševanjem uekaterih določil zakona in pravil. — .Trgovsko-obrtna zadruga"   je   mor.»la   svoječasno   sklicati nov
občni zbor edino radi tega, ker ni bil razpisan tudi v .Prira. Listu«. Tedanji poročevalec na trgovski sodniji je še danes na svojem mestu, -ami dvojne mere ne poznamo 1 Kavči imajo na sodnijah sicer pasjo srečo, a tako daleč, kakor bi neVaterniki hoteli, pa vendar ne pojde po njihovi volji. Smo pač mi tu, ki znamo govoriti in nastopiti. Fiat juslitia, pereat mundus I
O zanimivih podrobnostih se še pomenimo 1
Veselica t Devinu. — V dopisu iz Devina, kateri smo priobčili pred kratkim, je bilo povt .ano, da priredi društvo »Ladija* v prvi polovici meseca septembra veselico. Večina dohodkov je namenjena za otroški Trtec. Društvo je naprosilo razna druga društva, da bi sodelovala pri veselici, Dosfej sta se oglasili 2, in sicer pevsko društvo iz Št. Andreža pri Gorici in 8Daniea8 iz Kon-tovelja. Kakor nam pišejo iz Devina, bi zadostovalo, da nastopijo kaka 4 društva. Ta veselica bo prvi nastop devinske .Ladije«,
Znano je našemu občinstvu, kako razpostavljen je Devin, kako sega po njem tuje zemlje lačen tujec neprestano svoje kremplje ter kako išče na vs* mogoče načine, da bi čim prej polaščil naš slovenski Devin. Devin je za nas velevažna postojanka ob sinji Adriji, za katero pa tudi moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da si jo pridržimo — slovensko. Devin zasluži našo vsestransko podporo, in sveta nala dolžnost je, da se udeležimo napovedane veselice v kar največ mogočem številu. Društvo »Lidija* treba podpreti, saj ima veliko nalogo v Devinu, in večina dohodkov je namenjena za otroški vrtec. To je drugi vzrok, da prihitimo v Devin na veselico. .Lega* sega po mladini v Devinu ter skuša že v nožna srca vcepljati tujega duh«, radi tega je obstoj slovenskega otroškega vrtca v Devinu potreben iz vsakega ozira,
Opozarjamo torej danes zopet na veselico v Devinu, ki bo dne 18, septembra, vse drugo pa še sporočimo.
Bralno-pevsko društvo .Ladlja" v Dovinu. — Podpisani odbor je sklenil, da se vrši društvena veselica dne IS. septembra ob 4. uri popoludne.
Društva, katera se vud »že veselice kor-poralivno, imajo ugodno zvezo. Z goriške strani pride vlak ob 3 Vi v Devin, s tržaške strani pa ob 335. Oba vlaka sta istočasno na postaji v Devinu.
Vsekakor pa prosi podpisani odbor naznanila, kedaj dojdejo pojedina društva, in to je radi sprejema.
Odbor bralnega pevskega društva „Ladija". Nov korak tržaške^ škofa. — Tržaški škof Nagi je. poslal v Rojan za kaplana zagrizenega Lahona Antona Pernacicha. Vzgojila ga je — Lega nazionale. To je torej eden tistih laških duhovnikov, ki imajo pred vsem politično misijo: delati vsestransko med Slovenci na to, da se potujčujejo tudi potom
tanom svojih mušketirjev, ki so bili z ozirom na svojo udanost aH prav za prav fanatizem Ludoviku XIII. isto, kakor so bili Henriku HI. njegovi vojaki in Lu-doviku XI. njegova telesna straža.
Ali v tem oziru kardinal s svoje strani ni zaostal za kraljem. Ko je ta drugi ali prav za prav prvi kralj Francije videl strašno elitno vojsko Ludovika XIII., je hotel tudi on imeti svojo telesno stražo. Imel je torej svoje mušketirje, kakor je imel svoje Ludovik XIII,, in v vseh pokrajinah Francije in celo v tujih državah je bilo videti ti dve tekmujoči modi, nabirati za svojo službo ljudi, ki so se odlikovali v sabljanju. Tudi sta se Richelieu in Ludovik XIII. zvečer, ko sta igrala svojo partijo šaha, mnogokrat prepirala o zaslugah svojih slug. Vsak je hvalil vedenje in pogum svojih, in dočim sta se na ves glas izražala proti dvobojem in prepirom, sta jih podpihovala čisto na tihem k spoprijemu ter čutila resnično žalost ali neizmerno veselje nad njih porazom ali zmago. Tako vsaj pravijo spomini moža, ki se je vdeležil nekaterih teh porazov in mnogih zmag.
