• OB DNEVU JLA
Naša, Ijudska armada
Naša armada je naslajala in na-stala v neizprosnem boju za našo nacionalno in socialno osvobodi-lev iz najnaprednejšega dela na-šega Ijodstva, ki se je goloroko spoprijelo z moderno opremlje-nim okupalorjem in domačimi izdajalci v težkih razmerah NOV. Rojevala se je v najtežjih dneh naše zgodovine iz vrst naprednih delavcev, kmetov in delovne inte-ligence. Rojena je kot oborožena sila delavskega razreda in jugo-slovanskih narodov in narodnosti v srcu tedaj /asu/njene Evrope. Rojena je s krvjo najboljših sinov in hčera naših narodov in narod-nosti, ki so imeli dovolj poguma za odločen in dolgotrajen boj z nacističnimi in fašisličnimi silami' okupirane Evrope in domačimi odpadniki vseh vrst in barv. Rasla je v dolgi štirilelni narodnoosvo-bodilni vojni, v kateri so bili ure-sničeni socialni, razredni in na-cionalni interesi jugoslovanskih narodov in narodnosli. /rasla je \i neder naše socialistične revolu-cije kot branik naše svobode, teri-lorialne neokrnjenosti, suvereno-sti in mirne graditve samou-pravne soriulisiične druibe. Bila je in ostaja kovačnica bratstva in enofnosli, nastala je in osfala del oboroženega Ijudslva, kj se je in se bo odločno uprlo slehernemu ogrožanju naše svobode, pridobi-lev revolucije in varovanja mini./
V težki in surovi narodnoosvo/ bodilni vojni, kot je bila NOV v Jugoslaviji, je bila in se je razrasla narodnoosvobodilna vojska Ju-goslavije. Prav zato je JLA zrasla v močno silo miru, je bila in bo armada revolucije, sila delav-skega razreda in delovnih ljudi, ki so se in se bodo pod vodstvom ZK stalno bojevali za uresničitev svo-jih revolucionarnih hotenj in ci-ljev.
Rojstni dan naše JLA je 22. december 1941, dan ustanovitve 1. proletarske brigade v malem bosanskem  mestu  Rudo. Toda
nastajala je že prej, z začetkom vstaje leta 1941 in se nenehno ra-zvijala ter se razvila v mogočno armado, ki je osvobodila našo de^ želo in z ramo ob rami z zavezni-škimi armadami porazila okupa-torja in njegove hlapce ter jih prj-silila, daso 15. maja 1945kapitu-lirali in se brezpogojno vdali.
To je naša vojska, ki je z našimi ljudmi delila vse dobro in slabo. Bedi na naših mejah, obnavlja, gradi in je vedno pripravljena pomagati povsod tam, kjer je naš delovni človek v sili. Naše Ijud-
stvo in ZK sta nenehno skrbela za njeno vojaško, tehnično in poli-tično krepitev.
Tudi sedaj tnora JLA biti udarna obrambna sila naše druž-be, sposobna upreti se nenadni agresiji in z vsemi subjekti splošne Ijudske obrambe voditi uspešen oborožen boj.
Se nadalje se mora vsestransko usposabljati za vodenje vseh oblik oboroženega boja in boj-nega delovanja, vključno parti-zansko, ter da se v vseh vojnih ra-zmerah, tudi najtežjih, obnavljati kot enotna oborožena sila vseh naših narodov in narodnosti.
Tridnevno delo 1250 delegatov je bilo v znamenju bogatih, poglob-
Ijenih in konkretnih razmišljanj, v katerih ni bilo izpuščenega nič (ake-ga, kar je pomembno za prakso delovnih kolektivov. Cilj kongresa je bil s tem nedvomno dosežen.
Razmišljanja delegatov naše najmnožičnejše , 5-milijonske organizacije delavskega razreda so se zlila v delovni dagovor. Oblikovan je zelo konkreten, ¦ preudaren in odločen tekst kon-gresne resolucije, začrtano je nadaljnje delo. Resolucija zaob-sega deset poglavij ter oprede-ljuje najaktualnejšo in dolgo-ročno nalogo sindikatov, nalogo, ki je bila ves kongresni eas v ospredju in blla še posebej pod-črtana v uvodnih besedah tova-riša Tita ter v uvodnem referatu Mike Špiljaka: POLITIKA STABILIZACIJE VSEH GO-SPODARSKIH TOKOV 1N RAZVOJ SOCIALISTIČ-NEGA SAMOUPRAVLJA-NJA — NA VSEH PODROČ-JIH DRUŽBENEGA RA-ZVOJA.
Poti te politike so znane in več jih je. Vse pa terjajo rasi produktivno-sti, boljšo organizacijo dela in odgo-vornost posameznika! Boj sindika-
tov — skupaj z delavci — za tekoče in dolgoročne interese delavskega ra-zreda,za boljše in srečnejše življenje vsakega delovnega človeka pa po svoje že terja, da v vseh sredinah analiziramo to tolikokrat izpostav-ljeno odgovornost. Predvsem je ta analiza potrebna v sredinah, kjer prepočasi narašča produktivnost in dohodek.
Kar je bilo na kongresu poveda-nega in dobro zastavljenega, naj se prelije v vsakodnevno akcijo sindi-katov! Kongres naj ostane datum za-četka še večjega približevanja sindi-katov delavcem in njihovim proble-mom. Stalnost tega približevanja je eden pomembnih temeljev delav-čeve zainteresiranosti za organizi-rano sodelovanje v vseh družbenih akcijah. Več zainteresiranosti pa pomeni tudi več resničnega odloča-nja! Zavedajoč se sprejelih odgo-vornih nalog, morajo sindikati še bolj uveljaviti tako delavsko organizaci-jo, ki jo bo delavski razred vselej imel za svojo, ker bo z njeno po-močjo uresničil odločilno vlogo v upravljanju v vsej družbeni repro-dukciji.                                  Č.S.