GozdVestn 78 (2020) 9 368 Strokovni članek Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd Import of non- coniferous wood into the European Union and risk for the forest a nita BenKO BeLOGL a VeC 1,* , a ndreja KaV čič 2 Izvleček: Benko Beloglavec, a., Kavčič, a.: Uvoz lesa listavcev v e vropsko unijo in tveganje za gozd; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 7–8. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 12. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slo- venskega besedila Marjetka šivic. Posledice mednarodne trgovine z lesom med celinami in državami so vneseni tujerodni škodljivi organizmi, ki ob ustalitvi v našem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Zato se lahko pojavijo v večjih populacijah in povzročajo poškodbe na rastlinah ali celo odmiranje. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v eU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. Za les listavcev ni dovolj zaščite pri uvozu v eU. Zato je bil pripravljen seznam novih, potencialno nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov, ki bi jih morali uvrstiti v seznam karantenskih škodljivih organizmov in tako preprečiti njihov vnos z uvozom lesa gostiteljskih rastlin v eU in tako obvarovati gozdove pred potencialno škodo. Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, les listavcev, uvoz, predhodna ocena tveganja, poti vnosa Abstract: Benko Beloglavec, a., Kavčič, a.: i mport of n on- Coniferous Wood into the e uropean Union and r isk for the f orest; Gozdarski vestnik (Professional Journal of f orestry), 78/2020, vol 7-8. in Slovenian, abstract in english, lit. quot. 12. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka šivic. The consequences of the international wood trade between the continents and countries are introduced non-native pests, which settle in our environment without natural enemies. Therefore, they can occur in larger populations and cause damages on plants or even their dying off. d uring the renovation of the eU plant health legislation Slovenia supported the preventive approach and safety principle for the trade of plant and plant products with the third countries. There is not enough protection for the non-coniferous wood at import to the eU. Therefore, a list of the new, potentially dangerous non-native pests has been prepared. These pests should be listed in the list of quarantine pests and thus prevent them from entering through the import of the host plant wood into the eU and thereby protect the forests from the potential damages. Key words: pests, non-coniferous wood, import, preliminary assessment, pathways 1 Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, d unajska 22, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija * dopisni avtor: anita.benko@gov.si 1 UVOD Posledice vse večjega obsega mednarodne trgovine so vidne tudi v povečevanju uvoženih količinah lesa v e vropsko unijo (eU). V preteklosti smo z uvozom lesa v e vropo vnesli škodljive organizme, ki so za to območje tujerodni in imajo velike posledice za domorodne gozdne drevesne vrste: škoda kot posle- dica zmanjšanja kakovosti lesa, slabša vitalnost in tudi propadanje gozdov. Primeri nedavnega vnosa tujerodnih vrst škodljivih organizmov v e vropsko unijo (eU) s pošiljkami lesa so: • borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus), ki je bila z veliko verjetnostjo vnesena na Portugalsko z lesenim pakirnim materialom in se je razširila po njenem ozemlju kljub izvajanju ukrepov. n ovi izbruhi borove ogorčice so tudi v španiji, v bližini meje s Portugalsko; • bolezen tisočerih rakov na orehu, ki jo povzroča gliva