Treville je prijel svojega gespoda za njegovo slabo stran, in temu se je imel zahvaliti za dolgo in stalno naklonjenost kralja, ki ni ostavil imena Človeka, ki bi bil zelo zvest svojim prijateljskim zvezam. Z zasmehljivim obrazom je pustil svoje mušketirje para-dirati pred kardinalom Armandora Duptossis-jem, da se je vsled gnjeva mršila siva brada Njegove Emi-nence. Treville je čudovito dobro razumel vojsko one dobe, ko se je živelo na stroške svojih rojakov, če se ni živelo na stroške sovražnika: njegovi vojaki so tvorili legijo vragov, nediscipliniranih za vsakega razun zanj.
Brezobzirni, pijani, ranjeni so mušketirji kralja ali bolje rečeno gospoda de Tre*ville poplavljali krčme,
sprehajališč;?, javna igrišča, glasno kričali in si gladili brke, rožljali z meči, zadevali se z veseljem ob telesne traže gospoda kardinala, kadarkoli so jih srečali, nato med tisočerimi na odprti cesti potegnili meče, včasih poginjali, a v tem slučaju v zavesti, da jih bodejo ostali obiskovali in maščevali, mnogokrat usmr-čevali, in to z zavestjo, da no bodejo v ječi osiveli, kajti gospod de Treville jih bode zahteval nazaj. Zato so gospoda de Treville ti ljudje, ki so ga oboževali In ki so se pred njim tresli kakor učenci prea svojim učiteljem, če so bili še bolj slabi mladeniči, ubogali na najmanjšo besedico In bili pripravljeni žrtvovati življenje, da i-i. oprali najmanjše očitanje, ter hvalili na vse mogoče načine.
Gospod de Tr6ville je vporabljal ta mogočni faktor pričetkoma za kralja in njegove prijatelje, — pozneje za sebe samega in svoje prijatelje. Sicer pa v memoarih te dobe, ki jih je zapustila tako mnogo, ni nikjer Citati, da bi bili tega cenjenega plemiča kdaj obdolžili, — niti njegovi sovražniki, katerih je imel dovolj med pisatelji in vojaki, niso storili kaj takega — nikjer ni citati, pravimo, da bi bili tega cenjenega plemiča kdaj obdolžili, da si pusti plačati sodelovanje svojih podložnih. Z neobičajno zmožnostjo za spletkarjenje, katera ga je delala jednako vrednega z največjimi intriganti, je ostal poštenjak. Kljub mnogim dvobojem, ki človeka ohromč, in mučnim vajam, ki človeka utrudijo, je postal jeden izmed najgalantnejših pouličnih tekačev, jeden izmed najfinejših oboževalcev dam, jeden izmed najduhovitejših govornikov svojega Časa; o Trevilleovih vspehih. pri ženskah so govorili kakor dvajset let preje o Bassompierrovih, in to ni bilo majhnega pomena. Kapitana mušketirjev so torej občudovali, se ga bali in ga ljubili, kar privede človeka na vrhunec zemeljske sreče.
Ludovik XIV. je vse manjšo zvezde svojega dvora zatomuol s svojimi žarki; toda njegov oče, solnce pluribus impar,« je vsem svojim ljubljencem pustil njihov osebni blesk, vsem svojim dvorjanom njihovo individualno vrednost. Razun kraljevega in kardina-lovega leverja je bilo tedaj v Parizu nad dvesto manjših, zelo obiskanih leverjev. Izmed dvesto manjših leverjev je bil oni gospoda de Treville najbolj obiskan.
