Poštnina pincuna o gotooinl
U CMiniiaiu, poncdcllck 5. npriln 1937
Cena din 1
Steo. 73
Z Uusteteano pcUooo M1cdcn o slikali**
leto II.
Triumf dr. Beneša v Belgradu
Vesti 5. aprila
Belgrad, 5. aprila. K današnjemu sprejemu predsednika Češkoslovaške republike dr. Beneša se je zbrala nepregledna množica ljudi, ki je spremenila ves Belgrad v en sam sprejemni kraj češkoslovaškemu prezidentu.
Prezident dr. Beneš je prispel v naso državo pri meji nad Subotico (pri Kelebiji) in sicer ob 6.20 zjutraj. Po kratkem postanku v Subotici je nadaljeval pot ob 6.35 proti Belgradu. Že sinoči ob 22.55 je odšla iz Belgrada v Subotico posebna deputacija, ki je na meji pričakovala predsednika dr. Beneša.
V	deputaciji so bili med drugimi odposlanec Nj. kr. Vis. divizijski general g. Simovič z odposlancem Nj. Vel. kralja in ordonančnim častnikom, ki so dodeljeni na službo dr. Benešu za časa njegovega bivanja v Jugoslaviji. Dalje je bil v odposlanstvu prometni minister dr. Spaho kot zastopnik vlade, v imenu zun. ministrstva pa Miloš Mihajlovič. Od Subotice do Belgrada radi ranega jutra ni bilo nobenih posebnih sprejemov, pač pa 60 pozdravljali na posameznih peronih mimovozeči posebni vlak zastopniki lokalnih oblasti. Vsi peroni so bili lepo okrašeni in so bile izobešene naše in češkoslovaške zastave.
Impozanten je bil prizor na belgrajskem kolodvoru. Tu je bila postavljena častna četa pehote z zastavo in godbo. Stala je okrog 20 korakov od vhoda v dvorsko čakalnico. Na desni strani vhoda so stali člani vrhovnega vojnega sveta, načelnik generalnega štaba, pomočnik ministra za vojsko in mornarico ter komandant mornarice. Na peronu pred vhodom v dvorno čakalnico sta se zadrževala kraljevska namestnika dr. Alenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, dalje minister dvora, prvi adjutant Nj. Vel. kralja, dvorska dama Nj. Vel. kraljice ga. Hadžič, dvorska dama Nj. kr. Vis. kneginje Olge ga. Lozanič, dalje češkoslovaški poslanik na našem dvoru z go. soprogo. Vsi ti so prihajali z dvorske čakalnice, v kateri so bili razen tega še predsednik vlade dr. Stojadinovič s člani kraljevske vlade, predsednik senata in Narodne skupščine, predstavniki vseh veroizpovedi, nadškof dr. Ujčič, patrijarh Varnava, muslimanski cerkveni poglavar, dalje skoraj ves diplomatski zbor, župan Belgrada, načelnik generalnega štaba general Nedič, komandant kr. garde general Stankovič, predsednik češkoslovaške kolonije v Belgradu, in upravnik mesta Belgrada Milan Ačimovič in drugi.
Kmalu je privozil na postajo izvidniški vlak. Tedaj je vojni minister general Marič še enkrat pregledal častno četo, novinarji pa eo med tem že opazili, kako prihaja vlak preko mosta proti postaji. Ko se je vlak začel ustavljati, je zaigrala godba češkoslovaško državno himno, izpred dvorske čakalnice sta stopala proti vlaku kr. namestnika Stankovič in Perovič. Ko se je vlak ustavil nekaj metrov pred dvorsko Čakalnico, je zagrmelo povelje: »Mirno!« Odprla so se vrata dvorske čakalnice, iz katere je stopila kneginja Olga, nato pa Nj. Vis. knez Pavle, ki se je pozdravljal z navzočimi na peronu. K vagonu, v katerem je bil predsednik dr. Beneš, so strumno korakali gardisti. Ko so se odprla vrata prezidentovega vagona, je prvi izstopil naš poslanik v Pragi — za njim pa predsednik dr. Beneš. Pri stopnicah ga je že pričakoval Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Oba državna poglavarja sta se prisrčno pozdravila. Nato je dr. Beneš poljubil roko kneginji Olgi ter se rokoval s kraljevskima namestnikoma, nato pa zelo prisrčno z ministrom vojske in mornarice generalom Maričem.
V	družbi kneza namestnika je nato prezident dr. Beneš odšel pred častno četo, kjer je dal poveljnik čete poročilo. Ko je stopal dr. Beneš mimo zastave, se je priklonil. Vojake je prezident pozdravil z »Poinoz Bog, junačil«, nakar mu je
odgovoril gromki: »Bog ti pomogok Nato se je prezident v družbi kneza namestnika Pavla in vojnega ministra vrnil pred čakalnico, kjer se je rokoval 8 člani vrhovnega vojnega sveta. Med tem se je spremstvo dr. Beneša seznanjalo s člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Na peronu se je zgnetlo neverjetno veliko število fotoreporterjev in kinooperaterjev. Predsednik dr. Beneš se je nalašč ustavil, da so ga ti lažje fotografirali.
Visokim gostom sta bili nato predstavljeni dvorni dami g. Hadžič in Lozanič, nakar je dr. Beneš seznanil kneza namestnika s svojim spreni-stvom. Prav prisrčno sta se pozdravili kneginja Olga in ga. dr. Beneševa ter ostali v razgovoru. Počasi so odšli visoki gostje v dvorno čakalnico, kjer
so bili predstavljeni visokim gostom člani kraljevske vlade. Dr. Beneš, ki pozna dr. Stojadinoviča, je ostal z našim predsednikom dalje časa v prijetnem razgovoru. Po nekaj minutah so visoki gostje s celotnim spremstvom odšli pred železniško postajo, kjer je nepregledna množica viharno pozdravljala češkoslovaškega predsednika. Od postaje pa do dvora je bil postavljen špalir naše vojske, šolske mladine, gasilcev in drugih organizacij. Med silnimi ovacijami prebivalstva, ki je dokazovalo, da bije
Papeževo odlikovanje italijanski kraljici, tako zvano Zlato rožo je včeraj slovesno izročil nuncij Borgoncini Duca v prisotnosti kralja Viktorja a Emanuela.
) Gladovno stavko so začeli sofijski Judje, ker
jim je bolgarska vlada prepovedala, da bi se izseljevali v Palestino. Najbrž bi bilo za Bolgare bolje, ce bi Judje začeli stavko v izterjevanju obresti iu drugih judovskih poslih.
Neredi v Indiji so izbruhnili na severnozahodni meji, kjer so domačini napadli taborišča angleških čet.
,........ ,-------------------------------  .	N?ve	“s.‘aTe.	italijanskemu letalstvu je podelil
6rce Belgrada še zmeraj slovansko, se je vladarska i predvčerajšnjim italijanski kralj. Včeraj pa so sla-
povorka počasi premikala do Starega dvora. Dr. Beneš je s svojega avtomobila ves čas živahno od-zdravljal množicam, katerih navdušenje je kar naprej raslo. Belgrad je priredil dr. Benešu pravi bratski sprejem.
Rusi ne smejo na pariško svetovno razstavo
Pariz, 5. aprila, o. Iz ministrskega predsedstva poročajo, da se bo pariška svetovna razstava odprla uradno 2. maja. Tedaj bodo prisostvovali otvoritvi samo uradni zastopniki vseh razstavljajočih držav in časnikarji. Obiskovalcem na splošno pa bo razstava dostopna šele 15. maja, ker so se zaradi stavk dela zavlekla tako, da bo razstava komaj tedaj površno končana. Vsa dela bodo dovršena šele kakih 6 tednov pozneje.