Geosmithia morbida, ki jo prenaša njen vektor insekt Pityophthorus juglandis (Coleoptera: Scolytidae). Prvi pojav bolezni v eU, v bližini uvoznikov lesa oreha v italiji, nakazuje, da je bila bolezen vnesena v eU z orehovim lesom iz Združenih držav a merike; • azijski kozliček (Anophlophora glabripennis; Coleoptera, Cerambycidae) se pojavlja na več drevesnih vrstah gozdnih in okrasnih rastlin v nekaterih državah članicah eU, največkrat v povezavi z večjimi skladišči, ki uvažajo blago na lesenih paletah, z izvorom iz azijskih ali severnoameriških držav, kjer je azijski kozliček razširjen. GozdVestn 78 (2020) 9 369 Benko Beloglavec, A., Kavčič, A.: Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd V Slovenijo so bili vnesene nekatere bolezni in škodljivci po naravni poti prek drugih držav članic eU, na primer: • jesenov ožig, ki ga povzroča gliva Hymeno- scyphus fraxineus (Chalara fraxinea) (Ogris et al., 2009). izvor bolezni še ni popolnoma raziskan, predvidoma izvira iz azije; • črnolesni ambrozijski podlubnik (Xylosandrus germanus), ki je bil v Sloveniji prvič zabeležen leta 2000 v Solkanu, zdaj pa ga najdemo že po vsej Sloveniji (Kavčič, 2018); • azijski ambrozijski podlubnik (X. crassiusculus) je bil v Sloveniji prvič potrjen leta 2017. Hrošče so našli v pasteh za spremljanje hroščev na Goriškem (Kavčič, 2018). T a vrsta zaenkrat ne povzroča škode. nov zakonodajni okvir za zdravje rastlin je sprejet v Uredbi 2016/2031/eU in temelji na preventivnih ukrepih. njegov namen je tudi boljše varstvo pred vnosom tujerodnih ško- dljivih organizmov iz tretjih držav z rastlinami in rastlinskimi proizvodi (les in drugo), ki bi lahko po vnosu v eU povzročili velike negativne gospodarske učinke za kmetijsko pridelavo, gozdarstvo in okolje. V Uredbi 2019/2031/eU je pomemben ukrep predhodna ocena tveganja za nove trgovske poti iz tretjih držav, ki omogočajo identifikacijo poti z visokim tveganjem za vnos nevarnih škodljivih organizmov za rastline. n a podlagi Uredbe 2016/2031/eU so sprejeti izved- beni predpisi, ki jo dopolnjujejo in podrobneje določajo, na primer izvedbena uredba Komisije 2019/2072/eU, ki določa sezname karantenskih škodljivih organizmov za eU, seznam rastlin in rastlinskih proizvodov (npr. lesa), za katere je ob vnosu v eU predpisano fitosanitarno spričevalo, ter fitosanitarne zahteve za uvoz. Glede lesa iglavcev izvedbena uredba Komisije 2019/2072/eU določa, da je za les iglavcev iz vseh držav zunaj eU predpisano fitosanitarno spričevalo. Tak les mora izpolnjevati posebne fitosanitarne zahteve ob uvozu zaradi nevarnosti vnosa ksilofagnih hroščev iz rodu Monochamus. Za les listavcev so predpisani fitosanitarni ukrepi ob vnosu v eU samo za les oreha (Juglans spp.), javorja (Acer spp.), jesena (Fraxinus spp.), Ulmus davidiana, hrasta (Quercus spp.), breze (Betula spp.), platane (Platanus spp.), topola Populus spp.), koščičarjev (Prunus spp.) in pečkarjev (Malus spp.), in sicer le, če izvirajo iz določenih držav, kjer je navzoč karantenski škodljivi organizem. Seznam se spreminja glede na uradne podatke o njihovi navzočnosti v tretjih državah. Spremembo seznama nadzorovanih rastlin ali rastlinskih proizvodov (lesa), škodljive organizme ali seznam tretjih držav lahko predlaga e vropska komisija ali država članica eU. Pred potrditvijo na Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo Sekcija za zdravje rastlin o predlogu razpravlja še delovna skupina Komisije na podlagi strokovne literature, na primer: analize tveganja za škodljive organizme rastlin, mednarodnih standardov, poročil o nav- zočnosti škodljivega organizma. