METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno c. kr. kmetijske družlbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik. »Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld. za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračnnjajo se po nastopni eeni: Inserat na eeii strani 16 gld, na »/» strani 8 gld . na »/< strani 5 gld. in na »/« strani 3 gld. Pri večili naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien J. \Vallfischgasse Nr 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. o. ITI! LRSF. E.FREiSIVCER fRIESTS St. 20. V Ljubljani, 31 oktobra Leto V. Obseg-: Podkavanje volov. — Razdelba skupnih zemljišč in uredba dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja (atrarske operacije). — Kako si Piiisi medieo napravljajo. — Razne reči. — Vprašanje in odgovori. — Gospodarske novice. — Inserati. Podkavanje volov. Po mnogih krajih na Slovenskem imajo pametno navado, da vole podkavajo. Smelo smemo trditi, da podkovan vol za tretjino več naredi nego nepodkovan. Po nekaterih krajih, zlasti po kamenitih tleh in onod, koder delajo precej močno z voli, pa morajo biti izvrstne podkve za konje in tudi žeblje, boljše nego jih more narediti domač kovač, in to glede oblike ter tudi glede materijala, tako prodajajo tudi sedaj izvrstne vo-lovske podkve jeklene prav zelo ceno. Dunajska firma M. Hanna sinovi (M. Hann's Sohne in Wien, I. Strauch-gasse 2) spravila je namreč sedaj v kupčijo nekake normalne volovske podkve, ki prijajo vsakemu volu. Dela Podoba 40. Podoba podkovani. Prav zelo priporočamo našim gospodarjem, naj vole podka\ajo, če le količkaj kaže. Ni pa dovolj, če volu pribijemo na parklje kos železa kar tako, ampak vol bodi pravilno podkovan, ako hočemo od podkavanja imeti kaj koristi in ako mu hočemo s tem delavnost povekšati. Kakor dobivamo dan danes za majhen denar Podoba 42. jih po navodilih prvih živinskih zdravnikov. Podkve so pravilne, imajo pravo obliko, pribiti jih je prav lahko na parkelj ter so zelo trpežne. Te podkve dopuščajo enotno podkavanje za vsako goveje pleme in so praktične za vsako pot, po leti in po zimi. Podkve so narejene iz najboljšega švedskega železa, lahko jih je variti in kovati, mrzle upogibati in naravnavati in le nekoliko razbeljene uže raztegniti. Podoba 40. kaže podkev za parklja sprednjih nog, podoba 41. podkev za parklja zadnjih nog in podoba 42. pravilno podkovano volovsko nogo. Prednosti Hannovih vdovskih podkev so te le: 1. Povekšavajo delavno vrednost živinsko. 2. Štolni so tako narejeni, da se živali po gladkih tleh, na pr. po zimi ne more polzeti. 3. Te podkve dajo volu varen korak ter more rabiti brez ovire vso moč svojih nog, k čemur posebno pomaga srednji stolen. 4. Vol, s takimi podkvami podkovan, more celo tam dobro voziti ali hoditi, koder lahko drugače le konj. 5. Vol si skoraj ne more noge zviti ali sploh parkljev poškoditi. 6. Trpijo Hannove podkve najmanj dvakrat do trikrat toliko časa, kolikor navadne domače. En kilogram teh podkev velja 48 kr., in ker vseh 8 podkev, ki so potrebne enemu volu, ne tehta niti en kilogram, zato stane podkovanje največ 46 kr. Imenovana tvrdka izdeluje osem številk teh podkev, in sicer se ravnajo številke po dolgosti sprednjih parkljev tako le: Št. O = 100 mJm Št. 5 = 140 "in „ 1 = 110 „ „ 6 = 150 „ „ 2 = 120 „ „ 7 = 160 „ „ 3 = 130 „ „ 8 = 170 „ Podkve za zadnje noge so delane vedno po pravi razmerni velikosti. Kadar se naročajo, tedaj je meriti samo sprednjih parkljev dolgost. Prepričani smo, da bode vsak gospodar, kadar poskusi te podkve, vedno rabil potem le te, zato jih zelo priporočamo našim gospodarjem, naj jih poskusijo. Razdelba skupnih zemljišč in uredba do-tičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja (agrarske operacije). Deželni zbor kranjski se je že prej nego pred 20 leti pečal z vprašanjem, kako bi se skupni pašniki razdelili na primeren način kmetijstvu na korist. Ali načrt dotičnega deželnega zakona, katerega so takrat sklenili, ni bil potrjen. Šele ob zborovanji deželnega zbora 1. 1886/87. se je ta stvar uredila na podlogi državnega zakona z dne 7. junija 1883. 1., in dobil je novi načrt deželnega zakona tudi potrditev z Najvišim odločilom z dne 26. oktobra 1887. I. Ta zakon, ki je proglašen v deželnem zakoniku 1. 1888., št. 2., pa se ne tiče samo razdelbe skupnih pašnikov, ampak dostaje se, kakor tudi prej omenjeni državni zakon, tudi razdelbe skupnih zemljišč v obče in uredbe skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja („agrarske operacije"). Zvršilna ministerska naredba k temu zakonu je prišla na svetlo v deželnem zakoniku 30. avgusta ob enem z razglasilom deželnega predsednika na Kranjskem, s katerim se je določil prvi september 1888. 