UDK UDC 911.3.333.13 (497.12) SODOBNI PRELOG V SR SLOVENIJI Problem odnosa človek — priroda M arijan K l e m e n č i č * Uvod Namen razprave je p rik aza ti glavna spoznanja o opuščenih km e­ tijsk ih površinah ali sodobnem prelogu na območju SR Slovenije in p redstav iti uporabljene metode dela. Č lanek je povzetek iz obširnejše raziskave (22). C ilj raziskave je bil razjasnitev naslednjih vp rašan j: — opredelitev pojm a sodobni prelog, — analiza vzrokov njegovega nastanka, — določitev njegove prostorske razširjenosti, — izdelava tipologije sodobnega preloga glede na zunanji videz, — ugotovitev njegovega razvojnega trenda, — določitev tipov sodobnega preloga glede na različno družbeno in prirodno okolje in — p rip rav a predlogov za družbenogospodarsko reševanje proble­ mov, ki nastaja jo zaradi opuščanja obdelave zemlje in socialne preslo- jitve lastnikov. Nekako po letu 1960 so se v tradicionalni slovenski pokra jin i po­ jav ili elementi, k i kažejo na n jen razkroj. To so bili: opuščanje km e­ tijsko m anj ugodnih površin (strmine, razb it in kam nit svet itd.), oze- lenjevanje, to je sprem injanje njivskih površin v travniške te r popolno opuščanje obdelovanja km etijskih površin, ki im ajo najboljše prirodne pogoje. Posebno prvem u in zadnjem u procesu se je v geografski lite­ ra tu ri posvečalo precejšno pozornost. P rvi proces je bil posledica novega vrednotenja km etijskih površin. Dela km etijskih površin ni bilo mogoče obdelati s sodobno km etijsko m ehanizacijo, zato so se v p rv i fazi pojavile popolnom a opuščene km e­ tijske površine (nemško W üstungen), kasneje p a se je na te površine začel širiti gozd. Ta proces je bil enosmeren, nepovratljiv in trajen. * U n iv . a s is te n t, O d d e le k z a g e o g ra f i jo . F ilo z o fsk a f a k u l te ta , A šk e rč e v a 12, 61000 L ju b ­ l j a n a , YU. Pojav opuščanja km etijskih površin na prirodno sicer ugodnih površinah je bil posledica socialnoekonomske preslojitve km ečkih go­ spodinjstev. Zanj je bilo značilno časovno omejeno tra jan je ; po določe­ nem času so opuščene površine zopet vk ljučili v proizvodnjo, ki pa je b ila lahko drugačna od prvotne. V resnici je takšno razlikovanje procesov dokaj težavno in to zlasti zarad i močnega p rep le tan ja socialnoekonomskih procesov, trdoživosti agrarne struk tu re in pestrosti p rirodnih pogojev. Zavedati se moramo, da p redstav lja predm et naše raziskave zapleten pojav z izredno šte­ vilnim i elem enti ter z različnim i notranjim i in zunanjim i fak torji, ki imajo večidel dvosmerne učinke. Sodobni prelog v tuji in domači geografski literaturi O p r e d e l i t e v p r e l o g a . Prelog v pravem , klasičnem pomenu besede pomeni »v sklopu km etijskega kolobarja neobdelano njivsko po­ vršino« (44, str. 510). V tradicionalnem km etijstvu je bila zarad i p r i­ m itivne agrarne tehnike po trebna k ra jša ali daljša prek in itev obde­ lave z namenom, da si zem lja nabere rudninskih snovi oziroma vlage. O blike preloga so bile izredno pestre in so bile odvisne od vrednosti p rirodn ih pogojev za km etijstvo in od razvitosti agrarne tehnike. Razen klasičnega (rotacijskega) preloga p a je že od nekdaj obsta­ ja la še drugačna oblika, katere nastanek so povzročali določeni zunanji (npr. vojna opustošenja, naravne katastrofe, zm anjšano zanim anje za agrarno dejavnost zarad i možnosti boljšega zaslužka v drugih dejav­ nostih) ali p a no tran ji fak to rji (pom anjkanje km ečke delovne sile za­ rad i bolezni ali smrti). Medtem ko je obstajal v angleščini izraz samo za klasični prelog (fallow), p a je poznala vrsta drugih jezikov dva raz­ lična izraza za klasični prelog in za stanje, ko zem lja leži neobdelana: nemško Brache — W üste, francosko jachere — f riche, poljsko ugör — odiog. P ri uporabi slovenskih izrazov naj bi p raha, prelog in ledina imeli tud i različne vsebinske pomene, kot je to predlagal S. Ilešič: p r a h a naj bi pom enila k ra tek prem or zemlje v norm alnih ro ta­ cijah, ko zem lja počiva, p r e l o g naj bi bila daljša opustitev obde­ lave zemlje in l e d i n a naj bi bil neobdelan svet, k i ga začnemo na novo obdelovati (15, str. 31). S o d o b n i p r e l o g . V m odernem km etijstvu je p rah a p raktično izgubila svoj pomen, močno p a ga je pridobil prelog. V zadnjih dveh desetletjih so številne raziskave po svetu pokazale na tesno povezanost med opuščanjem km etijskih površin in h itrim razvojem industrijske dejavnosti in uveljavljanjem moderne km etijske tehnike. P ri obravna­ vanju opuščanja obdelave zemlje so se mnogi av torji prem alo zaveda­ li om enjenega osnovnega vzroka in je bilo zato v term inologiji in v tuji lite ra tu ri veliko različnih poim enovanj opuščenih površin. V nemški lite ra tu ri se je uporab lja l izraz »Sozialbrache«, ki pa se ga je večkrat razum evalo različno. N ajbolj se je upoštevala defin icija K. R upperta , k i je pod omenjenim izrazom razum el tista km etijska zemljišča, ki so ostala neobdelana zarad i socialne preslojitve lastn ika (38, str. 231). Poleg omenjenega izraza je obstajala še v rsta drugih, kot psevdo-social- ni prelog (6 , str. 