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v eU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. V letu 2017 je Uprava za varno hrano, veterinar- stvo in varstvo rastlin (UVHVVr) v postopku sprejemanja podrobnejših pravil za zdravje rastlin v eU sodelovala tudi v d elovni skupini Komisije za pripravo seznama zelo tveganih rastlin in rastlinskih proizvodov. UVHVVr je, s strokovno podporo Gozdarskega inštituta Slovenije, Oddelka za varstvo gozdov, pripravila predhodne ocene tveganja za vnos nevarnih škodljivih organizmov z lesom listavcev za 12 rodov najpomembnejših gozdnih vrst listavcev (breza (Betula spp.), brest (Ulmus spp.), bukev (Fagus spp.), hrast (Quercus spp.), javor (Acer spp.), jelša (Alnus spp.), jesen (Fraxinus spp.), kostanj (Castanea spp.), oreh (Juglans spp.), platana (Platanus spp.), topol (Populus spp.), vrba (Salix spp.)). 2 MERILA ZA pREDHODNO OCENO TVEGANJA ZA pOT VNOSA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV Z LESOM 12 NAJpOMEMBNEJŠIH RODOV GOZDNEGA DREVJA Pri pripravi predhodne ocene tveganja za pot vnosa škodljivih organizmov z lesom 12 najpomemb- nejših rodov gozdnega drevja, so bila upoštevana naslednja merila: A) Pomen posameznega rodu za gozdove v eU (Brus et al., 2012). Vseh 12 rodov je navedenih kot pomembnih za eU. B) a li so predpisani ukrepi za uvoz hlodovine ali žaganega lesa, razen za sekance, oblance ipd. in lesen pakirni material navedeni v direktivi Sveta 2000/29/eU in izvedbenih predpisih eU? Preverjen je bil ukrep: • prepovedi uvoza v eU, GozdVestn 78 (2020) 9 370 Benko Beloglavec, A., Kavčič, A.: Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd • ali je za določeno vrsto ali rod lesa predpisano fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje odsotnost karantenskih škodljivih organizmov in izpolnjevanje predpisanih fitosanitarnih zahtev, • če je predpisano fitosanitarno spričevalo, iz katerih tretjih držav, • kateri so karantenski škodljivi organizmi na lesu vseh 12 rodov in • katere so posebne fitosanitarne zahteve, ki morajo biti izpolnjene ob uvozu v eU. identificirali smo torej vrste ali rodove lesa, za katere predpisani ukrepi zmanjšujejo tveganje za vnos škodljivih organizmov na sprejemljivo raven. C) Trgovanje z lesom listavcev ali posameznih obravnavanih rodov iz tretjih držav. n a podlagi statističnih podatkov eurostat je bilo mogoče pridobiti obseg uvoza iz tretjih držav za nekatere rodove žaganega lesa ali hlodovine (bukev, hrast, javor, jesen). Za vse druge rodove pa je obseg uvoza združen v kategoriji kot les listavcev. Hlodovina ali žagan les bukve, hrasta, javorja in jesena se v glavnem uvaža iz Združenih držav a merike in Kanade. Za druge rodove pa nismo mogli preveriti. Predvidevali smo, da so v splošni kategoriji les listavcev. Obseg trgovine je lahko razlog za pospešitev sprejema ukrepov za tvegan uvoz lesa. D) n ajdbe škodljivih organizmov v pošiljkah lesa listavcev ob uvozu v eU. n a podlagi najdb Saperda tridentata (Coleoptera, Cerambycidae) na pošiljkah brestovega lesa, ki je bil uvožen iz Združenih držav a merike, smo ute- meljili nujnost uvrstitve na seznam tveganih rastlin. E) Seznam pomembnih škodljivih organizmov za posamezen rod ali vrsto lesa kot pot prenosa identifikacija teh je temeljila na podatkovni bazi Global database e vropske in sredozemske organiza- cije za varstvo rastlin (e PPO), baze podatkov Ca Bi in registra UK Pest risk. Pregledana je bila dodatna literatura o boleznih in škodljivcih, za katere je les obravnavanih 12 rodov glavna pot prenosa. 