Dvor njegove palače v ulici du Vieux-Colom-bier je- bil jednak taboru, in sicer poleti pričenši ob šesti, po zimi ob osmi uri zjutraj. Petdeset do Šestdeset mušketirjev, ki so se — tako se je zdelo — menjavali, da bi tvorili vedno znamenito število, je hodilo oboroženih kakor za boj in na vse pripravljenih neprestano gori in doli. Po jednih izmed njegovih velikih stopnic, ki so zavzemale prostor, na katerem bi naša civilizacija sezidala celo hišo, so hodili gori in doli pariški prosilci, ki so se potezali za kakoršnokoli ugodnost, plemiči z dežele, ki so želeli med vojaške prostovoljce, in sluge, ki so se menjavali v vseh mogočih barvah, ter prinašali gospodu de Trčville naročila svojih gospodarjev. V predsobi so sedeli na dolgih klopeh, nastavljenih v krogu, Izvoljenci, to je dni, ki so bili povabljeni. Od jutra do večera je bilo tu slišati neprestano šepetanje, dočim je gospod de Treville v sosednem kabinetu sprejemal obiske, poslušal pritožbe, dajal poveljr. in rabil — kakor kralj v Lpuvru na balkon — samo stopiti k oknu, da je pregledal ljudi in orožje.
Oni dan, ko se je predstavil d' Artagnan, je bila zbrana množica impozatna, zlasti za pokrajinca, ravno prihajajočega iz pokrajine: ta pokrajinec je bil seveda Gaskonee, in v tem času so bili d' Artagnanovi rojaki na glasu, da se ne puste lahko oplašiti. Res, ko je človek pustil za seboj masivna vrata, obita z dolgimi
cerkve. In škof Nagi je umel to misijo ter poslal tega duha .Lege" prevetega jani-čarja med rojanske Slovence. To je torej tista misija miru in sprave, s katero je prišel škof Nagi v Trst, in katera se je od ofi-cijelne strani, vzporedno z laško, toliko po-vdarjala. Za Pernacicha so se potegovali brez dvoma merodajni laški krogi, katerih glas je poslušal škof ter jim vstregel. Pokazalo se je ta z nova, da stoji škof Nagi popolnoma v službi sistema, ki nas pritiska ob zid dosledno, kjer le more. Lep apostol miru in sprave 1
Pripominjamo še, da je ta novi rojan-ski kaplan Pernacich sin slovenskih starišev iz Kranjske. Vzgojen je pa popolnoma v laškem duhu v tržaški sirotišnici, odkoder gaje vzeta »Lega* ter ga izšolala za političnega duhovnika, Pernacich je pristojen v neko kranjsko občino, ali iz Trsta, odkoder tako radi pošiljajo ljudi drugam, ga niso hoteli oddati, kamor tiče, ud, ker so imeli ž njim poseben namen, kateri so tudi dosegli. Pernacich dandanašnji ne zna nič slovenski, ali kot janičar bo izborno služil laški iznarodevalni politiki. In kdo podpira to politiko? Sam tržaški škof. Po delih ga spoznavamo.
Nevesela vest za vojake. — Te dni se je pri vseh polkih v glavnih garnizijah razglasila naredba vojnega ministerstva, da se vojaki tretjega letnika ne smejo premestiti v rezervo, temuc ostanejo nadalje v aktivni službi do nedoločenega časa.
Usoda zadene vse oddelke armade. Izvzeto je le vojaštvo iz Bosne in Hercegovine, ki je neodvisno od parlamenta ter se dopolnuje po provizornem brambnem zakonu. Vojno ministerstvo je sicer odlašalo sto na-redbo, dokler se je sploh dalo.
Odredba vojnega ministeratva je seveda le začasna. Prav lahko se namreč zgodi, da se skliCejo novinci, kolikor jih pripade Avstriji, vkljub nedovoljenemu kontigentu na Ogerskem, vendar že s 1. oktobrom v službo, ako se izreče tako dovoljenje s pomočjo § 14. V tem slučaju se seveda tretjeletriiki takoj odpuste.
Enoletni prostovoljci pa se vkljub temu brez ozira branže premestijo že z začetkom oktobra v. rezervo.