Po sedanjiti oglasitvah pričakujejo iz Nemčije kakih 40.000 do 50.000 obiskovalcev. Poljska bo dala samo 10 do 12.000, čeprav so Francozi pričakovali več. Velik bo obisk iz Italije, Belgije, Holandije, Švice, Anglije in skandinavskih držav. Vse pa bo prekosil obisk iz Združenih držav, kjer je že zdaj rezerviranih čez 300.000 mest na paro-brodih, ki vozijo v Francijo. Amerikanci bodo združili obisk kronanja v Londonu s svetovno razstavo v Parizu.
Zaradi dobrih in več kot prijateljskih odno-šajev, ki vladajo med sovjetsko Rusijo in uradno levičarsko Francijo, so pričakovali veliko obiskovalcev tudi iz sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je tudi obljubljala, da bo organizirala čim večji obisk svojega prebivalstva. Toda pred dvema dnevoma so iz Moskve sporočili, da bodo iz državnih interesov smeli obiskati razstavo v Parizu samo sovjetski tehniki. Navadnim državljanom pa bo obisk
in potovanje v Francijo nemogoče.
Pariški listi pristavljajo tej odredbi sovjetske vlade, da jo je treba obžalovati, da pa je razumljiva z ozirom na skušnjave, ki bi jih zaostala Evropa lahko nudila naprednim in presrečnim prebivalcem socialistično države. Presenečenja, ki bi jih v tej zaostali Evropi čakala, so najbrž tolikšna, da bi imela neljube politične odmeve v Rusiji sami, ki je zdaj po volji oblastnikov zaprta s kitajskim zidom in morajo njeni prebivalci verovati, da se jim godi boljše, kakor vsemu ostalemu svetu. Za solidnost sovjetsko vladavino v Rusiji je ta odredba vsekakor zelo značilna.
Stalinov strah pred trockizmom
Pariz, 5 .aprila. »Figaro« objavlja članek grofa Wladimira d’Oriiiessoria o položaju v Rusiji, član-kar pravi, da je sovjetska Rusija v veliki krizi. Stalin je v svojem zadnjem govoru pokazal, kako sč boji trockizma. Ta strah je prevzel vse sovjetske oblastnike. Nato pravi čtankar, da je bil narod
Y	Rusiji že od vsega početka sovražen naprain sedanjemu režimu. Grof piše, da bi izginil sovjetski režim, »če bi vsaj vsakega stotega državljana pustili na volišče, kjer bi snjel svobodno glasovati«,
Namen Francove ofenzive na severu
Salamanca, 5. aprila. Nacionalistična ofenziva, ki ee že nekaj dni razvija na bojiščih v bližini severne španske obale ter obrok Bilbaa, ima namen uničiti zadnji odpor vladnih čet na severu ter zavzeti vse rdeče postojanke na tein bojišču. S tem bi nacionalisti lahko velik del čet, ki jih zahtevajo raztreseni boji na severu, poslali pred Madrid za novo ofenzivo.
General Queipo de Liano je imel po radiu govor, v katerem je dejal, da so 6e nacionalisti dodobra utrdili na postojankah, ki eo jih pred kratkim zavzeli na biskajski fronti. Nacionalistična vojska se pripravlja tam na nove podvige, morala pa se bo nekoliko oddahniti, medtem se bodo utrdile nove postojanke in uredil promet med njimi in zaledjem.
O	dogodkih na južnem bojišču je dejal, da tam ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Vladne čete izpraznjuieio
Avilla, 5. aprila. AA. Nacionalistična ofenziva na biskajski fronti se vendarle nadaljuje. Čeprav
Toliko ljudi se je zbralo včeraj v Ljubljani ne k žrebanju kake milijonske loterije, ne k sokolski povorki, niti ne h kakemu veličastnemu zastonjskemu sliodu JNS, kjer bi 3 ure govoril dr. Kramer, marveč k slabi nogometni tekmi, kakršna, je bila včerajšnja med SK Ljubljano in zagrebškim
Gradjauskinu
noče vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske izdati nikakih podrobnih poročil o operaciji na biskajski fronti, vendar kaže, da so bili včeraj doseženi mnogo važnejši rezultati, kakor pa so bili objavljeni. Danes dopoldne so nacionalisti zavzeli nove postojanke v rebreh gore Ainboto na meji med pokrajinami Alavo in Guipusoo in Vizcayo. 2e na vse zgodaj so cele skupine velikih napadalnih letal napadle vladne postojanke. Nekatere skupine letal so štele tudi po 40 edinic. Nacionalisti so zavzeli vas Ochandiano, ki so jo pa republikanci še o pravem času izpraznili. Z neke druge strani je prispela tudi vest, da so vladne čete izpraznile v sei naglici še mesto Durango.
Anarhistične vstare
London, 5. apr. AA. (DNB). Zunanji minister valencij-ske vlade Del Vajo je v razgovoru s posebnim poročevalcem »Daily Heralda« priznal, da 6e v krajih pod valencijsko vlado ponavljajo pogosti upori anarhistov in da je morala vlada zaradi nastopa proti njim umakniti z bojišča večje milične oddelke.
Izmišljene vesti o uporih
Salamanca, 5. aprila. AA. (Havas) Uradno poročilo pravi, da je nacionalistična oblast glede na objavljanje izmišljenih vesti v listu »Daily-Expressu« o dogodkih, ki naj bi ee bili pripetili v nacionalistični Španiji, izgnala dopisnika tega lista z ozemlja, ki ga imajo nacionalisti v rokah, in prepovedala uvoz in izvoz tega lista v teh krajih.
Posebne tehnične komisije eo začele prelivati zlato v plošče. To je tisto zlato, ki eo ga ljudje prostovoljno oddali od začetka meseca avgusta
1936.	Te plošče zlata bodo nato izročili Narodni banki nacionalne junte v Burgosu.
Iz Gibraltarja poročajo, da so nacionalistične vojne ladje ustavile in odvedle v Ceuto tuja parnika »Nioba« in Linda«.
Vesti iz Madrida
Madrid, 5. apr. AA. Nacionalistična letala eo včeraj proti večeru bombardirala Durango. Napravila eo veliko materijalno škodo. Več zgradb je bilo popolnoma porušenih. Tudi več ljudi je bilo ubitih.
Nacionalisti eo že v petek zjutraj napadli republikanske postojanke pri Pitresu. Vladne čete pa so ta napad oetro odbile in prešle v proti napad. S tem napadom eo zavzele važne postojanke pri Prandolaniju in La Canadi de Massandre. Z novih postojank obvladajo vso okolico v Canade di Orgivi.
Po vladnih informacijah so republikanske čete okrog Madrida včeraj utrdile na svojih postojankah, ki so jih včeraj z naravnost eijajno akcijo zavzele in s katerih obvladajo kar več cest ee-vernozapadno od prestolnice. Danes je prišlo tam le do manjših bojev in topniškega obstreljevanja. Več uporniških jarkov in strojniških mezd je bilo razdejanih. Uporniško letalstvo se je ponovno pojavilo nad republikanskimi postojankami, ne da bi jih napadli. Na republikansko stran prehaja vedno mnogo nacionalističnega vojaštva. V drugih
vili 10-letnico, odkar je letalstvo postalo samostojna celota v italijanski vojski.
Sest nemških novih torpedovk je dobilo svoja imena. Imenovale se bodo po poveljnikih torpedovk nemškega brodovja med svetovno vojno, ki so padli v različnih bitkah.