1. kot dan, katerega zadobi deželni zakon 26. oktobra 1887. 1. svojo veljavnost. Kot oblastva v stvareh „agrarskih operacij" poslujejo 1. zapriseženi „c. kr. krajni komisarji za agrarske operacije" (do sedaj sta postavljena dva, eden v Ljubljani, drugi v Radovljici); 2. „c. kr. deželna komisija za agrarske operacije" v Ljubljani, kateri je načelnik deželni predsednik; 3. c. kr. ministerska komisija v poljedelskem mini-sterstvu na Dunaji. Po določilih deželnega zakona z dne 26. oktobra 1887. 1. in zvršilne naredbe smejo se razdeliti 1. zemljišča, glede katerih so ali a) med bivšimi graščinskimi gosposkami in občinami ali nekdanjimi podložniki ali pa tudi med dvema ali več občinami skupne pravice do njih posesti in uživanja, ali zemljišča, b) katera vsi ali samo nekateri občani, eden ali več občinskih oddelkov, soseščin ali podobnih poljedelskih združeb (vrst kmetov, hišnih posestnikov s posebno ustanovno pravico, singularistov in dr. t.) skupno ali je menjal se (drug za drugim) uživajo vsled tega, ker so sami osebno soudje, ali ker se kot soposestniki štejejo za soude, ali ker so so-upravičenci glede spolovinskih ali premenjevalnih zemljišč; 2. zemljišča, katera se kot občinsko blago (ne občinsko premoženje) po določilih občinskega reda uživajo skupno; 3. zemljišča, katera so se po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853. 1. (drž. zak. št. 130.) odstopila, da so zdaj v posesti kakšne vasi, občine ali skupnosti upravičencev. llazdelba skupnih zemljišč je ali g 1 a v n a r a z-d e 1 b a ali nadrobna r a z d e 1 b a. A. Glavna razdelba skupnih zemljišč, to je njih razdelitev 1. med bivšimi gosposkami na eni in občinami ali bivšimi podložniki na drugi strani, ali 2. med županovinami ali občinskimi oddelki, ali 3. med županovinami ali občinskimi oddelki na eni in med poljedelskimi združbami (med vrsto kmetov, hišnih posestnikov s posebnimi ustanovnimi pravicami, singularistov in dr. t.) na drugi strani — zgoditi se mora na prošnjo (provzročitev, provokacijo) te ali one zgoraj navedenih strank, med katerimi je zvršiti razdelitev. Kadar izhaja provzročitev (prošnja) od nekdanjih podložnikov, od kakšnega občinskega oddelka ali kakšne poljedelske družbe, treba je v to naj m en j polovice vseh do skupnega uživanja upravičenih nekdanjih podložnikov, oziroma članov občinskega oddelka ali poljedelske družbe. Provzročitev, ki izhaja od kake županovine, mora opirati se na sklep občinskega odbora, katerega je potrdil deželni odbor. Provzročitev v imenu občine ali občinskega oddelka sme uradoma vložiti tudi deželni odbor sam. B. Nadrobna razdelba skupnih zemljišč, to je nadaljnja razdelba pri glavni razdelbi pripalega skupnega deleža ali skupnega zemljišča v obče: 1. med nekdanjimi podložniki, ali 2. med člani poljedelske združbe (vrsto kmetov, hišnih posestnikov i. dr. t.), ali 3. med soupravičenci do spolovinskih in premenjevalnih zemljišč zvrši se tudi samo na prošnjo (provzročitev), katera mora izhajati najmenj od polovice vseh upravičencev do skupnega uživanja. Provzročitev glavne razdelbe ne obsega provzročitve nadrobne razdelbe; nadrobna razdelba se mora, ako se želi, da bi se zvršila stikoma z glavno razdelbo, izrekoma provzročiti. Poedine ali singularne razdelbe, to so oddelila in izobčila enega ali več soupravičencev, tako da ostali soupravičenci ostanejo v skupnosti, ni možno provzročiti po tem zakonu, in prepušča se posameznim soupravičencem, da dosežejo tako poravnavo po določilih XVI. poglavja, II. dela občnega državljanskega zakonika. Uredba skupnih pravic, katere se tičejo uživanja in oskrbovanja prej omenjenih vrst skupnih zemljišč, zvrši se tudi navadno samo na provzročitev, in le v nekaterih določenih slučajih po uradnem potu. Kadar hoče najmenj polovica vseh do skupnega uživanja upravičenih zahtevati glavno ali nadrobno razdelbo ali uredbo, tedaj je dotično prošnjo vložiti pismeno ali jo dejati ustno v zapisnik pri političnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani in v Radovljici tudi pri dotičnem krajnem komisarji), pri kakem advokatu ali pri kakem c. kr. notarji, da jo takoj pošlje načelniku deželne komisije. Prošnja mora obsezati: 1. vsaj splošno oznamenilo dotičnega skupnega ozemljija, 2. dozdevno število neposrednih udeležencev. 