Vest o pridržanju vojakov je vzbudila povsodi splošno nevoljo, v prvi vrsti pri prizadetih samih, in potem zlasti še med fcmet-skim prebivalstvom. Bati se je uporov v'vojašnicah in sploh neljubih posledic madjarski politiki I
O »katoliških* veselicah nadaljuje »Prim. list* svoje članke. Pravi, da smo mi proti pobožnosti, zato da pobijamo take veselice. N6, kdor je pobožen, res pobožen, naj bo v Božjem imenu, aH v tistih Marijinih družbah in na takih .katoliških veselicah* se vsiljuje pobožnost, ki ni — pobožnost, marveč neka hinavščina in varanje samega sebe, kar pa seveda dobro služi gg. nuncem, zlasti
ako je katera izmed Marijinih hčera — p etična.
„Prim. list* govori o deviški čistosti in o prešestnikih in pristaš h proste ljubezni. Povedali smo že in pokazalo se je tudi že dosti ocito, da so taka kat. društva navadno slabo zavetje — čistosti, in farovži le preveč slovijo radi prešestovanja in proste ljubezni l
Skončuje pa članek tako, da vabi na veselice, ki vodijo k Bogu in vsemu dobremu, in ne na take, ki vlečejo proč od Boga. To je že smešno to vlačevanje božjega imena po nemarnem v vsakdanje reči! Veselice, ki vlečejo proč od Boga in veselice, ki vlečejo k Bogu I V Dornb?rgu so imeli, kakor smo svoj čas povedali, tako »katoliško veselico«. Mater božjo je predstavljala neka dekle, radi katere so se rouzalf fantje, in revica ni imela potem miru nikjeri, in ni jej bilo več obstanka v Oornbergu. Š'a je v Gorico. .Vleklo* jo je proč od Domberga, in končno jo je potegnilo proč, pa baje ne ,k vsemu dobremu*. Čemu si je nakopala nase toliko nepotrebnih zbadljivk, ko je drugače lahko v miru živela i?
Ker .Prim. list* že toliko piše o dobrotah katol. veselic, bi ga vprašali, naj razloži tudi to, zakaj gg. nunci tako radi dajejo vlogo Matere božje dekletom, ki so prevaso-vale s fanti Že toliko lepih večerov?
Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosti odprti v Gorici lekarni Christofolelti in Gliubich.
Družba sv. Cirila in MetotUJa in Istre. — Tajnik družbe, GarE.nin, objavlja, da je v prvem polletju 1903 došlo družbi od žveplenk 3719 K 28 st. Ako pojde dalje tem korakom, donesejo v tem letu družbi samo žveplenke kacih 8000 K. Od cigaretnega papirja v istej dobi došlo družbi 380 K 67 st.
Listnica. — G. anonimno"'! dopisniku iz Vrtojbe: Vašo pismo prejeli, ali, kakor veste, dopisov, ne da bi vedeli, od koga so, sploh ne priobčujemo; drugače pa se strinja Vaše pismo z dopisom v današnji številki glede župana in obe. volitev.
6. dopisniku v Gorici: Porabimo prihodnjič.
G. dop. iz Podbrda :  Prihodnjič.
Rogaški                       vzbuja tek
Tomiiol u»oroo««pospe5uje   Prebav,Janje   in h I cliipcrircISu  vravnava spreminjanje snovi.
Razgled po svetu.
Velika nesreča na Železnici pri laškem Vidmu. — V noči na petek se je dogodila v Beanu med postajama Pasjan in Kodrojpo na črti Videm-Treviž velika nesreča. Trčila sta skup dva vlaka, jeden poln vojakov, drugi je bil tovorni vlak. Mrtvih je 13, ranjenih okoli 80. 42 ranjencev so prenesli v bolnišnico v Vidmu. Nesreča se je pripetila, ker vlak ni ostal na postaji v Pasjanu toliko časa, da bi bil prišel tje tovorni vlak. Načelnik postaje baje ni dal znamenja za odhod, ali  mašinist je  vseeno  začel voziti.
| Laški kralj, ki je bil takoj obveščen o nesreči, se je pripeljal v avtomobilu na kraj nesreče. Nesrečne vojake v Vidmu je obiskal tamkajšnji nadškof ter jih tolažil. Med vojaki je dosti rezervistov, ki so bili poklicani na ma-novre. Lahko si je misliti obup družin! V Vidmu je bilo prejšnji dan slavlje in veselje, drogi dan neizmerna žalost! Laški kralj s kraljico je prišel tudi v Videm obiskat ranjene vojake. Videm je v žalosti. Vse v črnih zastavah.