3 REZULTATI V okviru predhodne ocene tveganja so bili iden- tificirani tujerodni škodljivi organizmi rastlin, ki niso navzoči v eU ali so v omejenem obsegu in bi lahko z vnosom prek hlodovine ali žaganega lesa obravnavanih 12 vrst listavcev, v primeru ustalitve v eU, imeli večji ekonomski, socialni ali okoljski vpliv. n ekateri od teh škodljivcev so polifagi in so lahko navzoči na vseh dvanajstih obravnavanih rodovih: • Aolesthes sarta (Cerambycidae) (Slika 1), • Xylotrechus namanganensis (Cerambycidae), • Euwallacea fornicatus sensu lato (Curculionidae) – ambrozijski hrošč (Slika 1) in simbiotska gliva Fusarium euwallaceae, • Oemona hirta (Cerambycidae). n ekateri škodljivi organizmi so navzoči le na posameznih botaničnih vrstah znotraj rodu, drugi pa na večini vrst. č e je več botaničnih vrst rastlin v posameznem rodu prepoznanih kot glavnih gostiteljskih rastlin, je bil celoten rod obravnavan kot pomembna pot prenosa posamezne bolezni ali škodljivca. Škodljiv organizem Rod ali vrsta gostiteljske rastline za les kot pot prenosa Apriona cinerea (Cerambycidae) topol, vrba Apriona germari (Cerambycidae) topol, hrast, vrba, brest, oreh, kostanj, jelša Apriona rugicollis (A. japonica) (Cerambycidae) bukev, platana, topol, vrba Enaphalodes rufulus (Cerambycidae) hrast Erschoviella musculana (n octuidae) oreh Lymantria mathura (Lymantriidae) breza, kostanj, bukev, oreh, hrast, vrba, brest Megaplatypus mutatus (Platypodidae) (Slika 1) glavni gostitelj je topol, lahko se pojavlja tudi na dru- gih rodovih Ophiognomonia clavigignenti-juglandacearum (Valsaceae) (Slika 1) Juglans cinerea, J. nigra, J. ailantifolia Saperda tridentata (Cerambycidae) brest Xylosandrus mutilatus (Curculionidae) glavni gostitelj Juglans nigra Preglednica 1: škodljivi organizmi, ki jih lahko vnesemo z lesom in so lahko navzoči na posameznih vrstah ali rodovih GozdVestn 78 (2020) 9 371 Benko Beloglavec, A., Kavčič, A.: Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd 4 ZAKLJUČEK n a podlagi rezultatov predhodne ocene tveganja za 12 rodov lesa listavcev je d elovna skupina Komisije za zelo tvegane rastline predlagala, da se kot zelo tvegan les uvrsti les bresta (Ulmus ) p o izvoru iz Kanade in Združenih držav a merike, kjer je znana navzočnost kozlička Saperda tridentata. Za Saperda tridentata še ni bila pripravljena ocena tveganja in to je bil razlog za uvrstitev na seznam zelo tveganega lesa, za katerega velja prepoved uvoza v eU, dokler ni ocenjeno tveganje. Seznam drugih zelo tveganih rastlin in rastlinskih proi- zvodov je objavljen v izvedbeni uredbi Komisije (eU) 2018/2019. Za druge škodljive organizme (razen Saperda tridentata), za katere je d elovna skupina Komi- sije prepoznala tveganje za vnos pri uvozu lesa listavcev, je bilo ugotovljeno, da so bile v okviru organizacije e PPO že pripravljene ocene tveganja in na njihovi podlagi so bili organizmi uvrščeni v ePPO a1 ali a2 seznam. Komisija bo, na podlagi opravljenih predhodnih ocen tveganja, te škodljive organizme v najkrajšem mogočem času predlagala za uvrstitev na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo v okviru priprave sprememb izvedbene uredbe Komisije (eU) 2019/2072. V tem času se je na seznam karantenskih škodlji- vih organizmov že uvrstil insekt Oemona hirta (Cerambycidae). r azprava trenutno poteka za uvrstitev šestih drugih škodljivih organizmov, katerih pot vnosa v eU je les listavcev: Euwallacea fornicatus sensu lato in simbiotski glivi Fusarium euwallaceae in Fusarium ambrosium, Apriona cinerea, Apriona germari, A pr i on a r ug i c ol l i s , Aolesthes sarta in Megaplatypus mutatus. Zadnji se širi v sosednji italiji iz n eaplja v regijo Lacij in Molize. izvira iz Južne a merike, kjer povzroča škodo na številnih gostiteljskih rastlinah, najve- čja škoda pa je