3. imena prosilcev. Deželna komisija skrbi za to, da se prošnja po političnem okrajnem oblastvu, po krajnem komisarji ali po posebnem odposlanci toliko dopolni in pojasni, kolikor je potrebno, da jo more potem pretresovati sama. Da pa more deželna komisija, oziroma da moreta krajna komisarja svoje delo kmalu začeti in brez zamude nadaljevati, bilo bi zelo želeti, da vlože vse stranke, katerim je kaj do razdelbe ali uredbe skupnih zemljišč, kakor hitro mogoče dotične svoje prošnje. Kako je prošnje narediti in kje jih vložiti, povedano je zgoraj. Razne reči. — če mu je stelja? Stelja ali nastil je: 1. Živini mehko, prijetno in po zimi tudi gorko ležišče. 2. Vleče nase vlago, da živina ostane snažna. 3. Dela in množi gnoj in ga tako ravna, da je pripraven za vožnjo na njive in polje ter dober za gnojenje. 4. Pomaga, da se zemlji nadomeščajo redilne moči za rast in žetev, ali z drugimi besedami: v gnoj izpremenjena stelja dela zopet dobro in rodno prst, katera iz sebe daje to, kar pridelujemo na njej z žitom, s sadeži itd., in kar na njivo ne prihaja nič več, ko se v podobi mnogoterih pridelkov, kakor tudi mleka, sira itd. razkropi na vse strani. 5. Stelja dela poslednjič prst na njivi rahlo. — Poravnavanje travnikov, če poravnavamo travnike, lahko izdatno povišamo njih dohodke. Na neravnem travniku nahajamo griče in jame. Griči so navadno podvrženi suši, po jamah pa zaostaja voda, ki jih dela močvirne. Na takem travniku ne dobivamo povsod enake krme, in marsikateri prostor ostane gol ali vsaj borno obraščen. Priporočamo torej, naj vsak gospodar poravnava svoje travnike, saj je to delo lahko. Naj prvo se izpodreže ruševje po onih krajih, ki jih je treba ali odnesti ali napolniti. Nato se pod ruševjem ležeča zgornja zemlja spravi na stran, da se potem, ko se rnšje zopet po-klada, podmetava pod nje. Gfrieasti kraji se odneso, in jame za-metavajo z zemljo. Če je kaka velika jama na travniku, lehko se od drugod v njo navozi zemlje ali peska itd., in potem se zakrije z dobro zemljo. Ko je površje poravnano, nameče se poprej shranjena dobra zemlja povsod enakomerno, in na njo se pokladajo ruše. Vsak lahko vidi, da to ni toliko težko opravilo, s katerim povišamo dobroto travniku, kosec pa kosi lehko brez vsaktere ovire, po takem travniku se lehko vozi itd. — Kako treba ravnati, da se žito pod snegom ne zaduši in da ne segnije? Kadar pade veliko snega in še celo na nezmrzlo zemljo, takrat se lahko žito pod snegom zaduši in segnije. Gnije pa še hitreje, ako se po vrhu snega naredi skorja; ta brani zraku do žita, in tako se lahko uže v malo dneh godi žitu velika škoda. Zelo občutljiva je repica. (ogrščicaj pod skorjastim debelim snegom. Da se žito, posebno pa repica ne zaduši, treba je samo lukenj napraviti, da more skozi sneg zrak do žita ali do repice. To se najhitreje in najceneje tako napravi: Živina se prepeljava na vrveh po njivi, in sicer tako, da je od živali do živali seženj prostora. Najboljša za to delo je goveja živina. Kedaj in kolikokrat se mora to ponavljati? Vselej, kadar je sneg dobil skorjo in se je bati, da bi sneg dolgo časa tako ležal; posebno dobro je pa takrat, kadar je zemlja pod skorjastim snegom nezmrzla. Velikokrat pade na strjeni sneg še v novič nekoliko palcev debel sneg; tedaj sta žito ali repica prav popolnoma od zraka ločena, in to skorjo treba precej ali skralup predreti. To bi se moralo tolikokrat ponavljati, kolikorkrat se skorja naredi v novič, posebno pa se ne srne to delo opustiti, kadar ni zemlja pod snegom zmrznila. To priporočamo po svoji izkušnji. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 112. Zlobna roka mi je polomila v šolski drevesnici 34 najlepših letošnjih cepljencev. Ker še nimam nič praktične izkušnje, zato Vas prosim sveta, kako bi rešil drevesca. Večina drevesee je tako polomljena, da imajo nad cepljenim mestom še dober djm mladike. (Lj. V. učitelj v P.) Odgovor: Odrežite precej mladiko nad najvišim zdravim popom in zamažite rano s cepilno smolo. Prihodnjo spomlad morda ne bode pognal ravno ta najviši pop, zato pa odrežite spomladi še enkrat mladiko nad tistim popom, ki je ostal živ. Kako rezati, uči vas dotični članek v 6. številki letošnjega ,Vrtnarja". Kadar se vam pripeti zopet kaj takega, skrajšajte vselej precej drevo do najvišega zdravega popa in skrbno zamažite rano ter jo zagladite prav dobro. Vprašanje 113. Pri nas obravnavajo uže več let zarad novih gospodarskih poslopij pri farovži. Določili so postaviti slamoreznico v živinski hlev, češ, da