150), ekonomski, konjunkturn i, delovni (38) ali g rad­ beni prelog (42, str. 21). Za opuščene km etijske površine, katerih vzrok opuščanja n a j bi bile slabe prirodne razm ere, se je često uporabljal opisni izraz »neizkoriščena tla z nizko donosnostjo« (nicht genutzen G renzertagsböden). V švicarski geografski lite ra tu ri se je za proces opuščanja izrabe p lan insk ih pašnikov uveljavil izraz »vergandung«. D anes se je ta iz­ raz, ki je vzet iz žive govorice prebivalcev alpsk ih dolin, razširil na preostale ku ltu rne kategorije, vključno njive (13, str. 145). O b r a v n a v a s o d o b n e g a p r e l o g a v s l o v e n s k i g e o ­ g r a f s k i l i t e r a t u r i . Le skromno število slovenskih geografov se je p ri svojem raziskovanju dotaknilo problem a sodobnega preloga. Šte­ vilne študije, tako agrarnogeografske kot regionalnogeografske, so opo­ zorile na hitro opuščanje obdelave (npr. 20, 32, 39). N ekateri avtorji so tud i ocenili površine v zadnjem času opuščenih km etijskih zemljišč na posameznih območjih (8 , 11, 32, 40, 48). T udi v slovenski term inologiji je v ladala glede opuščenih km etij­ skih površin p recejšn ja zm ešnjava, kar si laliko razlagam o z zanem ar­ janjem proučevanja tega, sicer izredno aktualnega procesa. Tako sta se npr. enačila izraza prelog in ledina (28, str. 60); socialni prelog je imel različno širok pomen (29, str. 35; 31, str. 22); pojavljalo se je mnenje, da naj bi izraz »njiva v prahi« pom enil v večini prim erov njivo, ki je bila opuščena (32, str. 254) itd. Še največ se je ukvarjal s term inolo­ gijo opuščenih površin B. Belec, ki se je p r i uporabi izrazov za vrste opuščenih vinogradov naslonil na nemško izrazoslovje (3, 4, 5). Po iz­ voru je ločil socialni in tehnološki prelog, prelog, ki nastane zaradi pom anjkan ja sredstev za obnovo, ter prelog v »vinogradniškem kolo­ barju«. V fiziognom iji je ločil tr i značilne oblike, ki jih je povzel po W. W endlingu, in pomenijo tr i prehodne stopnje od obdelanega km e­ tijskega zem ljišča do »absolutnega« prirodnega rastja : opleveljeni, otrav- Ijeni stad ij in stadij končne ogozditve. Delovne metode T e o r e t s k o i z h o d i š č e . Za sedanjo družbenogospodarsko struk turo slovenskega km etijstva je značilna prehodna stopnja iz p re­ težno samooskrbnega načina km etijske proizvodnje v moderno industrij­ sko produkcijo. Gospodarsko življenje tradicionalnega km etijstva je bi­ lo zarad i nizke stopnje razvoja pro izvajaln ih sil in proizvodnih odno­ sov izredno togo in statično. N asprotno tem u p a je moderno km etijstvo veliko bolj odprto in je zato zelo občutljivo za delovanje številnih zu­ nanjih faktorjev. Novi sistem se ni mogel v polni m eri razviti, saj so ga ovirali s tara agrarna struk tu ra , odnos družbe do km etijstva in ob­ stoječa zakonodaja. M e t o d e d e l a . R aziskava je bila sestavljena iz dveh osnovnih delov: — iz ugotavljan ja opuščenih površin in — njihovega opredeljevanja glede na vzroke nastanka. P rv i del raziskave je obsegal k a rtiran je izrabe ta l v posam eznih k a ­ tastrskih občinah. D a bi bili rezultati k a r najbolj realni oziroma, da bi bila možna njihova posplošitev, je bilo treba p ri izbiri vzorcev upošte­ vati vse tipe družbenogospodarskih in p rirodn ih okolij. P ri tem so bile upoštevane naslednje tr i tipologije slovenskega prostora: pokrajinsko- tipološka (16), demogeografska (25) in tipologija sprem injan ja izrabe zemljišč (30). Znotraj omenjenih tipologij smo izbrane vzorce razvrstili na naslednji način: Pokrajinska tipologija (16) Demo­ grafska tipologija (25) Tipologija spreminjanja izrabe zemljišč (30) 1. k. o. R adovljica I 2 1 II 2 2 . Voklo II 4 1 II 1 3. k. o. Podvrh II 3 6 I 1 4. k. o. Prosenjakovci III 1 6 II 1 5. k. o. Sebeborci II I 2 4 II 1 6 . k. o. Zdinja vas II I 10 1 II 1 7. k. o. Kozjane V 12 6 I 2 8 . k. o. K ra jna vas V 7 3 I 1 9. k. o. A nkaran V 9 1 IV 1 P ri izbiri vzorcev smo se naslonili na Ilešičevo pokrajinsko-tipolo- ško regionalizacijo Slovenije (16), tako da posam ezni vzorci p redstav­ ljajo vse glavne pokrajinske tipe v Sloveniji (alpske, p redalpske, sub­ panonske, subpanonsko-subdinarske in m editeranske pokrajine). Izbira sond je upoštevala tud i tipe dem ografskih področij, ki jih je opredelil V. Klemenčič (25) in to dem ografsko neogrožena, demo­ grafsko relativno ogrožena in dem ografsko absolutno ogrožena področja. Kot tre tji k rite rij izbire vzorcev smo upoštevali Medvedovo karto tipov sp rem in jan ja izrabe zem ljišča v SR Sloveniji (30). Vzorci zasto­ pajo območja, k i so v razdobju 1954—1967 izkazovala tendenco ogozdo- vanja, ozelenjevanja in intenzifikacije. M anjka le vzorec, ki bi p red ­ stav ljal območje z močno urbanizacijo. V prv i fazi dela je bilo v raziskavo vključenih veliko več vzorcev, k a r p a se je kasneje pokazalo kot nepotrebno, saj ni prineslo nobenih bistveno novih spoznanj. V vzorcih je bil predm et neposrednega proučevanja zem ljiška parcela, za katero smo skušali dobiti čimveč param etrov o njeni izrabi in sicer o p rirodn ih razm erah, načinu izrabe, velikosti parcele, velikosti posesti lastn ika