Predsednik turške vlade Izmed Ineni pride v Be grad na važen uradni obisk 11. aprila. Spremljal ga bo tudi zun. minister Ruždi Aras.
Umrl je češki kritik in pisatelj František Salda, ki j-e sj»adal med največje duhove v češki književnosti. Izdajal, urejal in do zadnje vrste sam pi-sal je svojo oeebno revijo ^Šaldov zapisnik«, v ka-tereni je zavzemal stališča do vseh pojavov sodobnega češkega in svetovnega življenja.
Utrdbe ob kanadski tihomorski obali je sklenil graditi angleški imperialni obrambni odbor, ki je izdelal za to že načrte. Utrdbe naj bi varovale zahodno kanadsko obalo pred naskokom Japoncev.
Odbor medparlamentarne zveze zboruje v Rimu. Dela se udeležuje tudi jugoslovanska delega-
Italijanska kraljeva dvojica bo v kratkem obiskala sv. očeta. Obisk bo zaseben in se bosta pri tej priliki kralj in kraljica zahvalila za odlikovanje zlate roze, ki ga je sv. oče letos podelil kraljici Heleni.
Prepovedano je politično udejstvovanje vsem prebivalcem Južnoafriške Unije, razen tistim, ki so pravi angleški državljani. Tisti, ki so samo državljani Unije, ne smejo Mti člani političnih organizacij, ne smejo hoditi na shode in kar je podobnega. Ta odredba je naperjena predvsem proti Nemcem, ki jih je v teh .pokrajinah veliko.
Mednarodna delovna konferenca se je začela včeraj v VVasbinglonu. Konferenca bo proučevala uvedbo 40-urnika v tekstilni industriji. Konferenco je sklical predsednik Roosevelt.
80 let carinske svobode na Baltskem morju so praznovali letos 1. aprila. Do pred 80 leti je namreč Danska jx>birala visoke pristojbine od vsake ladje, ki je plula skozi Sundski preliv v Baltsko morje. Pred 80 leti pa so vse države, katerih ladje so plule tam, odrekle Danski ta nepotrebni davek.
Egiptovski kralj je vodil vlak in sicer električni, ki pelje iz Ženeve v Bern. Vlak ima zaradi brzine in barve ime »Rdeča strela«. Doseže brzino 140 km na uro.
Serum za zdravljenje išijasa je iznašel poljski profesor Javorški. Poskusi s tem zdravilom za bolezen, ki so jo do zdaj zdravili samo z ogrevanjem in z malo uspešnimi injekcijami, 60 6e izborno obnesli.
Zadnji tuji poslanik na neguševem dvoru, francoski poslanik Boilard je včeraj odpotoval iz Addis Abebe ter pustil na svojem mestu samo francoskega konzula. S tem je tudi Francija dejansko priznala zasedbo Abeeinije.
Stavka v Fordovih tvornicah v Detroitu je končana in so se delavci danes vrnili spet na delo.
Nemčija namerava napasti »neke sosedne države« tedaj, ko bo pozornost vsega sveta obrnjena na primer na kraljevo kronanje v London ali pa na začetek pariške svetovne razstave. Tedaj bo Nemčija izkoristila svetovno nepozornost in nemški generalni štab že dela načrte za tak naskok. Take grozne zgodbe servira svojim bralcem pariški desničarski list »Arni du peuple« in je torej v teni še hujši, kakor desničarsko-Ievičarski »Slovenski Narod« ...
Velike vaje za protiletalsko obrambo so se začele v soboto v Londonu. Vaje 6e bodo ponavljale v presledkih vse letošnje leto. Pri otvoritveni vaji je sodelovalo veliko število lefcd.
Albanska princesa Ksenija je bila operirana na slepiču.
Pogodbo za letalski promet med Portugalsko in med Združenimi državami čez Atlantsko morje so podpisali včeraj v Lizboni zastopniki velikih amerikanskih letalskih družb ter predsednik portugalske vlade Salazar.
Francoski strotosferni balon, ki se je dvignil 22.000 m visoko, je včeraj padel na zemljo v bližini Genove. Balon je bil brez posadke.
Na pomoč kliče nemški parnik »Borkum«, kakih 1800 km	od Newyorka. Parniku	je	vihar
odlomil krmilo.	Vrh tega	pa je	megla,	ki	brani
drugim ladjam, da bi mu mogle na pomoč.
Bivši maroški sultan	Muraj	Hafid	je	umrl.
Sultan je živel	v Parizu.	Bil je	zadnji	svobodni
vladar Maroka in se je leta 1907 boril proti Francozom, ki so dobili nalog naj Marok’o za-
22 zastopnikov mladih francoskih socialistov
so izključili iz Blumove stranke, ker je njihovo glasilo »Mlada gaida« napadalo sedanjo vlado. S tem je spor med francoskimi starimi in revolucionarno usmerjenimi socialisti, dobil resne oblike.
Splošna rudarska stavka grozi tudi Angliji, če 15. in 16. aprila ne bo prišlo do sporazuma med lastniki in med delavci. Delavci bodo glasovali, ali so za stavko ali ne.
Poljski zun. minister Beck bo baje odstopil zaradi slabega zdravja. Kot njegovega naslednika imenujejo sedanjega poljskega poslanika v Berlinu, Lipskega.
Guverner nemške državne banke, dr. Schacht
predelih fronte okrog Madrida ni bilo posebnih a bo v kratkem prišel v Bruselj na važna finančna dogodkov.	nogajanja.
Šahovski boj za prvenstvo v Sloveniji
Ljubljana, 5. aprila.
Včerajšnjo nedeljo je priredila Slovenska Šahovska zveza svoj tretji monstre turnir, ki je topot znova pokazal, kako veliko zanimanje vlada za to plemenito igro ne samo v Ljubljani, pač pa tudi po drugih slovenskih mestih. Turnirja se je udeležilo nič manj kot 12 Šahovskih klubov, od katerih je seveda največ ljubljanskih. Svoje moči, ki jih bo v bodoče vedno manj treba podcenjevati, pa so na tej tekmi poizkusili tudi Šahovski klubi iz Kranja, Maribora, Celja in Šoštanja. Po Številu igralcev so se turnirja udeležili: Ljubljanski Šahovski klub kot najmočnejši s 15, šentpeterski klub z 9, Železničar s 6, Šahovski klub Lovšin in Kranj s po 5, kluba Triglav in šiška s po 3, Amaterski šahovski klub (bivši Omladinci) z 4 igralci, dalje so nastopili trije srednješolci, en igralec izven kluba ter po eden iz Celja, Maribora in Šoštanja. Vseh tekmovalcev je nastopilo 57, ki jih je za nekatere srečni, za druge pa zopet nesrečni žreb porazdelil v sedem skupin po osem igralcev, v eni skupini pa jih je zaradi številke 57 moralo pasti devet.
Pred otvoritvijo turnirja je mogel opazovalec slišati marsikatero zanimivo opazko, ki gre posebno pri tej tekmi toliko na račun žrebanja. Jasno je, da vsem ni sreča enako mila. Če je žreb odločil kakšnega manj znanega igralca med same •ikanonec, pred katerim se vzbuja strah šahistu že, ko sliši njegovo ime, je sem pa tja kdo precej na glas pripomnil v svojo obrambo:
„Aal najmočnejša skupinaI"
Vendar pa je takega tekmovalca' tolažila zavest, da je v tako hitri igri, kakor jo bodo igrali danes, tudi kdo od boljših toliko zavozi, največkrat v preveliki svoji samozavesti, da tudi najslabši dobe vsaj po nekaj točk. Močnejši pa so so ob izidu žrebanja držali nekam »štemanoc in so molčali, kakor da bi hoteli biti vsaj proti manj veščim igralcem bolj tovariši.