na topolih. V južni italiji zaključi razvojni krog in povzroča škodo le na topolu, Slika 1: n ekaj primerov obravnavanih škodljivih organizmov: hrošček e uwallacea fornicatus sensu lato (foto: Ja- vier e. Mercado, Bark Beetle Genera of the U.S., US da aPHiS PPQ, Bugwood.org) (zgoraj levo); odrasel osebek a olesthes sarta (foto: aHanna r oyals, Screening a ids, USda aPHiS PPQ, Bugwood.org (zgoraj desno); odrasel samec Megaplatypus mutatus poskuša ujeti samico, ki je v lesu (foto: a ntonio P . Garonna) (spodaj levo); izločki vrtanja ličink Megaplatypus mutatus (foto: a ntonio P . Garonna) (v sredini spodaj); posledica okužbe z glivo Ophi- ognomonia clavigignenti-juglandacearum Manfred Mielke, USda f orest Service, Bugwood.org (spodaj desno) GozdVestn 78 (2020) 9 372 Benko Beloglavec, A., Kavčič, A.: Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd divjem kostanju, lešniku, kakiju, orehu, jablani in hruški. n a plantažah oreha in topola za pridelavo lesa so opazili največjo škodo (a lfaro et al., 2007). Velike okužbe so opazili tudi na leski (Corylus avellana) (Carella & Spigno 2002). Uvoz lesa listavcev v eU iz tretjih držav pomeni tveganje za vnos škodljivih organizmov, ki so potencialno nevarni za gozdove. a naliza poti vnosa in predhodna ocena tveganja poti za vnos nevarnih škodljivih organizmov sta pomembna ukrepa za preprečevanje vnosa in širjenja ško- dljivih organizmov v eU. 5 VIRI a lfaro, r ., Humble, L., Gonzalez, P., Villaverde, r ., a llegro, G., 2007. The threat of the ambrosia beetle Megaplatypus mutatus (Chapuis) (=Platypus mutatus Chapuis) to world poplar resources, f orestry: a n international Journal of f orest r esearch, Volume 80, issue 4, October 2007, Pages 471–479. Brus, d J et al. (2012) Statistical mapping of tree species in e uropa. e uropean Journal of f orestry 131, 145–157. Carella, d & Spigno, P ., 2002. Platypus mutatus passes from poplar to fruit trees. Bollettino del Laboratorio di Entomologia Agraria, Filippo Silvestri 58, 139–141. CPC (2017) Crop Protection Compendium. CaB i. www. cabi.org (October 2017) ePPO (2017) ePPO Global d atabase. https://gd.eppo. int (October 2017) izvedbena uredba komisije (eU) 2018/2019 z dne 18. decembra 2018 o začasnem seznamu zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v smislu člena 42 Uredbe (e U) 2016/2031 in seznamu rastlin, za katere se pri vnosu v Unijo ne zahteva fitosanitarno spričevalo, v smislu člena 73 navedene uredbe. izvedbena uredba Komisije (eU) 2018/2019 z dne 18. decembra 2018 o začasnem seznamu zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v smislu člena 42 Uredbe (e U) 2016/2031 in seznamu rastlin, za katere se pri vnosu v Unijo ne zahteva fitosanitarno spričevalo, v smislu člena 73 navedene uredbe. Kavčič, a., 2018. first record of the a sian ambrosia beetle, Xylosandrus crassiusculus (Motschulsky) (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae), in Slovenia. Zootaxa 4483 (1): 191–193. Kavčič, a., 2018. Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove. GozdVestn 76 (2018) 10. 399–412. Ogris, n., T . Hauptman, d . Jurc., 2009. Chalara fraxinea causing common ash dieback newly reported in Slovenia. Plant Pathology. Volume58, issue6, Pages 1173–1173. Uredba (eU) 2016/2031 e vropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (e U) št. 228/2013, (eU) št. 652/2014 in (eU) št. 1143/2014 evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/eGS, 74/647/eGS, 93/85/eGS, 98/57/eS, 2000/29/eS, 2006/91/eS in 2007/33/eS, UL L 317, 23.11.2016, str. 4–104. UK Plant Health r isk r egister. https://secure.fera.defra. gov.uk/phiw/riskr egister/ (oktober 2017).