Grof Lev Tolstoj je obhajal včeraj svoj 75. rojstni dan. Kakor se čuje po poročilih iz bližine velikega misleca na Jasnaji Poljani so se pripravili čestilci Tolstoja, da slovesno proslavijo ta dan, čeprav se je Tolstoj sam temu protivil. Tolstoj je dandanašnji zdrav. Prestal je tri težke bolezni, pogostoma smo culi, da je že pri kraju njegovo življenje, ali konec je bil ta, da je Tolstoj popolnoma ozdravel. Videti je čil in zdrav in deluje vsaki dan od jutra do 2. ali 3. ure popoldne. Nekaj ur čez dan jaha okoli, da v prosti naravi razmišljuje o svojih literarnih načrtih. Večji del popoludne posvečuje Tolstoj svoji družini, prijateljem in onim obiskovalcem, katere so privedla na Jas na jo Poljano resna vprašanja.
Tolstoj piše sedaj novelo »Hadži Mura t*. Ta novela dokazuje, da so duševne moči velikega moža še sveže. Poleg tega piše še drage reči, ter rešuje dan za dnevom jako razširjeno korespondenco.
, Poseldon*, Llovdov parnik, o katerem smo poročali, da je zadel v skalovje blizu rta Carmelo, je izgubljen, ker so se izjalovili vsi poskusi, da bi ga redili.
Noto delavsko društvo t Trsta. — Ustanovili so v Trstu novo delavsko društvo, kateremu je namen čuvati interese domačih delavcev, pred vsem pa skrbeti zato, da bo delal na domačih tleh delavec-domačin, ter se ne bo povsodi vrivalo le Laha iz kralje« stva. Tako društvo, ako se zasnuje pametno ter bo znalo res vpoštevati težnje domačega delavstva, slovenskega in laškega je velevažno za bodočnost domačega delavstva v Trstu. Treba pa enoržije in vsestranskega medsebojnega pravičnega vpoJtevanja.
' Nemška državna šola v Polja. — V F .lju obstoji nemška državna šola, katero je obiskovalo v preteklem šolskem letu 16 učencev, ki so se priznavali za Nemce, 358 je bito Lahov (?), Hrvatov pa 124. Na tej šoli se ne poučuje niti hrvatski niti laški in sicer niti kot prost predmet! Za 16 Nemcev nemška šola I In k temu molčijo tudi — Lahi! V proračun za tek. leto je postavljena svota 100.000 K za zidanje poslopja za nemško šolo v Pulju. In Slovenci, kako se moramo boriti za svoje šole ter jih vzdržavati na lastne troške, dočim država meče tisočake in tisočake v ponemčevalne namene I
V Kovlnjn so se vršile te dni občinske volitve. Doslej so zmagali na celi črti mogočni rovinjski signori, ali pri sedanjih volitvah se je   pojavita   proti  njim   kmečka
stranka ter tudi zmagala v tretjem razredu. Tako bo vsaj nekaj kontrole v občinski upravi, da signori ne bodo mogli postopati tako samovoljno, kakor doslej.
V  Žmlnju v Istri se vršijo te dni občinske volitve. Žrainj je jedna tistih občin, ki so ječale doslej pod laško izmozgovalno upravo. Ali sedaj so se dvignili proti laški samopašnosti in volitve skončajo bržčas tako, da odzvoni laškemu izsesavanju v tej občini za vselej. Zmaga v tretjem razredu je bila naravnost velesijajna. Hrvatska stranka je dobila 260 glasov, nasprotna pa le 73.
Laški podaniki, ponarejevalci avstr. denarja. — Na Reki so prijeli dva laška podanika, ki sta ponarejala avstrijski denar. Imenujeta se F. Bruno in Sal. Guerrera. Delala sta in razpečavala nikelnasti denar. Re-darstvo je našlo pri njima tudi priprave za ponarejanje kron in goldinarjev. Sedaj ju ima državno pravdništvo v rokah.