Nekako ob pol 11 dopoldne je otvoril turnir g. Erker s pozdravom vsem udeležencem, posebno pa tistim, ki so se prijavili za to tekmo iz drugih mest (Kranj, Maribor, Celje, Šoštanj). Dal je nato igralcem nekaj tehničnih navodil, ter posebno opozoril reditelje, ki so bili dodeljeni vsaki skupini po eden, naj strogo kaznujejo s kontumacom vse tiste, ki bi se pregreSili s prepočasnim igranjem na škodo svojih nasprotnikov. Tempo tekmovanja-je bil določen do preteka prve minute na pet sekund na vsako potezo, ves srednji del igre nekako do 45 minute po 10 sekund za potezo, končne poteze pa zopet samo po pet sekund.
Kakor da je ravno prav prišlo naključje, da je bil v zadnji skupini, kjer jih je igralo devet, vedno en tekmovalec prost. Da se ne bi dolgočasil, so mu poverili nalogo, da bo tolkel na zvonec takt. In udaril je zvonec začetek, nato pa že prvih, drugih, tretjih pretečenih pet minut, kolo za kolom.	*
Drobne šahovske postavice so zaplesale
svojo črno-belo reduto od roba do roba malih dvoranic. Sem pa tja se je že kar v začetku katera tako zaletela, da je padla čez rob... Čez rob, kamor ne sme več nazaj I
Potekalo jo kolo za kolom in vedno bolj se je kazalo, da je žreb res porazdelil močnejše igralce tako, da jih je bilo v vsaki skupini nekaj. Ti so si precej gotovi zmage pisali točko za točko, kakor da bi se to popolnoma samo po sebi razumelo. Vendar pa se ni vselej tako razumelo. Bilo je nekaj prav bridkih razočaranj. Marsikdo si na primer ne bi mogel misliti, kako ga bo »podrl« fantek iz Medvod, ki je igral pod kranjsko zastavo. Kranjčani so res lahko ponosni nanj. Med gledalci je bilo gotovo tudi nekaj takšnih, ki so podvomili, da bo ta fantiček tudi topot, ko je tako hitro od-ločevanje za poteze zahtevalo največje zbranosti in borbenosti, tudi topot kaj dosegel. Pa se je čisto dobro izkazal, saj je pri drugem tekmovanju, ko ni več odločal žreb, prišel v četrto skupino. Bilo pa je še toliko in toliko drugih razočaranj, pa tudi presenečenj.
Skupine po moči
Opoldne je bilo končano izločilno tekmovanje, t. j. tekmovanje po skupinah, kakor jih je odločil žreb. Turnir se je popoldne ob 3 nadaljeval. Vsi tisti, ki so pri dopoldanski tekmi dosegli v posamezni skupini prvo mesto, so popoldne igrali v prvi skupini, vsi drugi v drugi, tretji v tretji itd. Najmočnejši so bili torej pri končnem tekmovanju igralci prve skupine, sicer ne morda ravno najmočnejši sploh, pač pa vsaj takšni, ki jim je dopoldansko tekmovanje prineslo največ točk. Saj je vendar tako težko reči, pri šahu Se posebno, kdo je najmočnejši. Sreča in nerazpoloženje igralca sta na vsezadnje tudi nekaj. Bilo je menda celo nekaj takšnih, ki so dopoldne namenoma malo
Prvaka dva, torej - nobeden
Sledili svoje moči in so pri prvem tekmovanju raje prišli kje med zadnje skupine, samo da bi pri končnem tekmovanju lahko dosegli kaj več, ko bodo igrali s slabejšimi. Nagrade so bile namreč namenjene za vse skupine, tudi za zadnjo. Vendar pa se je videlo, da večini ne gre za nagrado, pač pa le bolj za častno mesto, ki je vsekakor bolj častno, če je v kateri izmed prvih skupin.
Žreb se res ne raiume na šah
Nekaj nesporazuma, pa deloma tudi upravičenega nezadovoljstva pa je tudi topot pokazalo dejstvo, da sta pri dopoldanskem tekmovanju v kakšni skupini dosegla dva najboljša tekmovalca enako število točk. Nastalo je vprašanje, kdo bo prišel pri končnem tekmovanju v prvo in kdo v drugo skupino. Znova je bilo na dnevnem redu vprašanje, če ima res žreb pravico presojati moč šahovskega igranja tega ali onega tekmovalca. Najbolje bi sicer bilo, dn bi dva igralca z enakim številom točk igrala še enkrat. Toda, tekma je že tako trajala skoro ves dan in bi se z morebitnim nekoliko pravičnejšim igranjem tega ali onega, ki um sreča ni bila mila, preveč zavleklo. Zato je tudi žreb spregovoril svojo kratko pesem, čeprav se ne razume na šah.
šahovski turnir je bil končan nekako ob pol 6 zvečer. Pa ni prinesel novega prvaka dravske banovine, ki naj bi bil tisti iz prve, najmočnejše skupine, ki bi dosegel največ točk. šiška in Ciril Vidmar si menda ne bosta preveč nevoščljiva drug drugemu tega naslova, saj se lahko reče, da sta sama kriva, če sta dosegla oba isto število točk. Zakaj pa tako dobro igrata, da more to vprašanje sploh nastati.
Uspehi posameznih tekmovalcev
po skupinah so bili tile:
I.	skupina: 1. in 2. Šiška in Ciril Vidmar po 4 in pol točke, 3. Sikošek 4 točke, 4. Peterman 4,
5.	Samec 2. — TI. skupina: 1. inž. Weiss 5 in pol,
2. Longer 5, 3. Mešiček 3, 4. Singer 3. — Tli. skupina: 1. Furlani 5, 2. Preinfalk 5, 3. llren 3 in pol,
4.	Požar 3 in pol. — IV. skupina: 1. Pretnar 4 in pol točke, 2. Sešek 4, 3. Habič 3, 4. Muzlovič 3. — V. skupina: 1. Kumelj 5. 2. dr. Čadež 4 in pol,
3. Samobor. — VI. skupina: 1. Šval 5, 2. Šuštar St. 4 in pol, 3. Kegu 3 in pol, 4. Berčič 3 in pol. — VII. skupina: 1. Lokovšek G, 2. Udovič 5 in pol, Simonič 5. — VIII. skupina: l. Pogačnik 6, 2..prof. Osterc 4 in pol, 8. Arigler 4 in pol točke.
Tekmovalcem je bilo razdeljenih 30 nagrad. To so bile leposlovne knjige, ki so jih podarile ljubljanske knjigarne in založbe. S tem so tudi te pokazale, da znajo ceniti plemenitost Šahovske igre in važnost njene propagande, propagande za igro, ki bistri duha in ga vzgaja za lepše cilje, s tem pa mladino odvrača od toliko škodljive zabave neštetih drugih vrst
Filmi
ki jih velja videti... ali ne videti
»Za ceno življenja« (Matica). Dober kriminalni film, ki ima povrh vsega Se to zanimivost, da prav do zadnjega ne vemo, kako se bo zadeva iztekla. To je zasluga spretne Eichbergove režije in dobre montaže. Igralsko držijo pokoncu moški, med njmi C. L. Diehl. V celoti dejanje ne računa na običajne kriminalne efekte in presenečenja, zaradi česar je film sprejemljiv za spremembo tudi prijateljem boljšega blaga.