parcele in o njegovih socialnih razm erah. Vrednosti param etrov (za vse parcele znotra j katastrske občine) za posamezne parcele smo ugotovili s terenskim delom (kartiran jem in anketiranjem ), kabinetskim delom (m erjenje površin in oddaljenosti parcel) te r z iska­ njem inform acij na katastrsk ih u rad ih in geodetskih zavodih. V p rv i fazi dela smo podvrgli raziskavi vse parcele, da bi dobili razm erje med opuščenim i in neopuščenim i parcelam i, v drugi fazi pa smo v nad a ljn ji raziskavi proučevali samo opuščene parcele. Analiza parcel, opuščenih najm anj eno leto, je bila izvedena v dveh e tapah : z določevanjem vrednosti za posamezne param etre in z ugotavljanjem najbolj verjetn ih vzrokov za opuščanje obdelave. V red­ nost vsakega param etra je b ila izražena v točkah. R azpon teh vrednosti je bil p ri posameznih točkovanja: param etrih različen. N avajam o dva prim era Posestna struktura Prirodne razmere posestna skupina (ha) vrednost vrednost prir. vrednost točk pogojev za kmetijstvo točk pod 0.5 1 neprim erni pogoji 1 0,5—2 2 zelo slabi pogoji 2 2—3 3 slabi pogoji 3 3—5 4 dobri pogoji 4 5—8 8— 10 nad 10 5 6 7 odlični pogoji 5 V drugi fazi je bilo treba — na podlagi čimbolj objektivnih meril — ugotoviti fak to r ali skupino faktorjev, ki je povzročila opuščanje obdelave parcele. To je bilo izvedeno z določitvijo »kritičnih vrednosti« za posamezne param etre. Te vrednosti so bile izbrane na podlagi rezul­ tatov nekaterih p re jšn jih em piričnih raziskav in poznavanja agrarne strukture. Ta delovna operacija je bila zarad i določene subjektivnosti najbolj problem atičen del raziskave. »Kritične vrednosti« za posamezne elemente agrarne struk ture, p ri katerih naj bi bila m eja med kolikor toliko rentabiln im km etovanjem , so bile naslednje: -— velikost parcele: 1000 m2 za njivo, k a r pomeni, da km etovanje ni ekonomično na parceli, m anjši od 10 arov. S pomočjo »koeficientov intenzivnosti« (po Kopeču) so bile izračunane podobne vrednosti za ostale ku ltu rne kategorije: vinograd 750 m2, sadovnjak 1500 m2, travnik 0,5 ha, pašn ik 1 ha; — posestna s truk tu ra : 5 ha. Raziskave so pokazale, da 5-hektarska posest p redstav lja bolj ali m anj izrazito mejo — km etijska produkcija se na posestvu z več kot 5 ha običajno nadalju je, m edtem ko je p ri m anjših obratih opaziti opuščanje km etovanja (21); — socialnoekonomska stru k tu ra gospodinjstev: socialnoekonomsko presta jan je poteka v km ečkih gospodinjstvih na km ečkih obratih vseh velikosti, p r i čemer p rih a ja do končne preslojitve v neagrarne dejavnosti le na najm anjših km etijah (21). Delno preslojeno gospodinjstvo na m ajh­ nem posestvu nam tako skoraj zanesljivo govori o socialnoekonomskih vzrokih opuščanja obdelave zemlje; - oddaljenost parcel: 1500 m etrov oddaljena parcela naj bi p red ­ stav ljala kritično mejo za vse oblike transporta ; — nagnjenost terena: upoštevana je b ila samo p ri obravnavi vino­ gradniškega območja Trške gore. Za vinograde neugodno nagnjenost smo sm atrali pobočja strm ejša od 18° in položnejša od 12° (29); - - prirodne razm ere: ocenitev p rirodn ih razm er s trem i ali m anj točkam i naj bi pom enila, da tak teren ne dopušča ekonomičnega km eto­ vanja, k a r naj bi bil zadosten razlog za opuščanje obdelave. Navajam o, kako smo določili elemente z vrednostjo pod »kritično vrednostjo« za nekaj opuščenih parcel v k. o. Ždinja vas: 1 — k u ltu rn a kategorija (C = vinograd) 1 2 3 4 5 6 2 — velikost paroele 3 — velikost posesti lastn ika C 6 5 t 2 3 4 socialnoekonomska s tru k tu ra gospodinjstva C 3 2 1 2 3 5 — nagnjenost parcele C 2 1 1 '- *> 2 3 6 — prirodne razm ere c 3 6 1 2 5 — — elem ent z vrednostjo pod >kritično vrednostjo« c 2 4 1 2 3 Opredelitev in tipologija sodobnega preloga Specifične družbenogospodarske razm ere k a r vsiljujejo preim eno­ vanje s o d o b n e g a p r e l o g a v s o c i a l n o e k o n o m s k i p r e - 1 o g , s čimer je poudarjen vzrok nastanka opuščenih km etijsk ih povr­ šin, prvotno km etijsko izkoriščenih. Na nastanek opuščenih km etijskih površin vpliva cela vrsta vzrokov, največk rat v vzajem nem delovanju; med njim i so najvažnejši naslednji: —- sprem enjena socialnoekonomska stru k tu ra sodobne družbe kot posledica znanstveno-tehnične revolucije s p r e m i n j a o d n o s č l o ­ v e k a d o p r i r o d n e g a o k o l j a ; - n e u s t r e z n o s t e l e m e n t o v t r a d i c i o n a l n e a g r a r ­ n e s t r u k t u r e , ki jo še v veliki meri vzdržuje zakonodaja; — s l a b a o r g a n i z a c i j a c e l o t n e g a s p e k t r a n e p r o - d u k c i j s k e g a d e l a a g r a r n e p r o i z v o d n j e (agrarna poli­ tika, tržne razm ere, organizacija agrotehnične službe itd.). Med množico dejavnikov, ki so določali način izrabe tal, je bil obi­ čajno eden posebno nestabilen glede na ostale. Ker je zaradi njega prišlo do opuščanja obdelave, lahko po njem poimenujemo posamezne tipe preloga. Predlagam o uporabo naslednjih izrazov, k i p a seveda ne mo­ rejo biti dokončni in popolni. S o c i a l n i p r e l o g nastopi zarad i socialne preslojitve lastnika. E k o n