ne bi trebalo posebnega prostora za krmo. Ali se ne nategne krma tako preveč hlevskega duha in sopara? Ai svetujete to? Ali ravnajo uže kje tako? (F. B. v D.) Odgovor: Marsikje pripravljajo in jo imajo tudi shranjeno krmo v hlevu, kar je pa odločno napačno, če ni drugače moči urediti v starem hlevu, bodi si; kdor pa zida nov hlev in naredi prostor za spravljanje krme v hlevu samem, ta se pa gotovo pregreši proti zakonom umnega živinarstva. Krma nategne zlasti po zimi veliko slabih hlevskih plinov, da je živina ne mara potem, da je škodljiva, iii da ob kužnih boleznih kmalu vsa živina po hlevu pogine. Napravljanje krme v hlevu ima pa lahko še drugih neprilik, n. pr. živina, ki se sama odveze ali odtrga, nažre se lahko do škode ali pa se zelo poškoduje ob slamoreznem ali katerem drugem stroji. Vprašanje 114. Kako bi odgovoril „Kinetovalec" na vprašanje: „Koliko živine naj si redi kmetijski posestnik?" Ali bi odgovoril: „Toliko naj je redi, kolikor je lahko z doma pridelano krmo" ali pa „toliko, kolikor je potrebuje za delo in gnoj, če mora tudi prikupovati krme". Ako je prvi odgovor pravi, potem smo tukajšnji kmetovalci vsi na krivem potu, ker razen graščine moramo vsi kmetovalci kupovati krme, ako hočemo rediti potrebno blago. (F. B. v D.) Odgovor: Ob navadnih razmerah velja pravilo, gospodar naj redi toliko živine, kolikor je more ob svojem dobro ravnati. Kolikor bolj zboljšava svoje posestvo, toliko več prideluje in toliko več lahko redi živine. Veliko živine ob svojem, t. j. brez prikupavane krme, dobro ravnati, to bodi vsakemu gospodarju smoter, ki naj ga izkuša doseči. Ko bi se držali vsi naši gospodarji tega pravila, ne bilo bi govorice o slabem stanji kmetovalcev. To pravilo pa velja le tedaj, ako ima gospodar posestvo uže v redu in mu je samo njive, senožeti in * pašnike obdelovati. Drugače pa je, ako mora gospodar izse-sano posestvo urediti in ako prideluje reči, ki potrebujejo le gnoja, hlevu pa ničesar ali vsaj ničesar imena vrednega ne dajo, kakor n. pr. trta. In to je pri vas, zato pa je vaše ravnanje dobro. Vi morate imeti toliko živine, kolikor je potrebujete za delo in za pridelovanje gnoja, in ker ne pridelujete dovolj krme, morate je prikupovati. Vsa krma, ki jo kupujete, na korist je posestvu, katero se, če je umno ravnate, zboljšava od leta do leta, kajti s kupljeno krmo le pomnožu-jete svojemu posestvu redilne snovi. S tega stališča ^ravnate popolnoma prav. Drugo vprašanje pa je, ali vam vaši vinogradi nesejo toliko, da se vam poplačuje kupovanje krme? Tega pa ne moremo razsoditi, ker nimamo podrobnih podatkov. Toliko pa vender hočemo reči: kadar gre za gnoj, takrat ne hranite. Prišli budo gotovo boljši časi kmetu, in takrat se bode hitro opomogel le tist, kateri ni ob hudih časih zabil ohraniti rodilne moči zemlji svoji. Vprašanji>, 115. Kdo izdeluje v Ljubljani vozove? Ead bi imel voz za enega konja. Ead bi tudi vedel, kje je dobiti nože za zelje? (dr. Fr. K., župnik v Pr. v Istri.) Odgovor: Vsakovrstne vozove, boljše in navadne, izdeluje v Ljubljani B. Schlegel, kovaški mojster in učitelj pod-kovstva na podkovski šoli naše družbe v Ljubljani. Kedo pa izdeluje nože za zelje, nam ni znano; morda ve kateri naših čitateljev. Prosimo poročil. Vprašanje 116. Blagovolite mi sporočiti v ,,Kmetovalci", če se lahko pridem v družbeno živinozdravnico učit živino-zdravništva, da si nisem kovač, in koliko je plačati? (J. T. v Z.) Odgovor: Živinozdravna šola naše družbe je uže pred osmimi leti bila razpuščena, sedaj je samo podkovska šola, v katero imajo vstop samo izučeui kovači. Vprašanje 117. Kaj mislite Vi o jesenski režnji? Ali jo priporočate krajem, koder dela sneg veliko škode? Ali se morajo pri režnji odmali zamazati rane s smolo? (J. N. na F. pri K.) Odgovor: Po svoji izkušnji smo pri drevji za spomla-danjsko režnjo, seveda ob pravem času. Spomladanjska režnja ob nepravem času je pa slabša nego vsaka jesenska. Na vsak način je najbolje rane precej zamazati. Gospodarske novice. * Deželna sadna razstava in vinska pokušnja,§ka- teri je priredila c. kr. kmetijska družba kranjska v proslavo vladarske štiridesetletnicc N. vel. presvetlega cesarja, in ki je trajala od 18. do 21. oktobra t. L, obnesli sta se po vsem v resnici prav zelo sijajno. O razstavi, katero je obiskalo do 8000 ljudi od vseh strani dežele naše, paročali bodemo v več člankih ob prihodnjih številkah. Ravno tako bodemo uže prihodnjič objavili imena odlikovanih razstavnikov. Presojali pa so nastopni gospodje kot