Gasilska župa Maribor mesto
Maribor, 4. aprila.
Ta gasilska žuipa, ki je bila ustanovljena lansko leto, da so se z njo mariborski gasilci rešili neprijetnega varstva gasilske župe Maribor-levi breg, je imela v petek zvečer 6Voj prvi redni občni zbor, ki ga je vodil starešina bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik. 2upo tvorita mariborska gasilska četa in poklicni gasilci iz delavnic državnih železnic. Šteje 119 izvršujočih članov ia 46 izvežbanih Samarijanov, ima 5 zdravnikov, 4 reševalne avtomobile, 7 motork, 14 prenosnih brizgaln, 85 Minimax aparatov za tako gašenje, ki brizga 1000 litrov pene na minuto. Poleg tega razpolaga z najmodernejšimi pripravami za razkuževanje prostorov, zastrupljenih s strupenimi plini, ima veliko število plinskih mask, 3890 metrov cevi, vse niene motorke pa lahko brizgajo na minuto 5.600 litrov vode. Inventar obeh čet se ceni na 2 in pol milijona Din, od česar odpade na mariborsko četo 1,750.000 Din. Nova župna uiprava je sledeča: starešina Bogdan Pogačnik, podsta-rešina Alfonz Kessler, tajnik Kramberger Franc, blagajnik Ramšak Franc, odborniki: Čerče Ivan, Hameršak Vinko, Kessler Hinko, Sageir Vinko; nadzorni odbor: dr. Janko Kovačec, dr. Sekula Franc, Blažič Josip, Marusig Hugo, Mivšek Franc. Delegata za skupščino Zajednice: Bogdan Pogačnik in Kramberger Franjo.
Celjske novice
Obrekovalca vlade pred celjskim sodiščem.
Pred okrožnim sodiščem sta sedela včeraj dopoldne na zatožni klopi dr. Rudolf Mikuš, zdravnik in župan v Vojniku ter Ivan LeSnik, mlinar iz Nove Cerkve, oba že prej obsojena in sedaj na prostosti. Državno sodišče ju je obtožilo, da sta v času pred volitvami v podeželske občine, ki so bile
6.	decembra 1930, razširjala v Vojniku in Novi Cerkvi tiskane in s strojem pisane letake, z namero, da bi z vsebino teh sestavkov povzročila nerazpoloženje zoper državne uredbo in oblastvene naredbe ter zoper političen red v državi. V letakih sta sramotila predvsem JRZ ter razširjala v njih neverjetno laži, kakor da jo JRZ prodala slovenskega kmeta srbskim bankam, da se zbirajo v JRZ največji razbojniki, ki so delavce v Kranju hujskali na štrajk, v tovarnah maševali, potem pa s krvjo štrajk zadušili, da je JRZ napravila iz cerkve vlačugarske beznice in pribežališče vseh lumpov, da jim je vera >kšeft< in cerkev fabrika za izkoriščanje nezavednega ljudstva, dalje da je dr. Korošec prodal Slovenijo največjim izkoriščevalcem in krvosesom Jugoslavije. Obtoženi Mikuš ze priznal, da je naročil 30. novembra v Zvezni tiskarni 200 letakov, namenjenih volilcem občine Nova Cerkev in občine Šmartno v Rožni dolini. Ko je prišel 2. decembra v tiskarno, so bili letaki že pripravljeni in zvezani v zaboj, zvedel pa je, da se nahaja v zavoju še drug agitacijski material. Ta zavoj ni odprl in zaradi tega ni vedel kakšen material se je nahajal v’ zavoju še poleg volilnih letakov; izročil ga je Ivanu Lešniku. Obdolženec Lešnik Ivan se je zagovarjal, da je prečital le en letak, dočim vseh sestavkov ni prebral. Njunemu zagovoru pa sodišče ni verjelo.
Sodišče je spoznalo zato oba obtoženca kriva in je obsodilo dr. Rudolfa Mikuša na 1200 Din denarne kazni in 150 Din povprečnine, v primeru neizterljivosti 20 dni zapora, in sicer nepogojno, Ivana Lešnika pa na 800 Din denarne kazni in 150 Din povprečnine, v primeru neizterljivosti na 20 dni zapora, pogojno na 2 leti.
yiom v cerkev. V noči na petek so vlomili neznani vlomilci v farno cerkev v Galiciji pri Dobrni in odnesli iz nje pozlačeni monštraneo, ciborij in tri kelihe. Sv. hostije, ki so bile. v kelihu, so lepo položili v oltar, ukradene stvari pA so odnesli zavite v oltarni prt. Cerkev trpi precejšnjo škodo.
Svojevrstna stavba v Mariboru:
Maribor, 4. aprila.
Tam, kjer se stika Sodna ulica z Aleksandrovo cesto, se je predvojnim gradbenim strokovnjakom na mariborskem magistratu pripetila usodna napaka: Med novo Sodno ulico in Pal-taufovo vogalno hišo je nastala 54 metrov dolga in samo 4.75 m široka parcela, s katero si niso vedeli kaj početi. Posestnik Paltauf svoje hiše ni mogel več pomakniti na vogal, poleg tega pa je stal vzdolž cele parcele trinadstropen požarni zid in tako je naspala spaka, ki še danes kazi ta del mesta, dasi so jo skušali zakriti z drevesnim nasadom. Veliko načrtov se je napravilo, kako to napako odstraniti, pa nobeden ni bil sprejemljiv, dokler sedaj ni prišel inž. arh. Saša Dev s
Jutro", zmedenost in naivnost
II
Ljubljana, 5. aprila.
Nedeljska izdaja sJutra« iina 18 strani, ki jih je treba seveda napolniti. Včerajšnja »Jutro-va» nedeljska izdaja je vsekakor v želji, da izpopolni svoje stolpce s kolikor mogoče dobrim čtivom, smatralo potrebno, da ponatisne doberšen del našega poročila, ki smo gn objavili v zvezi s smučarsko nesrečo pod Storžičem. »Jutro« citira sledeči del našega poročila, ki smo ga objavili pod podnaslovom »Vsak je storil svojo dolžnost«: >Kdor je gledal v Tržiču, kako ljudje s sočutjem stopajo v občinsko hišo kropit mrtve žrtve, kako s sočutjem in z žalostjo tolažijo obupane svojce ponSferečenih fantov, in kdor je videl, kako si je vsakdo, kdor je le količkaj mogel, takoj ko je zvedel za katastrofo, skušal storiti vse, da bi zmanjšal obseg nesreče, kako so sc takoj stavili na razpolago reševalci in kako so tudi vsi ostali storili vse, kar so mogli, ta je mogel priti do nepo-bitnega prepričanja, da jo vsak Tržičan storil vse, prav vse, kar je mogel. Ljudje niso storili le to, kar je bila njihova dolžnost, marveč mnogo več — vse, kar so mogli. Bilo je tako, kakor vedno, kadar se pripete pri nas kake večje nesreče: spričo nesreče izginejo namah vsa osebna nasprotstva, za politična prepričanja ponesrečencev in svojcev v takih primerih nikdo ne vpraša, ravno tako kakor nikdo ne dela razlike o stanu ponesrečencev ... Če upoštevamo, da so bile na dan nesrečo v Sloveniji pretrgane skoro vse telefonske linije, si ne moremo prav nič očitati, da vsakdo izmed
»Jutro« imenuje to pisanje za deplasirano, zmedeno in — naivno. Deplasirano, zmedeno in naivno zato, ker smo Tržičanom dali priznanje za njihovo nesebično in požrtvovalno delo ob priliki nesreče. Tržičani samo najbolj vedo, kaj so ob nesreči vse storili in gotovo ga ni človeka, ki je vse to gledal in ki bi Tržičanom potem tako priznanje odrekal. Tudi tržiški dopisnik »Jutra« je gotovo istega mnenja in ga zato tržiška javnost ne smatra za odgovornega za tako blatenje Trži-čanov. Najbrž mora »Jutro« drago plačevati vrstice, da njegovi domači vrstičarji, ki sicer v svojih štorijah vedno tako vsiljivo poudarjajo moralnost, socialnost in plemenitost, tako poročanje lahko spravijo v sklad, če že ne s svojo človeško, pa vsaj časnikarsko vestjo. Čudno se nam zdi tako pisanje in taka socialna frigidnost v tem listu, ki je sicer vedno pripravljen objaviti cedeče so interwiuve z delomrzneži in s kandidati za kriminalne tipe ter jih braniti do poslednje kaplje
—	črnila.