o m s k i p r e l o g se po javlja zaradi neekonoiničnosti n a ­ daljn je izrabe km etijske površine. T e h n i č n i p r e l o g nastopi tam , k jer prirodne razm ere ne do­ puščajo uporabo km etijske m ehanizacije. F u n k c i j s k i p r e l o g je posledica čakan ja na prevzem nove (neagrarne) funkcije. S o d o b n i p r e l o g g l e d e n a z u n a n j i i z g l e d . Bolj kot za druge površine je za zem ljišča v prelogu pomemben čas. Ze v k ra t­ kem časovnem razdobju se lahko bistveno sprem eni zunan ja podoba opuščenih površin. Glede na zunanji videz predlagam o uporabo na­ slednje zvrsti preloga: 1. P rik riti (relativni) prelog; 2. Prelog prve stopnje; 3. Prelog druge stopnje; 4. Pušča. »Prikriti ali re lativni prelog« označuje km etijske površine, na k a­ terih je km etijska proizvodnja izredno ekstenzivna in često obstaja navidezna obdelava zarad i strahu pred adm inistrativnim i sankcijam i glede lastništva. Za površine v »prelogu prve stopnje« je značilna začetna faza opu­ ščanja, to je nekako tri leta po popolni opustitvi obdelave. V tem času se v polni m eri razbohotita trav a in plevel, ki lahko dosežeta višino celo do enega m etra. »Prelog druge stopnje« pom eni prehodno obliko od opuščene km e­ tijske površine do vzpostavitve prirodne vegetacije. V zunanjem izgledu dobivajo opuščene površine izraz prave divjine z grmičevjem. P rav grmovje naj bi bilo lahko p rv i znak za opredelitev opuščenih površin glede na zunanji videz. »Pušča, tud i pustota ali pustika« p redstav lja zaključni del prehoda od km etijskih ta l do malo vrednih in v nobeni obliki izkoriščanih površin. R. P ipan govori o »podivjani pokrajini«, saj gre za stihijsko nastalo strnjeno drevesno rastje, ki je gospodarsko izredno revno (»napol p razn i gozd«). Ta rastlinska oblika je daleč od ustaljene rastlinske formacije, to je od stopnje »klimaksa«, ko se uveljavijo drevesne združbe z vrstam i, ki jim druge vrste ne morejo konkurira ti (35, str. 28). Om enjene oblike opuščenih površin veljajo za vse kategorije km e­ tijsk ih površin, p ri čemer p a ostaja odprto vp rašan je njihovega n ad a lj­ njega izkoriščanja. O puščene površine lahko po določenem časovnem razdobju prevzam ejo novo funkcijo (ni nujno da ponovno agrarno), ali p a ostanejo brez posebne gospodarske vloge, tako da jih preraste gozdna vegetacija. 6 G e o g ra fs k i v e s tn ik 81 Vzroki nastanka in značilnosti sodobnega preloga v Sloveniji Sodobni prelog se po jav lja v vseli p rirodn ih in socialnoekonomskih okoljih. R azlike med posam eznimi območji so le v intenzivnosti procesa opuščanja te r v obsegu opuščenih površin. R aziskava je pokazala na presenetljivo močno ujem anje posam eznih tipov socialnoekonomske s truk tu re z določenimi stopnjam i opuščanja obdelave. Na podlagi skromne analize socialnoekonomskih procesov v obrav­ navanih katastrsk ih občinah (gibanje števila prebivalstva, socialnoeko­ nomska s tru k tu ra gospodinjstev, gibanje deleža aktivnega km ečkega prebivalstva) te r oznake obsega in vrste sodobnega preloga v posam ez­ n ih k atastrsk ih občinah smo lahko opredelili š tiri značilne tipe obmo­ čij, k i se razlikujejo m ed seboj glede na različen obseg in razvoj opu­ ščenih površin. Glede na socialnoekonomske procese so se vzorčne katastrske občine razvrstile v naslednje iipe: 1. Močan porast preb ivalstva ob stalni deagrarizaciji (Radovljica, A n k a ran ); 2 . S rednje močan porast p reb ivalstva ob zm erni deagrarizaciji in stabilni s tru k tu ri (Voklo); 3. S tagnacija števila prebivalstva ob zm erni deagrarizaciji (Ždinja vas, Podvrh, K ra jna vas, delno Sebeborci); 4. S talen padec prebivalstva ob staln i deagrarizaciji (Prosenja­ kovci) ; 5. Močan padec prebivalstva ob stalno visoki stopnji aktivnega km ečkega prebivalstva (Kozjane). Na podlagi analize opuščenih površin so bile vzorčne katastrske občine razvrščene v naslednje skupine: a) A nkaran , Radovljica, K ra jna vas, Kozjane, k i so imele precejšnje površine v prelogu in to na vseh k u ltu rn ih kategorijah; b) Prosenjakovci, Sebeborci: p rizadete so bile vse kategorije km etij­ skih zemljišč, vendar v m anjši m eri kot v p rv i skupini; c) Zdinja vas, Podvrh: v obeh ka tastrsk ih občinah se je pojav ljal prelog na »problem atičnih« k u ltu rn ih kategorijah (vinograd, pašnik), medtem ko je bilo precej njivskega sveta v p rik ritem socialnem prelogu; d) Voklo, k je r je bil p rav i prelog omejen na sadovnjake in so bili posamezni prim eri p rik riteg a preloga na njivah. P rim erjava med obema tipologijam a je omogočila opredelitev štirih osnovnih tipov območij z različnim obsegom in razvojem opuščenih km etijskih površin. 1. Procesi razkro ja tradicionalne agrarne pokrajine so bili najin ten- zivnejši v k ra jih najm očnejšega in najšibkejšega učinkovanja neagrarnih dejavnosti (prim er Radovljica, A nkaran, Kozjane). Razvoj ku ltu rne po­ k ra jine je bil seveda različen. V prvem prim eru je šlo za sorazmerno enakomerno prostorsko razporeditev površin v prelogu s poudarkom na mestnem robu. Stopnjo intenzivnosti (ne)obdelave parcel je določal socialnoekonomski položaj lastnika. V prom etno težko dostopnih predelili, brez možnosti vključevanja prebivalstva v neagrarne dejavnosti, je p rihaja lo do odm iranja ku lturne pokrajine. To se je kazalo v popolni opustitv i obdelave, sprva najbolj oddaljenih parcel, v p redzadn ji fazi p a tudi parcel v neposredni bližini naselja (Kozjane). 