komisija: R. Dolenc, vodja kmetijske šole v Grmu; dr. Eisl, cesarski svetnik in pesestnik v Ljubljani; Ferlinc, gostilničar v Ljubljani; dr. Godec, okrajni zdravnik v Železnikih; Franc Kavčič, veleposestnik v Šent Vidu nad Vipavo; Ivan M urnik, cesarski svetnik v Ljubljani; Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe in popotni učitelj; Fran Povše, vodja kmet. šole v p. in veleposestnik v Ljubljani; N. V a 1 e n t i n i č, nadnčitelj v Laškem trgu: Ivan Vesel, dekan v Trnovem; Janko Žir ovni k, nadučitelj v Gorjah, in Andrej Žumer, okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. * Častna darila sadjarjem, kateri so udeležili se deželne sadne razstave, podarili so ti le gospodje: pl. Jakob in Feliks Lenk, grajščaka ne Raki, tri davila po 10 gld.: Ivan Baumgartner, grajščak in tovarnar na Fužinah pod Ljubljano, 4 cekine; vitez Gutmannsthal-Benvenutti, grajščak v Ratečah, 1 napoleondor (20 frankov): R. p 1. Obraczaj polletno žrebe. Razen teh dal je neki visok duhovni dostojanstvenik tri znamenita darila, drug zelo vnet šolnik dva cekina za šolske vrtnarje in en odbornik kmetijske družbe več častnih daril. Ti trije gospodje nočejo biti imenovani. * Ob sreokanji razstavne loterije c. kr. kmetijske družbe kranjske 21. dne oktobra t. 1. so bile vzdignene naslednje srečke: Serija 68 št. 23. Serija 62 št. 87. Serija 12 št. 86. 3 75. ,. 30 ,. 55. ,. 20 74. „ 97 89. .. 72 .. 14. 70 ,. 2. 2 „ 27. , 50 49. .. 43 „ 69. ,. 19 .. 85. 66 .. 82. 14 „ 76. „ 92 .. 51. „ 89 .. 59. ,. 79 .. 3. ,. 69 „ 92. ,. 11 ,. 28. .. 53 .. 61. „ 13 , 8. „ 54 .. 85. ,. 18 .. 51. „ 100 „ 73. , 86 .. 2. .. 34 „ 40. 82 ., 79. ,. 95 ,. 54. .. 99 .. 41. I 36 86. 91 61. ,. 31 .. 8. 96 ,. 92. „ 77 .. 6. ,. 32 .. 72. 16. 32. 99. 1 45 41 25 96. 29 44 ,. 15. 87 ,. 10. 21 ,. 16. 35 .. 69. „ 16 ,. 7 59 „ 'J 'J ,. 85 .. 24. „ 2o io. 4 14. ,. 73 .. 68 Prve vzdignene srečke dobijo manjše dobitke itd., zadnja srečk;i pa glavni dobitek. Dobitki se oddajajo v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, in sicer do 21. novembra t. 1. * Na državni dunajski razstavi priznali so Kranjcem te le odlike: Državno srebrno svetinjo za lepo sadje oskrbništvu grajščine Boštanjske. Srebrno svetinjo c, k r. pomološkega društva: Franu vitezu Langerju v Pre-žeku, Juliji Rudeževi na Tolstem vrhu, Josipu Lenarčiču na Vrhniki, Josipu Urbaučiču v Ljubljani, deželni kmetijski šoli v Grmu in Josipu vitezu Savinscheggu v Metliki. — Državno bronasto s v e t i nj o za lepo sadje: Janku Žirovniku, nadučitelju v Gorjah; Janku Jegliču, učitelju v Pečali: Viktorju Rohrmannu v Ljubljani: Matiji Hudoverniku v Dobrepolji: J. Konc-iliji, učitelju v Žužemberku: Ivanu Lacknerju v Mozelji; Antonu Planincu v Boštauji; Josipu Potepanu v Dol. Zernonu ; Jvanu Urbančiču v Trnovem; Ivanu Leskovicu v Idriji: Albertu Ribnikarjn, nadučitelju v Logatci; Ivanu Valenčiču v Kilovčali in Mihi Mežanu, učitelju na Slapu. — Priznanjske diplome za lepo sadje: Matiji Rantu, nadučitelju na Dobrovi; Emilu Janežiču v Perovem : Mariji Dovgan v Ljubljani; Ivanu Petku v Kresnicah: Martinu Potočniku, nadučitelju v Sori; Karlu Dermelju, nadučitelju v Cirkniei; Francu Hladniku v Polhovemgradci in Juliju Majerju v Planini. — Državno bronasto svetinjo za sadne izdelke: Podružnici v Bo-štanji in deželni kmetijski šoli v Grmu. Za sadni trg ni bilo nič daril določenih, vender je med drugimi dobila c. kr. kmetijska družba kranjska častno diplomo. Razen navedenih daril so dobili častna darila po 4 cekine: Josip Urbančič v Ljubljani, Viktor Rohrmann v Ljubljani in Anton Planinec v Boštauji; — po 1 cekin: Ivan Urbančič v Trnovem. Miha Mežan, učitelj na Slapu in Ivan Lackner v Mozelji. — Odlike kažejo, da je bila Kranjska častno zastopana pri dunajski državni sadni razstavi, in ako se poleg tega še oziramo na uspehe deželne sadne razstave, potem lahko rečemo, da je Kranjska glede sadjarstva zelo vrlo napredovala, in da je ta stroka kmetijstva postala važen faktor narodnega gospodarstva ua Kranjskem. * Goriško c. kr. kmetijsko društvo imelo je svoj občni zbor dne 23. septembra t. 1. v Oglej i. h zapisnika posnemamo po .,Gospodarskem listu" to le: Predsedoval je prevzv. gosp grof Fran Ooronini-Cronberg; c. kr. vlado je zastopal gosp. okrajni glavar baron Conrad, deželni odbor pa gosp. dr. Fran Verzegnassi. Društvenikov je bilo postavno število, pa tudi mnogo drugih poslušalcev. K predsedništveni mizi je prisedel na predsednikovo povabilo tudi oglejski župan gosp. Iv. Kr. Stabile. Predsednik je s