Ni naš namen, da bi z »Jutrom« debatirali; ugotavljamo le, da se je tudi topot »Jutro« brez resnega vzroka prvo obregnilo ob naše pisanje ter to pisanje, s katerim dajemo priznanjo vrlim Tržičanom, imenuje za deplasirano, zmedeno — in naivno. Nam se pa zde vsekakor bolj depla-sirani, zmedeni in naivni tisti ljudje, ki druge napadajo, pa jim pri prvem zaslužnem odgovoru poidejo zadnje kaplje črnila ter se v svoji depla-siranosti, zmedenosti in naivnosti skušajo pod
Pesek in kamenje sta ga zasula
črni Graben, 4. aprila.
V	Kompaljah, nedaleč od Krašnje, se je oni teden zgodila huda nesreča, ki je skoro uničila mlado življenje. V kamnolomu blizu velike ceste je napravljal pesek za strešno opeko mladenič Jože Sušnik, p. d. Levčev iz Krajnega brda. Ne-davuo se je vdrla velika plast zemlje in peska ter je mladeniča zajela tako, da ga je do vratu popolnoma zasula. V tesnem objemu kamenja si fant ni mogel pomagati. Nesrečo so opazili otroci, ki so se igrali nekje v bližini. Brž so hiteli domov povedat, kaj se je zgodilo. Ljudje, ki so takoj prispeli iz bližnje vasi, so mladeniča hitro odkopali. Bila pa je že skrajna sila, zakaj fant je že kar pojemal od bolečine. Plaz mu je zlomil obe nogi ter mu zadal hude notranje poškodbe. Ponesrečenca so spravili v bolnišnico, ker je njegovo stanje precej resno.
iz Cerknice
Smrt Tzornega moža. V nedeljo se je bliskovito raznesla žalostna vest, da je preminul priljubljeni in ugledni rakovski špediter g. Ludvik Vidrih.
Pokojni Ludvik je že leto dni bolehal na neozdravljivi bolezni v sapniku. Lansko leto na belo nedeljo je bil prvič operiran. Bolezen pa se mu jo pozneje ponovila. Na veliko nedeljo so ga zopet odpeljali v ljubljansko bolnišnico, a so ga že v soboto pripeljali nazaj domov, ter je kljub vsem zdravniškim prizadevanjem, ravno na obletnico prve operacije, v krogu domačih umrl. Zapušča troje majhnih otrok, od katerih je najstarejši star pet let, najtnlajši pa 13 mesecev.
Pokojni Ludvik je bil vseskozi mož, globokega katoliškega prepričanja in vnet zagovornik slovenskih narodnostnih pravic. Naj mu bo Bog mil sodnik, ostali pa naj se tolažijo, da je rešen vseh neznosnih muk, ki jih je voljno prenašal do konca. Pogreb bo v torek zjutraj.
No gresta iz hiše, čeprav se podira. Zadnji sneg, ki je padel ob velikonočnih praznikih, je napravil zelo mnogo škode. Po strehah je strgal opeko in lomil drevje. Na mali ulici v Cerknici pa je zaradi ogromne teže podrl hišo št 120, v kateri stanujeta stari ženici in je le sreča, da sta ostali živi. Toda kljub nevarnosti, ki tej stavbi preti, — nagnjeno jo namreč vse ogrodje, ki je So oslalo, — so ženski iz biSe nočeta izseliti in je možno, da se še ostali del podre in lahko ženski pod seboj pokoplje. Zato bi bilo prav, da ju iz hiSo odvedejo, če drugače ne gre tudi s silo.
Stavba, 30 m dolga in le 4 in pol metra široka
prizadetih ne bi ob pravem času storil vse, kar I plaščem kršene kolegijalnosti zateči pod zaščite je moral iu mogel.«	1	raznih razsodišči
svojevrstno idejo, za katero je našel že tudi interesente. Dev hoče na tem prostoru zgraditi nič manj, kakor trinadstropno »palačo*, ki bo pa jedva 4.75 m široka. Segala bo od Aleksandrove ceste vzdolž Sodne ulice do nove Pogačnikove hiše, ki se prične kmalu graditi poleg palače Delavske zbornice. Devov načrt je zanimiv in zelo originalen. Trinadstropno poslopje bo zidano v skeletnem sistemu, ki omogoča tanjše setene. Prislonjeno bo na požarni zid, katerega bo docela zakrivalo, tako da bo napravljalo pročelje vtis mogočne trinadstropne zgradbe, pri kateri ne boi nihče slutil, da je široka jedva par metrov. V tej ozki zgradbi pa bodo .povsem normalna stanovanja in pisarniški prostori. Obstojala bo t* treh delov, tako da bosta obe krili v stavbni črti, srednji del pa bo v prvem nadstropju segal nekoliko^ nad hodnik za pešce. Srednji del ne bo v pritličju izzidan, kakor na obeh krilih, kjer bodo že v pritličju pisarniški prostori. V sredini bo pod stavbo prazen prostor, zasajen z umetnim nasadom, ki bo lepoto in originalnost stavbe močno povzdignil. To bo »dvorišče« palače, da bo s tem zadoščeno tudi gradbenemu zakonu, ki zahteva pn vsa|d stanovanjski zgradbi 30 % nezazidanega prostora za dvorišče. Iz tega dvorišča bosta vodili dve stopnjišči v obe krili in srednji del poslopja. V prvi etaži se bo prišlo po stopnjiščih na. °beh straneh najprej v dve dvosobni pisarni v krilih,1 v prihodnji etaži pa v dve trisobni pisarni v srednjem delu zgradbe. V nadaljnih etažah bosta v obeh krilih po dve stanovanji za samce, v srednjem delu pa dve petsobni družinski stanovanji. Ti slednji dve stanovanji bosta zopet svojevrstna^ posebnost. V spodnjem delu vsakega stanovanja je namreč predvidena predsoba, dnevni prostor in kuhinja s pritiklinami, v nadstropju višje pa tri spalnice in kopalnica. Vsako tako stanovanje bo imelo izgled stanovanja v. majhni vili ter bo imelo vsako svoje posebno stopnjišče iz spodnjih prostorov k spalnicam. Streha celega poslopja bo imela teraso.
To zanimivo zgradbo bo postavila zadruga, ki se je posebej zato ustanovila ter se naziva »Mariborski dom«. Člani so večinoma odvetniki, ki bodo dobili na ta način v bližini sodišča zelo jjrimerne pisarne. Pa tudi za stanovanja bo gotovo dovolj interesentov, saj bo stala zgradba na najprometnejšem in lepem prostoru. Rešen pa bo s tem tudi kočljiv problem, kako izravnati ta del Sodne ulice ter popraviti grd izgled, ki je kazil zunanjost celega prometnega mestnega dela. Zadruga je že vložila na mestni občini prošnjo za prodajo parcele ter bo začela takoj z zidanjem, da bo zgradba do jeseni že gotova.