2. Močni in nenadni prem iki v socialnoekonomski s tru k tu ri p reb i­ valstva so povzročili močne spremembe v načinu izrabe tal. T ak prim er so bili Prosenjakovci, k jer so se z odseljevanjem in istočasnim precejš­ njim preslojevanjem v zadnjih 15 letih že pokazale posledice v nenad­ nem in močnem razkro ju tradicionalne izrabe tal. 3. V območjih s težavnejšim vsakodnevnim odhajanjem na delo, k jer so bili učinki deagrarizacije prisotni že dalj časa v zm erni obliki, je p rihaja lo do tro jn ih procesov: — do sorazmerno skromnega opuščanja njivskih površin; — do močnega procesa ozelenjevanja, ki je v veliki večini prim erov odražal spremembo socialnoekonomskega položaja lastn ika; — in do intenzivnega opuščanja obdelave km etijskih zem ljišč z »mejno rodnostjo tal«, to je predvsem tistih zem ljiških kategorij, ki so bile izrazit p rim er preživele potrebe po m aksim alni zkoriščenosti zemlje. Sem so sodile pašniške površine na kraškem svetu in v sredogorju (prim er K ra jna vas in Podvrh) ter vinogradi na m anj ugodnih območjih (prim er Sebeborci). Specifičnost tega procesa je bilo postopno p rilaga jan je (adaptacija) tradicionalne agrarne struk tu re pogojem m odernega gospodarstva. So­ cialni prelog je zajel sorazmerno skromne površine. 4. Socialnoekonomsko stabilna območja* so se tud i navzven m ani­ festirala s skromnim obsegom površin v prelogu. Povečini se je po jav­ lja l na površinah, k i niso bile več funkcionalne (sadovnjak). V ta tip so spadali nekateri m anjši predeli na Kranjsko-sorškem polju, v Spodnji Savinjski dolini itd. Ne samo iz podrobne analize vzrokov nastanka površin v sodobnem prelogu, am pak tudi iz regionalne analize vzorcev je b ila razvidna s o c i a l n o e k o n o m s k a koinponenia nastanka sodobnega preloga. Kakor je potekal razvoj socialnoekonomske struk tu re slovenske družbe po specifični poti (preko neštetih tipov polkm ečkih gospodinjstev), tako je tud i razvoj agrarne pokrajine sledil tem posebnostim. K ljub presloje- van ju iz km ečkega v polkm ečki in nekmečki stan je vendar ostajalo veliko prebivalstva na starem domu, ostajali p a so tud i lastn ik i zemlje. Tako smo dobili k m e t i j s k a z e m l j i š č a s f u n k c i o n a l n i m i n n e f u n k c i o n a l n i m lastništvom . Zemljišča, ki so bila v rokah lastnikov, ki so imeli zelo malo ali p a nič stika z zemljo, p a bi lahko uvrstili med površine v p rik ritem ali potencialnem socialnem prelogu. * Pod tem izrazom razumemo pretežno agrarna območja z zmernim po­ večevanjem števila prebivalstva in z modernim načinom kmetovanja, ki ga omogoča ugodna agrarna struktura in deloma tudi močna specializacija kme­ tijske proizvodnje. Obseg opuščenih površin Km etijska statistika ne vodi evidence opuščenih površin. Na pod­ lagi p rim erjave podatkov o s tru k tu ri zemljiškili kategorij za posamezne katastrske občine smo zato lahko sledili le procesu sprem injan ja stru k ­ ture zem ljiških kategorij. Zal pa so se u radni podatk i toliko razlikovali od dejanskega stanja, da so bili p rak tično neuporabni. Jako npr. je k artiran je pokazalo, da je od celotne površine njivskega sveta, kakršno izkazujejo podatki geodetske uprave za leto 1973, bilo v resnici obdelanih le 14 % njiv. V obravnavanih katastrsk ih občinah so bile za posamezne kulturne kategorije ugotovljene naslednje opuščene površine (v ha oziroma deležu opuščenih površin od površine ustrezne ku ltu rne kategorije v k. o.): N iiv e V in o g rad i T rav n ik i P a š n ik i S a d o v n ja k i h a % h a % ha % ha "/o hu % Radovljica 2,3 8 ,8 — 16,3 62,1 7,2 27,5 0,4 1.6 Podvrh 0 — 0 53,6 43,0 0,2 2.4 Prosenjak 9.2 3,8 0,3 3.4 2,5 2,1 0 0.4 2,6 Sebeborci 8,1 2,0 0 ,6 5,0 0,5 0,3 0 16,8 58,3' Zdinja vas 6.1 6.7 Kozjane** Voklo 0 — 0 0 Krajna vas 3,1 9,2 0 4,3 3,0 19.4 58,0 Ankaran 40.7 16,6 3,2 31,6 6,5 12,8 3,6 17,0 10,3 70,6 N j i v s k e p o v r š i n e . O puščenih njivskih površin skorajda ni bilo v hribovskih predelih, k jer je stagniralo prebivalstvo in v nižinskih predelih z relativno ugodno agrarno struk turo (Kranjsko-sorško polje. Spodnja Savinjska dolina). Največji obseg opuščenih njivskih površin smo zasledili na območjih z največjim razm ahom neagrarn ih dejavnosti ter neugodno agrarno strukturo (prim er R adovljica, robovi večjih mest). Za k. o. Radovljica je bilo npr. v 1. 