primernim ogovorom otvoril zborovanje, spominajoe se nekdanjih slavnih časov svetovnega Ogleja in velikih nezgod, ki so ga pozneje zadele in posule v razvaline. Eekel je, da je po minoli toliki slavi ostal Ogleju in okolici edini vir dohodkov — kmetijstvo, katero se je posebno začelo probujati in razvijati za velike cesarice Marije Terezije; ona se je milostno ozrla na to do takrat od vlade zapuščeno stran ter je odredila dobrodejne naredbe v korist Ogleju. — Enako tako, nadaljeval je gosp. predsednik, posvetil je tudi nas presvetli vladar Franc Jožef I. svojo posebno skrb tej strani, in Njegova vlada ima v tukajšnjem prebivalstvu prav izdatno podporo svojemu prizadevanju. Eadi vsega tega, sklenil je g. predsednik svoj govor, ne more zborovati naše društvo tukaj in v taki dobi, ko se vsi avstrijski narodi pripravljajo, da dostojno praznujejo štiridesetletnico vla-darstva našega preljubljenega vladarja in najvišega pokrovitelja našega domačega kmetijstva, da ne bi prehvaležuo in spoštljivo v misel vzeli tudi ustanoviteljice našega društva, velike cesarice Marije Terezije, in presvetlega njenega prevnuka, kateri zdaj vodi državno osodo, in zato predlagam, naj blagovoli slavni zbor naročiti predsedništvu, da položi v društvenem imenu venec na spominek, s katerim so šele pred kratkim proslavili velezaslužno prednico naših vladarjev v njih stolici, in da izrazi ob enem presvetlemu našemu cesarju Francu -Jo-| žefu I. iskreno čestitanje o priliki vladarske štiridesetletnice ter sporoči prehvaležno spoštljiv pozdrav od te skrajnje strani njegovega cesarstva. — NavzoČni so z živahnimi „evviva"-klici | soglasno vzprejeli ta predlog. — Na to je po prestopu na dnevni red gospod podpredsednik J. Bolle čital razpravo o vrtnarstvu po beneškem pomorji in kako naj bi se uvedlo v nizi goriški Furlaniji, ter je sklenil s predlogom: „Današnji občili zbor c. kr. kmetijskega društva vabi svoj glavni odbor, naj poda vis. c. kr. vladi dobro utemeljeno prošnjo v dosego primerne podpore, da se ustanovi v Ogleji vrtnarsko in sadjarsko poskušališče, katero bo služilo v razkazovanje in v pouk o teh kmetijskih strokah in ki bo ob euem priskrbevalo semena in rastlin najsposobnejših vrst za veliko kupčijo, da se po teh krajih razširijo. Zbor se je čitatelju zahvalil za temeljito poročilo in je soglasno vzprejel njegov predlog. — Na to je čital gosp. T. Frtihauf jako poučljivo razpravo o borbi zoper pero-nosporo. — Zbor je vzprejel nova uda gg. prof. Henrika Ma-jonica iz Gorice in Josipa Vianelli iz Terca. — S tem in se ve da s primernimi zahvalnicami se je končalo zborovanje. * Učiteljski kmetijski tečaj za Goriško je ta mesec na italijanskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici za učitelje javnih ljudskih šol po Goriškem. V ta namen je vis. ministerstvo dovolilo 300 gld. podpore, iz katere so se podelile štipendije soino definitivno nameščenim učiteljem takih šol, ki imajo uže šolske vrte ali jih bodo v kratkem imele. *cr INSERATE *ms« sprejema ..Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V „Km e t o valen" priobčeni inserati imajo najboljši uspeli, kajti list je lazširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalee1, za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. f pisarili c. li Kmetijske družbe f (Salendrove ulice št. 5) dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Bleiweis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ „ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. „ „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr. (jg. šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča (41—9) Andrej Druškovic trpita i leleznta in orodjem d a Mestnem trgu št. lO, vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož iu drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo popleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. •oooooooooooooooooooo Živinski prah, § a katerega izdeljuje m a Piccolijeva lekarna „pri Angelu" na Dunajski q i cesti v Ljubljani. z a Izvrsten najboljši pripomoček proti vsim boleznim pri Jf v konjih, kravah in volih. Kdor jih hoče ohraniti zdrave in jih v Q obvarovati vsake nalezljivo bolezni, naj da konju, kravi, ki fj i molze, itd. vsaki dan 2 žlici tega prahu. Ako je pa ži al i,. O uže bolna, naj ji da vsaki dan 2—3krat po eno polno pest. s/ Q Ako je to še premalo in je treba večjega učinka, kakor na Q Q pr. pri vnetici črev, koliki, itd. naj _ da živali večjo ali po- Q 0 dvojno mero na vsako 1—2 uro. Živalim, zbolelim