Zadnja pot Josipa Turka
Ljubljana, 5. aprila.
Ob ogromni udeležbi občinstva, zlasti gasilcev, je nastopil včeraj svojo zadnjo pot bivši prvi starešina gasilske zajednice Josip Turk. Pogreb je bil silno veličasten. Na Taboru so se poslovili od pokojnika v imenu sokolstva inž. Bevcev imenu pokojnikovih političnih prijateljA*linator dr. Kramer in v imenu mestne občine, katere častni občan je pokojnik bil, podžupan dr. Ravnihar. Poleg predstavnikov vseh oblasti, uradov, številnih organizacij, je korakalo v sprevodu, ki se je nato razvil, nad 1400 gasilcev. Dve godbi sta igrali žalostinke. Na pokopališču ja bilo zelo ginljivo in pretresljivo slovo. Več govornikov se je poslavljalo od pokojnika v zanosnih besedah, pevci so občuteno odpeli žaloslinko, nakar se je nepregledna procesija pogrebcev zvrstila pred odprto gomilo, da je skoraj sleherni od njih vrgel v zadnje slovo peščico domače zemlje, v kateri je našel pokojnik svojo zadnje domovališče.
Suha roba -skoraj zastoni
Ljubljana, 5. aprila. Danes dopoldne je padla na živilskem trgu zopet ena izmed barak, ki sc morajo umikati z živilskega trga, da dobiva trg lepo lice, obsežen prostor in potrebno higijeničnost. Bila je to Strle-tova baraka, napolnjena s suho robo. Ta suha roba je izginila danes kakor kafra. V teku ene ure jo prodala prodajalka vse stvari, stare tudi že po več let — seveda za neverjetno nizko ceno. Kupo-valcev se je okrog barake kar trlo. Vsak je hotel dobiti del napol podarjene robe, za katero so se kar trgali. Bili so zadovoljni trije: kupovalci, ki so tako poceni prišli do raznih potrebščin; prodajalka, da jo prodala tudi najbolj stare stvari, in končno — tržni inšpektor Rigler, ki vzrajno uresničuje svoj načrt, da dobiva živilski trg tako lice, kakor ga mora mesto, kakor je Ljubljana, imeti.
Ovire stavbne delavnosti
Na članek pod gornjim naslovom na 3. strani »Slovenskega Naroda« 70 z dne 27. marca
1937,	daje mestno poglavarstvo sledeče pojasnilo vsem stavbenikom in projektantom, v kolikor se solidarizirajo s tein člankom:
Navedbe pisca o višini trošarin so napačne in pretirano visoko podane. O tem se vsakdo lahko prepriča iz določb Uradnega lista 26 a/37, ki napram določbam leta 1936 glede gradbenega ma-terijala niso izpremenjene.
Pisec članka ne razlikuje občinskih taks od državnih. Prve niso občutne, pač pa so druge, zato je treba zadevne pritožbe nasloviti drugam.
Težav pri izposlovanju gradbenega dovoljenja ni torej kriv postopek gradbene oblasti. Težave si povzročajo projektanti sami, ako ne upoštevajo zadevnih stvarnih predpisov gradbenega zakona in pravilnika. Držati se je torej gradbenega za-kona ministrskih navodil glede gradbenega pra-vilnika ter okrožnic in pozivov, ki se izdajajo na podlagi gradbenega zakona in pravilnika. Le tako bodo takoj odpadle težave. Proti izdaji tukajšnjih odlokov je itak vedno odprta možnost pritožbe na višjo instanco.
Radio jutri
1	°Prila/ « Šolska nra: Pojdimo odkrivat
Križne J‘“?7e <*• l¥an Mlohler) - 12 Pisano poljo (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — IS Ca«, spored, ob-
ia08p j<7i.P-15uHadllBki orkost«r — 14 Vromo, borza — 18 Kadilski orkester — 16.40 Psihotehnika in narodno , ffospodarsvto (g. Mirko Ferenfiek) — 19 Cas, vreme, i poročila, spored, obvestila - 19.30 Nac nra: Umntne ?j,.v Bosni (Ham/,a Huma Belgrad — 19.50 Zabavni j tednik — 20 Cajkovsklj: Romeo in Jnlija, nvertura (ploSfie) — 20.20 Branislav NuSič: «DK« - komedija (elani Nar. glod. v Ljubljani) — 22 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 22.15 Vesel konec (Radijski orkester).
,Naročajte Slovenski dom!
Kulturni koledar
Josip Cerk
4. aprila 1912 se je ponesrečil na Stolu geograf in speolog Josip Cerk. Kodi! se jo 24. nov. 1881 v Cerkovski vasi nad Logatcem. Gimnazijo je študiral v Ljubljani in Novem mestu. Geografijo je končal na Dunaju. Kot profesor je prišel v Ljubljano, kjer je sodeloval povsod, kjer so potrebovali njegovo bogato znanje. — Za zemljevid Slovenske Matice je obdelal Dolenjsko. Po ustanovitvi Društva za raz-iskavanje podzemeljskih jam (1910) se je začel ba-viti z znastvenim proučevanjem kranjskega Krasa. Dognati je hotel ali se nahaja na Krasu samo talna voda. Napisal je tudi več ocen. Bil je tudi odličen veleturist. — Smrtno se je ponesrečil, ko je peljal skupino dijakov na zasneženi Stol.
O. Hipolit
5. aprila 1722 je umrl v Kamniku filolog in nabožni pisatelj kapucin Hipolit. Rodil se je v Novem mestu. Bival je v raznih samostanih in nazadnje bil izvoljen za gvardijana v Kamniku. Spisi Kastelca in pridige Janeza Svetokriškega, da je. začel resno misliti na potrebe slovenskega jezika. Najprej je sestavljal slovar »na korist sebi in mladim redovnikom, kateri v jezikovnem neznanju potratijo več časa za besedo nego za stvar«. Do 1712 je priredil trojezični slovar v dveh delih, ki «e je pričel ze tiskati. — Ko pa mu je prišla v roke Bohoričeva slovnica, je začel popravljati ortografijo v Bohoričevem smislu. Ker poprave ni dovrSil, 6e slovar ni tiskal naprej. — Najbrž pa z njim v zvezi nova izdaja Bohoričeve slovnice iz leta 1715. Prav tako je gotovo njegova tretja izdaja lekcijonarja: Evangelia inu lvstuvi. — Pod svojini imenom je izdal 1. 1719: Bu-kvice od Slejda inu Navtika Kristusa našega Izveličarja, prevod Kemčana. — Sigurno je njegovo najvažnejše delo slovar. Čeprav je rabil razne priloge, jo mnogo besed on prvikrat zabeležil, odnosno so njegove tvorbe.
Ljubljana danes.
Koledar
Danes, ponedeljek, 5. aprila: Vincencij.
Torek, 6. aprila: Sikst.
•
Nočno službo imajo lekarne v ponedeljek: dr.
Piccoli, Tyrševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška 62 in mr. Gartns, Moste.
Drama: »Med štirimi stenami«. Red A.
Opera: Zaprto.
Kino Union: »Žeitev«.
Kino Sloga: »Jetniki s hudičevih ©tokove.
Kino Matica: »Za ceno življenja«.