1974 ugotovljenih 2,3 ha opuščenih njivskih površin (8,8 % njiv), od tega polovica zaradi socialnoekonomskih vzrokov, kar 38 % pa zarad i sprem enjene funkcije prostora (gradbene parcele). L. 1968 se je očitno šele začel proces opuščanja njiv, saj jih je bilo tak ra t le 0,2 ha v prelogu. V istem času je bila sprem enjena v travn ike več kot polovica njiv, k a r je nov dokaz socialnoekonomskih sprem em b v km etijstvu. Približno enak potek ozelenjevanja njiv se je odvijal v k. o. Podvrh. Poglaviten vzrok opuščanja njiv v k. o. Prosenjakovci so bile m ajhne in razpršene parcele in le v 9 % prim erov prirodne razmere. Podobno je bilo tudi v k. o. Sebeborci, k je r se je pokazala tesna po­ vezava med opuščenim i parcelam i in socialnoekonomsko struk tu ro gospo­ dinjstev. Najbolj so opuščali m ajhne in oddaljene parcele (nad 2 km). * P o d a te k n i p r im e r l j iv z o s ta l im i, k e r v k l ju č u je vse n e o s k rb o v a n e s a d o v n ja k e . ** P o v rš in e so p r a k t ič n o n e z m e r lj iv e , k e r g ozdno g o sp o d a rs tv o iz v a ja obsežno a k c ijo p o ­ g o z d o v a n ja . Kot v drugih hribovskih območjih so tudi v k. o. Kozjane bile njive sprem enjene v travn ike in le v neposredni bližini naselja so ohranile prvotno funkcijo. Na krasu sta bila za opuščanje njiv odločilna dva motiva, ki često nastopata povezano: prem ajhna velikost parcel in neugodne prirodne razm ere (skupno 80 % prim erov za k. o. K rajna vas). Tudi v k. o. A nkaran je bilo mogoče opaziti izredno močno opuščanje najbolj odda­ ljenih parcel. Nenavadno velik obseg opuščenih n jiv v 1. 1974 (40 lia) je nastal zaradi sprem injan ja funkcije prostora ob obali; sem se nam reč širi industrijska in p ristan iška cona Kopra. V i n o g r a d i . Ločiti moramo dve vrsti vinogradov: vinograde, ki so bili bistveni del km ečkega gospodarstva (k. o. Zdinja vas), ter tiste, ki so pomenili le skromno dopolnilo agrarnem u gospodarstvu, saj so prirodni pogoji kom aj omogočali uspevanje vinske trte (k. o. P rosenja­ kovci in k. o. Sebeborci). Za prve je bilo značilno, da so bili najpom em bnejši dejavniki opuščanja neustrezne socialno-posestne razm ere lastnikov zemlje (61 % prim erov), p ri čemer je ig rala posebno vlogo oddaljenost parcel, saj je bilo 70 % opuščenih vinogradov v lasti zunanjih lastnikov. Prirodni dejavniki so kot edini vzrok opuščanja nastopali le v enem prim eru, v vseh ostalih je bil vzrok neprim erna socialno-posestna struk tu ra. P ri drugem tipu vinogradov je p rihaja lo do preloga zarad i opušča­ n ja polikulturnega km etovanja, izredno razdrobljenih parcel in velikega števila zunanjih lastnikov. S a d o v n j a k i . Pri določevanju stopnje opuščenosti nam nobena k u ltu rna kategorija ni povzročala toliko težav kot ravno sadovnjaki. Popolno opuščenost je bilo mogoče ugotoviti le ob zapuščenih domovih (odselitev ali sm rt lastnika). Za tradicionalne obhišne sadovnjake pa je analiza pokazala, — da se je opuščanje kazalo v obiranju (pobiranju) sad ja z ne- oskrbovanega drevja; — da ni bilo bistvenih razlik med deležem opuščenih sadovnjakov in socialnoekonomsko struk turo gospodinjstev, k a r je pomenilo, — da je trad icionalna oblika obhišnega sadovnjaka postala nefunk­ cionalna tako za km eta kot nekmeta. I r a v n i k i. T ravnik i običajno obsegajo prirodno ugodne površine, poleg tega pa ustrezajo današnji prevladujoči obliki km etovanja — polkm ečkim obratom. Š tudije so nam reč pokazale, da so polkm ečka gospodarstva ohranja la predvsem živinorejsko produkcijo, ki je ob skromnem številu živine z m ajhnim i investicijam i (motorna kosilnica) bistveno olajševalo težavnost km ečkega dela. Popolnoma opuščeni trav ­ niki so bili sorazmerno redki, v večjem obsegu smo jih našli le na območjih z močno socialnoekonomsko preobrazbo. V k. o. Prosenjakovci so bile opuščene parcele izrazito m ajhne (manjše od 1000 m2) ter precej oddaljene od vasi (40% parcel leži več kot 1,5 km izven vasi). Nekoliko drugačno sliko je nudila k. o. Radovljica, k jer smo opu­ ščene travniške površine lahko opredelili z naslednjim i tip i preloga: tehnični 53 %, gradbeni 25 %, socialni 15% in ekonomski 7 %. D inam iko opuščanja smo razbra li iz zunanjega videza opuščenih površin: opuščeni travn ik i z nepokošeno travo so obsegali 29 % opuščenih travn išk ih po­ vršin, preraščeni z gostim divjim travinjem 38 % in preraščeni z grmov­ jem 33 %. P a š n i k i . P ašn ik i so v največ ji m eri izraz m aksim alne km etijske izrabe tradicionalnega km etijskega gospodarstva, zato jih m arsikje opu­ ščajo. Sedanji delež opuščenih pašn išk ih površin pom eni samo trenutno stanje, prerez dalj časa trajajočega procesa. Za k. o. R adovljica je bilo ugotovljeno, da im a k a r 87 % opuščenih pašnišk ih površin značaj tehničnega in le 13% socialnega preloga. V Škofjeloškem hribovju se je pokazalo, da so predvsem večja gospodar­ stva (m ešana z nad 10 ha in km ečka z več kot 20 ha zemlje) najm očneje opuščala izrabo pašnikov (70 % vseh parcel), k a r je bilo posledica po­ m anjkan ja km ečke delovne sile in neekonomičnosti izrabe; četrtina opuščenih parcel je b ila nam reč m anjših od 10 arov. Sklep Sodobni prelog je izraz dveh procesov: — socialnoekonomske preobrazbe klasične agrarne družbe, ki ob nesprem enjeni ag rarn i s tru k tu ri v povsem drugačnih socialnoekonomskih razm erah ne more n a jti ustrezne ekonomske osnove za km etijsko izrabo zemlje in — novega vrednotenja km etijskih zemljišč, ko ob uporabi modernih km etijskih strojev in s prehodom od m aksim alnega na optim alni način km etijske izrabe prostora p rih a ja do izločanja dobršnega dela zemljišč iz km etijske produkcije. Sodobni prelog je zajel vse ku ltu rne kategorije, posebno še tiste, ki so specifičen izraz tradicionalnega km etijskega gospodarstva (pašniki, senožeti, sadovnjaki in vinogradi v predelih s slabim i prirodnim i pogoji). Je izraz nenadnega porušenja ravnotežja med socialnoekonomskim polo­ žajem lastn ika zemlje in naravnim i možnostmi za km etijsko proizvodnjo. Razm ere v slovenskem prostoru opozarjajo, da obseg opuščenih km etijskih površin še ne kaže na večje prem ike v agrarn i struk tu ri, pač p a opozarja na prelom ne, k ritične etape. Literatura — Bibliography 1. Albarre, G., Le Reboisement des Terres Agricoles en Lorraine Beige, Revue Beige de Geographie, 1968, 92—3, p. 57—91. 