zarad a nečiste krvi, naj se da Škrat, na dan po 2 žlici. V Q Za drobnico, kakor teleta, prešiče, ovce itd. zadostuje. Q Oda ostane zdrava, 2krat na dan po pol žlice; kot zdravilo a zoper gori omenjene bolezni naj se pa daje tretji del tega. v Q kakor večji živini. Najbolje je. ako se pomeša živinski prah Q A z otrobi, ali se daje na kruliu; če to ni mogoče, se mora z m V vodo pomešati in na kak način živali vlivati. V Q En paket velja 25 kr. (19—16) Q •oooooooooooooooooooo RAZGLAS kranjskim ovčarjem. C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukviškega in frizijškega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da a) uže več let precejšnje število ovac redijo; b) da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in c) da jih je volja, dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. Ovne frizijškega plemena, katero pleme ima posebno veliko mleka, lepo volno in je nezbirčno v krmi, se bode dalo le tistim ovčarjem, ki dokažejo, da izdelujejo tudi ovčji sir. Prošnje potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji čas do 20. novembra t. 1. pri podpisani družbi vložiti. C. kr. kmetijska družba kranjska. V Ljubljani 10. oktobra 1888. (72-2) Jos Fr. Seunig, podpredsednik. Gustav Pire, tajnik. JVilhelm Klenert prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice - v Gra<>jili po S5 steklenic 16 g-ltl. in IOO steklenic po po 1 bokala v zabojih po 50 steklenic 11 Ji-Ul franko zaboj -v Ljubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo. je oglene kisline in ogleno-kislega natrona najbolj bogata mineralna voda. je čisto alkaličen studenec in je vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdravilskih lastnosti najizvrstnejši kislec. Z vinom pomešan je Štefanije studenec jako prijetna, hladilna in poživljajoča pijača in se posebno zaradi tega priporoča, ker tudi najkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-okusno pijačo. To se izvrši po posebni ugodni sestavi vode Štefanije studenca, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Štefanije studenca prav šampanjcu podobna., Vsled velike množine proste oglene kisline in dvojno oglenih kislih soli, posebno pa dvojno ogleno-kislega natrona je Štefanije studenec najboljša namizna pijača, katera se z vso pravico uvrščuje mej najboljše kislece cele Evrope. Štpfanikki ^tllHpilPP zdravilo najboljši vspeh pri katarih želodca in črev. pri pomanjkanji teka, pri uiGiaiiijoiM o LUuuiicu teškočah prebavljenega, pri zaprtji vode vsled prehlajenja, pri zlati žili. pri jetrih, vraničnih in žolčnih boleznih, pri bledici, popustni mrzlici in pri družili živčnih afekcijah. Dobi se ŠTEFANIJSKl STUDENEC v znanihjspecerijskili prodajalnicali v Ljubljani in na deželi. oooooooooooooooooooo Nik. Hoffmann, tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12, priporuča bogato zalogo svojo raznovrst-1 nega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano ve6 jamči, da je dobra in iz nnjlnljšega blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narede. (20_17) oooooooooooooooooooo Prodaja polnokrvnih prašičev za pleme. Pri podpisanem so na prodaj: Merjasec pravega čistega vorkchirskega plemena. 8 mesecev star, za 40 gld. Mladi jesenski prašički istega plemena, osem tednov stari, Komad po 10 gld. Ravno tu so tudi na prodaj letošnje, lepo odrastle race, Peking-plemeiia po 1,1, to je en racman in ena raca za 5 golti. letošnji petelini od Houdaa plemena izvaleni iz jajec, katere so iznesie kokoši naročene naravnost iz Francije, komad po 5 gld. 50 Kr. (1—75) Josip Lenarčič, posestnik na Vrhniki. tO F :o to to to to to to Jo ♦♦♦ to to to to aiija se ne bode bati več! Igralni in ovijalni stroj (sistema STRAKOSCH & BONER) je zopet tako praktično in dragoceno izumljenje, da zaradi svojih velicili koristij se povsod vedno bolj udomačnje in bode polagoma neobhodna za vsako redno gospodinjstvo. Kakšne težave so združene, da se opere in uredi umazano perilo, znano je dovolj vsakej gospodinji. Kako hitro in jako jednovito vrši se pa to z prepraktičnem strojem za pranje in ovijanje, iz katerega pride perilo že več nego na pol suho, popolnoma čisto in svetlo. Skoro brez šuma in brez truda dva človeka v malih urah na tem stroji več obdelata, kakor pri navadnih težavnih in zamudnih razmerah 4 do 5 dražili žensk v ravno toliko dneh. Perilo se pri tem prav nič ne poškoduje in je, kakor že povedano, jako čisto. Tudi pomodri se pri tem laliko. Stroj postavi se lahko na katerem kraji koli in ne onesnaži