V  rnsklh Ječah se nahaja okoli 4000 otrok. Ti otroci niso-v zaporih radi tega, da bi bili kaj zagrešili, marveč se nahajajo tam z roditelji, ki so obsojeni  v ječo, kar otrok
j ni kam djati. V Rusiji je samo 27 zavetišč za nepreskrbljeno deco jetnikov, ta pa ne morejo vstreči splošni potrebi. Sedaj pa misli uprava kaznilnic na to, da se bo oddajala taka deca tudi proti volji starišev v delavnice ali pa prepuščala preostalim članom družin zaprtih.
V  Clesu na Tirolskem so imeli dne 22. t. m. laški visokošolci shod, pa katerem je bilo med drugim govora tudi o laškem vseučilišču. Izrekli so se za to, da mora stati bodoče vseučilišče v Trstu; ako pa bi se vlada izrekla za kako drugo mesto, tedaj ne odnehajo prej da pridejo do popolnega utrakviziranja inomoškega vseučilišča, Torej so se izrekli s tem proti nameri, katero je bilo čuti od stran vladi, da bi se postavilo laško vseučilišče v Gorici.
Na shodu je bil navzoč tudi Brunialti, parlamentarijec iz kraljestva, katerega so pozdravili z burnimi evviva-klici.
Belgijski Lourdcs. — Pod predsedstvom iournaiskega škofa, več duhovnikov in ultramontancev so napravili v bližini Quareg-nena v Belgiji drugi Lourdcs. Vse so posneli po francoskem Lourdesu. Na mramornati plošči je tudi napis, da naj romarji pijejo vodo ter se perejo v njej. Ta voda ima biti tako čudodelna, kakor ona v Lourdesu l Kle-j rikalni listi v Belgiji pišejo seveda mnogo o tem svojem »Lourdes-u * ! Kje smo še !!
Veliki požar v Budimpešti. — Pri katastrofi v pariškem bazarju v Budimpešti znaša število mrtvih ljudi dosedaj trinajst, dočim je pritično devetnajst hudo opečenih. Vendar se še do sedaj ne da določiti natančno število vseh ponesrečencev. Kakor seje sedaj izkazalo, je požar nastal vsled električnega toka, ki je vnel v galanterijskem oddelku ogenj, ki se je v kratkih minutah razširil preko celega poslopja. Kakor smo Že poročali, sta bila lastnika po požaru uničenega bazarja
žeblji, ki so imeli štirioglate glavice, je prišel na dvor v sredo med množico vojakov, ki so med raznimi vprašanji, prepiri in šalami-hodili drug mimo drugega. Dasi je človek v tem vrtincu ljudij mogel napraviti pot, je moral biti častnik, velik gospod ali lepa dama.
Ta množica in ta nered sta bila torej vzrok, da je naš mladi mož stopal vtripajoSega srca, s svojim dolgim mečem ob svojih suhih nogah, drže jedno roko na našivkih svoje klobučine, z lahkim smehljajem zmedenega pokrajinca, ki hoče na ta način dati svojemu vedenju lepši izraz, če je pustil za seboj kako tolpo, je vselej dihal prostejše; toda spoznal je, da se obračajo za njego.im hrbtom in gledajo za njim, in prvič v svojem dosedanjem življenju se je zdel d' Artagnan smešen samemu sebi.
Ko je prišel do stopnic, je bilo še hujše: na prvih stopnicah so bili štirje mušketirji, ki so se, dočim je kakih deset ali dvanajst tovarišev čakalo pred stopnicami, da pride vrsta na nje, zabavali s sledečo vajo:
Jeden izmed njih, ki je z golim mečem v roki stal na najvišji stopnici, je branil ali si je vsaj prizadeval braniti drugim trem, da bi prišli po stopnicah naprej.
Ti drugi trije so se borili napram njemu z zelo hitrimi meči. V pričetku je imel d* Artagnan to orožje samo za fleurete, kakoršni se rabijo v šoli; mislil je, da imajo na koncu glavice: toda kmalu je spoznal na praskah, da so ravno nasprotno vsi rapirji ostri, kakor si je le mogoče želeti; in nad vsako prasko so se smejali ne samo gledalci, ampak tudi vdeleženci igre kakor blazni.