2. Arh, K., Geografija mesta Radovljica, diplomska naloga, Ljubljana, 1969. 3. Belec, B., D ivergenca v socialnogeografskem razvoju vinogradniške pokrajine kot elem ent odmiranja slovenskega agrarnega prostora, Geogra­ phica Slovenica 3, Ljubljana, 1974, p. 41—51. 4. Belec, B., Razširjenost in nekatere značilnosti družbenega vinograd­ ništva v Severovzhodni Sloveniji, ČZN, XLIII, 8, 1972, p. 298—306. 5. Belec, B., Vinogradništvo kot dejavnik prostorske preobrazbe v Slove­ niji, ČZN, XLIV, 9, 1973, p. 138—198. 6. Bordiert, C., Über verschiedene Formen von Sozialbrache, Münchner Studien zur Sozial und W irtschaftsgeographie, 1968, 4, p. 143—155. 7. Born, M., W üstungen und Sozialbrache, Erdkunde, XXII—2, 1968, p. 145—152. 8. Ciglar, M., Zaraščanje km etijskih površin in propadanje kulturne po­ krajine, Želena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, Ljubljana, 1972, p. 82—85. 9. Clibbon, P. B., Changing Land Use in Terrebonne Country, Quebec, Cahiers de Geographie de Quebec, 8—15, 1963—64, p. 5—41. 10. Encyclopaedia Britannica, vol. 9, 1965. 11. Gams, I., Lovrenčak, F., Ingolič, B., Krajna vas, študija o prirodnih pogojih in agrarnem izkoriščanju Krasa, Geografski zbornik, XII, 1971, p. 221—261. 12. George, P., D ictionnaire de la Geographie, Paris 1970. 13. Gresch, P., Vergandete Agrarareale im Oberen Goms, Geographica Helvetica, 27—4, 1972, p. 145—148. 14. Hartke, W., D ie »Sozialbrache« als Phänomen der geographischen Differenzierung der Landschaft, Erdkunde, X, 1956, p. 257—269. 15. Ilešič, S., D iskusijski prispevek, Geographica Slovenica 3, Ljubljana 1974, p. 31. 16. Tlešič, S., Slovenske pokrajine (Geografska regionalizacija Slovenije), Geografski vestnik XLIV, 1972, p. 9—33. 17. Ilešič, S., Transformations Recentes du Paysage Rural Traditionnel en Slovenie, L’ Habitat et les Paysages Ruraux d’Europe, Liege, 1971, p. 227—238. 18. Jäger, H., Sozialbrache in Unterfranken, Berichte zur deutschen Landeskunde, 21—1, 1958, p. 135—137. 19. Jeršič, M., Lojk, J., Olas, L., Vojvoda, M., Kmetijska proizvodnja in izraba tal v vasi Sebeborci v Prekmurju, Geografski vestnik XXXIV, 1963, p. 81—97. 20. Jeršič, M., Družbena geografija blejskega kota, dokt. diser., Ljub­ ljana, 1963. 21. Klemenčič, M., Socialnogeografska transformacija podeželja na pri­ meru vzhodne Gorenjske, Geographica Slovenica 3, Ljubljana, 1974, p. 90—102. 22. Klemenčič, M., Sodobni prelog kot indikator transformacije pokrajine v Sloveniji, mag. naloga, Ljubljana, 1975. 23. Klemenčič, V., Funkcija km etijstva v industrijski družbi, Razvoj km etijstva v prostoru SR Slovenije, IGÜ, Ljubljana, 1970, p. 3—22. 24. Klemenčič, V., Prostorska diferenciacija S lovenije po selitveni mobil­ nosti prebivalstva, Geografski zbornik, XII, 1971, p. 135—211. 25. Klemenčič, V., Tipi demografskih področij SRS, karta 1 : 750 000 s komentarjem, IGU, Ljubljana, 1972. 26. Logonder, S., Geografska transformacija Starega vrha nad Škofjo Loko, oijji. - i lo g a , Ljubljana, 1973. 27. Marn, S., negi>,^»ina geografija Trške gore, dipl. naloga, Ljubljana, 1974. 28. Medved, J., Mežiška dolina. Socialnogeografski razvoj sf0 ]e{ Ljubljana, 1967. 29. Medved, J., Nekateri elem enti za prostorsko načrtovanje km etijstva v SRS, Razvoj km etijstva v prostoru SR Slovenije, IGU, Ljubljana, 1970, p. 22—91. 30. Medved, J., Spremembe v izrabi zem ljišča in preslajanje kmečkega prebivalstva v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih, Geografski vestnik, XLII, 1970, p. 3—31. 31. Medved, J., Vpliv socialnih dejavnikov na izrabo zem ljišča, Geogra­ phica Slovenica 3, Ljubljana, 1974, p. 20—31. 32. Meze, D., Samotne km etije na Solčavskem, Geografski zbornik, VIII, 1963, p. 223—276. 33. Moritsch, A., Das Nahe Triester Hinterland, W iener Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas, VII. 1969. 34. Otremba, E., D ie Gestaltungskraft der Gruppe und der Persönlich­ keit in der Kulturlandschaft, Sozialgeographie, uredil W. Storkebaum, Darm­ stadt, 1969, p. 104—121. 35. Pipan, R., Podivjana pokrajina, Gozdarski vestnik, XXXIII-1, 1975, p. 27—30. 36. Rathjens, C., Zum Stand der Sozialbrache und Vergrünlandung im Saarlande, Berichte z. deutschen Landeskunde, 21-1, 1958, p. 110—112. 37. Ruppert, K., Zur Entwicklung der Sozialbrache in Süd- und W est­ deutschland, Berichte z. deutschen Landeskunde, 21-1, 1958, p. 119—125. 