tal, ker deluje liermetično zaprt. Na tisoče priznalnili pisem je pri tovarni STRAKOSCH & BONER na ogled. Tudi tu so že začeli upotrebljati s to velikansko in koristno novostjo in tu naj slede nekatera spričala o tacih strojih, katere sem jaz preskrbel in so se dobro obnesli. Vabim torej gospodinje, posestnike hotelov itd. najuljudneje, da pridejo mnogo-brojno kupovati stroje. z velespoštovanjem FRAN DETTER nasproti železnemu mostu v Ij)ubljani. Gospodu Fran Detterju v Ljubljani. Na željo Vašo potrjujem Vam prav rada, da sem jako zadovoljna s pralnim in ovijalnim strojem (sistema Strakosch & Boner), ki sem ga kupila pri Vas, ga vsakej gospodinji najsrčneje priporočam. Jaz ne bi mogla pri mojem gospodinjstvu več pogrešati tega za vsako gospodinjstvo tako koristnega stroja, s katerim se prihrani mnogo časa, dela in kuriva, ter se perilo jako varuje. V Ljubljani dne 10. oktobra 1888. Karolina Drelse, tovarnarjeva žena. Gospodu Fran Detterju v Ljubljani. Pralni in ovijalni stroj, kateri sem kupila pri Vas (sistema Strakosch & Boner) popolnem ustreza njega zahtevam, kajti prihrani se pri tem mnogo dela, časa in kuriva, perilo pri tem nič ne trpi in torej lahko ta stroj vsakej gospodinji iz lastne skušnje najiskrenejše priporočam. (74—2) V Ljubljani dne 10. oktobra 1888. Z velespoštovanjem Jeanette Schlegel. ot ot NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Priimek in ime stranke (vel. črke!) hfiiuic fiflfjOžzl Signatura mL 3Z tU Avtor Naslov dela K M B C, Zbirka in zvezek /// f ; $ % H O Datum Podpis Poklic /5" 5". 7Z. Stanovanje Datum Št. sedeža Datum Št. sedeža Datum Št. sedeža Želodčeva esenca lekarja Piccoli-ja v Ljubljani Sprejmite izraz moje najiskre-nejše zalivale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olaj-šitev. Vedli) luijšej bolezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojili tovarišev dobilo je zopet popolno zdnnje, in to le po Vašej nedosegljivej ..Piccnlijetej esenci", za kojo srno Vam do-smrti hvaležni. Josip Tomažic, c. kr. orožniški vodnik v Pulji. Izdelovatelj pošilja esenco za želodec v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. Posamezne steklenice dobijo se pa razven pri zdelovatelju lekarju PICCOLI-ju ,,pri Angelu'' v Ljubljani po 10 kr., tudi še pri lekarju Rizzioli-ju v Rudolfovem in skoraj po vseli lekarnah na Primorskem, Tirolskem. Koroškem. Stajarskem in v Dalmaciji in sieer po 15 kr. steklenica. (39—12b) a ti Ai 01 o fn P* rS a nš r5i o 13 •r! ^ o Tt O n rj pl U o r3 'Z >N Važno za popotnike y Ameriko. "o Kdor želi po ceni, dobro, hitro in varno potovati v se- ji! verno ali južno Ameriko i. t. d , naj se zaupljivo obrne na £ od slavne c. kr. deželne vlade v Ljubljani potrjenega slavji, nega zastopnika za potovalce c J. Paulin-a v Ljubljani, O Marijin trg štv. 2. (73—2) C 2 Tu se dobijo vožne karte s polno garancijo od Ljub- ]jane naravnost do vsakoršne postaje v severni in južni w Ameriki, Avstraliji, Afriki i. t d. po zopet mnogo znižanih d eenah, ravno tako se tudi vsakoršnemu posvetovanji radovoljno o služi. ° Vožnja preko Ljubljane in Beljaka priporoča se toplo le v prid potovaleem, ker je veliko krajša in ceneja kot ona preko Dunaja. (2-14) »Ljubljanski zvon". Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15. * vJI& Založba tovarne tfOlb^ n na starem trgu št. I. nasproti železnemu mostu (v lastni hiši.) Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n. pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo. žito trejo 'šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi smrki za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in ožemanje po Strakoseh in Bonerjevemu načinu i. t. d. Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetili, o Božiči i. t. d. - lil Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nak.uiovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovalcev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — " Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne ^^s^ ^"^^IppgPBjB^^ pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže "sleparjen mar- -J^j^Ot^ nf sikater dober in pošten kmetovatee. i-1 J/ V "1 iSf^M S jTCDffKH LANZ MAMNireiMlk mC^V'- \ 1 ra jjj\\SpQn. Fft Moj popotnik Ivan Grebene ima mojo legalizo- | 1 iFppgJjJu | j| vauo, splošno pooblastilo, naj se morejo kmetovalci popolnomo i llr>M' zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugači pa prosim se |J|1 ^ pismeno iu s zaupanjem na me obrniti. N j ^ iT^^^^^jT" ^ ' i' Franc Detter. ^"Tljn, ^r^l/r^^^