Oni, ki je bil v tem hipu na vrhnji stopnici, je zadrževal svoje nasprotnike občudovanja vredno. Napravili so krog okoli njih: pogoj je bil, da mora pri vsakem vbodu zadeti zapustiti partijo in izgubi svojo
stavo v korist onega, ki je zadel. V petih minutah so bili od branitelja vrhnje stopnice vsi trije lahko ranjeni: prvi na roki, drugi na bradi in tretji na ušesu, dočim je oni ostal nedotaknjen, kar mu je po sprejeti pogodbi prineslo trojni dobiček.
Nad tem kratkočasenjem je naš mladi popotnik strmel, ne morebiti zaradi njegove težkoče, ampak ker je imelo namen, vzbujati pozornost; v svoji domovini, v deželi, kjer se glave razgrejejo tako hitro, je videl nekoliko več pripravljanja za dvoboj, in bahanje teh štirih igralcev se mu je zdelo največje izmed vseh, katera je doživel, in celo v Gaskogne. Mislil je, da je prišel v deželo velikanov, v katero je šel pozneje Gulliver in imel o nji tako velik strah; in vendar še ni bil na koncu: ostala ste mu še hodnik in predsoba.
Na hodniku se niso več bili, ampak so si pripovedovali povesti o ženskah in v predsobi povesti o dvoru. Na hodniku je d* Artagnan zarudel, v predsobi se je zgražal. Njegova bujna in bogata domišljija, ki ga je mladim sobaricam in včasih celo njihovim mladim gospodinjam napravljala strašnega, tudi v takih trenotkih blaznosti ni sanjala niti polovico teh zaljubljenih čudežev in četrtino teh galantnih junaških Činov, ki so jih pomnoževala Še najbolj znana imena in najbolj skrite podrobnosti. Na hodniku so žalili njegov nravnostni čut, a v predsobi so škandalizirali njegovo spoštovanje napram kardinalu. Tu je d' Artagnan slišal v svoje veliko začudenje, kako so kritikovali tisto visoko politiko, pred katero je trepetala Evropa, in zasebno življenje kardinala, dasi so bili Že samo za poskus, prodreti vanj, kaznovani tako mnogi mogočni gospodje. Ta veliki mož, ki ga je d* Artagnanov oče častil, je bil mušketirjem gospoda de TrSville, ki so se norčevali nad njegovimi krivimi nogami in upog-
njenim hrbtom, v zasmehovanje; nekateri so peli za-bavljice o madami d* Aiguillon, njegovi maitressi, in madami de Gombalet, njegovi nečakinji, dočim so se drugi dogovarjali o izgredih napram pažem in slugam kardinala-vojvode, stvari, ki so se zdele d' Artagnanu docela nemogoče.
Toda če je bilo včasih sredi teh hudobnih šal o kardinalu naenkrat in nepričakovano izrečeno ime kralja, so za trenotek kakor zamašena obmolknila vsa ta zabavljiva usta. Obotavljajo se so pogledovali okoli sebe, in bilo je, kakor bi se bali indiskretnosti stene, ki jih je ločila od kabineta gospoda do Tre>ille; toda kmalu je ta ali ona besedica napeljala pogovor zopet na Njegovo Eminenco, in potem so bile šale še bolj strupene, in vsako njegovo dejanje so postavili v pravo luč.
»Gotovo, sami ljudje, ki jih vržejo v Bastijo in obesijo,« je mislil d'Artagnan s strahom, »in mene seveda ž njimi, kajti izza trenotka, ko sem jih pričel poslušati me bodo imeli za njihovega sokrivca. Kaj bi rekel moj gospod oče, ki mi je tako iskreno priporočil spoštovanje do gospoda kardinala, če bi me videl v družbi takih paganov?«
Ne da bi bilo treba povedati, si pa5 vsakdo lahko misli tudi, da se d' Artagnan pač ni drznil mešati se v zabavo; samo gledal je s celimi očmi, poslušal s celimi ušesi in napenjal vseh svojih pet čutov, da bi mu nič ne ušlo; in kljub temu, da je tako zaupal očetovim naroČilom, ga je gnalo neko nagnenje in njegov instinkt do tega, da bi bil nezaslišane stvari, ki so se godile na   tem mestu, prej hvalil nego grajal.
(Dalje pride);