38. Ruppert, K., Zur D efinition des Begriffes »Sozialbrache«, Erdkunde, XII-3, 1958, p. 236—241. 39. Titi, J., Socialno geografski problemi na Koprskem, dokt. disert., Ljubljana. 1963. 40. Vojvoda, M., Sprem injanje gospodarskih funkcij in fiziognom ije sezonsko poseljenega pasu v slovenskih Alpah v zadnjih 10 letih, IGU, Ljub­ ljana. 1967. 41. Vresk. M., Socijalni ugar i drugi oblici napuštanja agrarne aktivnosti kao posljedica em igracije i socijalnog diferenciranja stanovništva, Geografski glasnik. 33—34, 1971—72, p. 79—89. 42. Wehrle, R.. Agrargeographische Untersuchungen im Raume von Zü­ rich, Geographica Helvetica, XV1I-1. 1962, p. 1—43. 43. Wendling, W., D ie Begrieffe »Sozialbrache« und »Flurwüstung« in Etymologie und Literatur, Berichte z. deutschen Landeskunde, 35-2, 1965, p. '264—310. 44. Westermann Lexikon der Geographie, Braunschweig, 1968. 45. Zajc, J., Agrarna geografija V o k le g a , sem . naloga, Ljubljana, 1973. 46. Zakšek. M., K. o. Kozjane, primer področja odmiranja, sem. naloga, Ljubljana, 1974. 47. Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, gl. urednik S. Peterlin, Ljubljana, 1972. 48. Zgonik, M., Sprem injanje izrabe tal kot elem ent preobrazbe po­ krajine v Dravski dolini, dokt. disertacija, Maribor. 1970. 49. Zschocke, R., Vergrünlandung, Vergetreidung, Aufforstung und Sozial­ brache in Nordrhein, Berichte z. deutschen Landeskunde, 21-1, 1958, p. 137—149. L A F R I C H E C O N T E M P O R A I N E E N S L O V f iN I E Marijan K l e m e n č i č (Resume) En espace de vingt ans derniers im j i™ 1-“ 1 nouveau a paru dans le paysage rural en S lo v n ic ; ces sont des labours abandonnes. II ne s agit paS pause dans la cultivation traditionelle mais d’ une omission du labour ä temps indetermine. C’ est la structure agraire impropre qui a provoque la formation des labours abandonnes, ne correspondants pas ä 1’ economie agricole moderne et formant, apres la derniere guerre mondiale, des menages m ixtes tres nombreux. Ils sont appeles frequents, ä cause de la condition socio-economi- que de leur formation, comme la friche sociale (Sozialbrache). On considere des labours abandonnes comme I'expression des proceses du temps moderne, c’ est ä dire, on peut les definir comme la f r i c h e c o n t e m p o r a i n e . A 1’ egard de la cause d’ abandonnement des labours on peut distinguer quelques sortes de la friche contemporaine: F r i c h e s o c i a l e : des labours abandonnes, provoques par le change- ment de la position sociale du proprietaire. F r i c h e e c o n o m i q u e : des labours abandonnes parce qu’ on ne vaut pa la peine d 'utilisation. F r i c h e t e c h n i q u e : des labours abandonnes parce que des condi­ tions naturelles rendent vain 1’ usage de la mecanisation agricole. F r i c h e f o n c t i o n e l l e : des labours abandonnes ä cause d’ attente ä une fonction nouvelle. L’ analyse precise des parcels abandonnes dans neuf communes cadastra- les a rendu evident que la friche contemporaine s’ etende aux tous categories de 1’ utilisation du sol, surtout aux quelques d‘ eux, etant 1’ expression specifique d 'economie agricole traditionnelle avec 1’utilisation du sol en maniere maximum (des paturages, des pres, des jardins fruitiers et des vignobles dans regions avec des conditions naturelles inconvenientes). Des superficies de la friche contemporaine etendent des surfaces notamment vastes a la marge des villes ou le paysage rural est sous pression la plus forte des activites nonagraires et dans les regions les plus eloignees des centres industriels. En premier cas (1’ exem ple de commune cadastrale de Radovljica) 8.8% des champs etaient abandonnes en 1974: demi d’ eux etaient en friche sociale et un tiers en »friche de bätir« (ä cause d’ avance d’ urbanisation). Part des champs en friche contemporaine etaient, pour la Slovenie en general en 1974, au dessus de 2 %, a 1’ exception de partie centrale de bassin de Ljubljana, de Spodnja Savinjska dolina et des parties montagneuses de la Slovenie occidentale. au voisinage des centres industriels. Conditions favorables de la propriete, 1’ usage de la mechanisation agricole, la production marchandises liee avec la specialisation et des possibilites de vente assez avantageuses dans les regions avec 1' economie agricole la plus developpee en Slovenie d’un part, la »mise en herbe« dans les regions montagneuses d’ autre part, retient la formation de la friche contemporaine. Part des vignobles abandonnes est une fois plus haut de celle des champs. On doit mentionner que deux tiers des vignobles abandonnes appartiennent aux proprietaires externe. Parmi des categories de 1’ utilisation du sol. des pres manifestent la plus grande stabilite qui coincide avec 1’ elevage du betail comme 1’ orien­ tation predominante de I'economie agricole en Slovenie. Des paturages et des prairies eprouvent le proces d’ abandonnement le plus fort. En 1974 demi des paturages actuels etaient exclus d’ exploitation agricole. Recherches de la friche contemporaine en Slovenie ont montre, qu’ il appele 1’ attention d’ etapes critiques du developpem ent socio-economique de la Slovenie.