* K I N
UNION
Gradjanski : Ljubljana 4:0
Film nenadkrllJlTe lepote
ŽETEV
r r*«la Vessely, Atila Hdrbiser, Re*l]a: O. BoItkj
TEL.
27*30
SLOGA
Vallko Ulmsko delo
letniki s hudičevih otokov
WARNE& BAXXER
TEL.
21-24
MATICA
Veliki kriminalni film
Za ceno živllenfa
Carl Ludwlg Diel, Kltty Jantzen, Tbeo Llagen Dane« preastf va samo ob 1«. ari, obe večerni piedtthTl odpadeta tned koncerta
0\pjJjf>tauvc. o& 1 €>., 1 *?.'3 >>'< 21.' ■uh '
Vzgojni večeri za starfe
Vzgojni večeri za starše se prično danes v ponedeljek 5. t. m. ob 20. uri na VI. deški osnovni šoli _ v Spodnji šiški. Predavatelji bodo razpravljali v poljudni obliki vprašanja duševne rasti, telesnega razvoja, vzgoje in bodočnosti naše mladine. Po vsakom predavanju bodo na razpolago za prost razgovor s starši, ki jih težijo določeni problemi vzgojne pomoči in prirodne rasti otrok. Predavanja se bodo vršila v sledečem redu:
1. V ponedeljek, 5. aprila: O bodočnosti naše mladine (prof. Čopič Venčeslav).
2. V torek, 6. aprila: Govorne težkoče mladine (strok. učit. gluhonemnice Mazi Vilko).
3. V sredo, 7. aprila: Duševni razvoj mladine (prof. Cernej Anica).
4. V četrtek, 8. aprila: Telesno-razvojne težave in nevarnosti mladosti (zdravnik dr. Mis Franta).
5. V petek, 9. aprila: Vzgojne težave rodbine in doma (prof. dr. Gogala Stanko).
6. V soboto, 10. aprila: Kaj vpliva na solski uspeh in neuspeh (prof. dr. Ozvald Karl).
Tečaj prireja »Pedagoško društvo v Ljubljani«. Starši in vzgojitelji mladine iskreno vabljeni!
Čelist Bogomir Leskovic in pianistka Zora Zarnikova, dva odlična in priznana domača umetnika, se predstavita drevi naši koncertni publiki ob 20 v veliki filharmonični dvorani na samostojnem koncertu, ki obsega izključno le dela za čelo in k|avir. Zastopani so skladatelji: Beethoven, Breval, RibaTd Strauss, De Falla ter škrjabin in Ljadov v priredbi znamenitega svetovnega čelista Pjatigorskega. S]>o-red ob6ega najlepše in najzanimivejše sonate za čelo in klavir, pa tudi nkladbe lažjega, melodpoznega značaja. Vsak prijatelj glasbe bo prišel nocoj v polni meri na svoj račun, spored je najskrbnejše sestavljen, oba nastopajoča umetnika pa zasluži1* vse naše zanimanje. Začetek koncerta točno ob 20. Predprodaja v knjigami Glasbene Matice, od pol 8 daJjn pa v veži Filharmonične družbe.
Ljubljansko gledališče
Ljubljana, 4. aprila.
Včeraj je bil praznik sv. Izidorja. Za *o priliko je prišel v Ljubljano kreirat Izidorja sani g. Jožo Jakupič, ki je prignal iz ravninske Slovenije v njene goratejše predele na pašo dobrih 1300 kljunačev in enajst plavili ovčic. Obojim so naša sočna zelišča in duhovite pijače prav dobro teknile. Nekateri pravijo, da se je nočni izletniški vlak kar nekam sumljivo opotekal po tračnicah... Upajmo, da je razbrzdana čreda nazadnje le srečno našla svoje staje, kjer je zaprla site oči in trudna usta.
Dan je bil kar prelep za tekmo z Gradjanskim. Nebeški vrtnarji so proti potrebi poveznili čez škropilnice poklopce; danes bi nam bila prišla prav ona dve svetovnoznana kranjska fenomena: dež in blato. Tako pa smo zabodli zaprte dežnike v regrat in z rokami v žepih pričakovali svečanega dogodka. »Plav’ nase sprav-r, pravi naš dični pregovor. In res, dobrih 5000 ljudi so je odzvalo zapeljivim reklamam. Prišlo je tudi krdelce takih simpatizerjev, ki še v življenju nikdar niso videli nogometne tekme. Nekateri vneti možje so prav te bele vrane krivili, da so s svojo navzočnostjo skrpucali poraz. Povsod ob robeli igrišča so se vile plave in belozelene zastavice, vinjeni praporščaki in njih sateliti (pa so dejali, da smo Kranjci za Švedi in Norvežani največji pijanci!) so prenašali plava bandera, peli zagorske popevčice in mežikali na nerodnem soncu. Njihovi kriki so bili v mnogočem slični davorijam proslulih puščavskih plemen. Že v predtekmi so preskušali svoja naravna glasbila, ld so jih uglaševali ob popolnoma evropskem instrumentu — harmoniki. Edinstven koncert pod milim	nebom.
Nekoliko pred	15.30 sta	se pojavila glavna
akterja, plavi purgerji in belozeleni Ljubljančani (novi dres je bil slabo krščen!).
Grad janski : Urh, Htigl, Bivec, Kovačevič, Jazbinšek, Kokotovič, Medarič, Antolkovič, Lešnik, Djanič, Pleše.
Sodnik: Scarpi, Italija.
Ljubljana :	Logar, Bertoncelj I.,	Jug,	Bon-
celj, Pupo, Sočan,	Zemljič,	Bertoncelj	II.,	Lah,
Slapar, Janežič.
Nekaj poteka: Gradjanski takoj napade, vendar Antolkovič zgubi žogo. V ripostu nastane za plavi gol kočljiva stvarca. Urh odbije Lahov, Bivec pa Slaparjev strel. Kaj kmalu se pokaže, da bo godel Gradjanski fagot-solo na terenu. Napad za napadom valovi k Logarju. Že v 10 min. zagreši Boncelj roko, ki jo zaznamuje Medaričev prosti strel v 10 min. z 1:0 za plave. Gradjanski stalno napada. Njegova halflinija dela brezhibno.
V 32 min. Logar obdrži na golovi črti skoro sigurno Lešnikovo bombo. Ljubljanini krili nekajkrat pobegneta, ali brez uspeha. V 44 min. nerodna zadeva, ki jo nesrečno razvozla Pupo z avtogolom — 2:0 za purgerje. — Po odmoru se slika do srede polčasa ne spremeni. Gradjanski gospodari na terenu po mili volji. Že v 4 min. po Jugovem in Sočanovem kikserju poviša Pleše na 3:0. SDeviški« kibici zapuščajo igrišče, veterani se vdajajo v usodo, plavi piskači padajo v delirij, rahlejši stvori se od navdušenja onesveščajo. Purgerji igrajo kakor po niti. V 29 min. krasen Medaričev gol.
V domač forvard pride nekoliko več življenja, ko gre Sočan na centerhalfa, Pepček nazaj in Pupo na zvezo. V tem delu igre izvede domači napad tudi edine, sicer zelo redke, smiselne akcije. Nekaj časa je podoba, da bo Ljubljana za silo skrpala častni gol, ali tudi te nade pokoplje g. Scarpi, ki odžvižga konec. Tisoči navale k izhodom.
Splošna ocena: Gradjanski nas je na našem lastnem terenu temeljito prepričal, da spada danes v vrsto najboljših nogometnih moštev, ki smo jih kdaj videli v Ljubljani. Nogomet, ki ga to moštvo danes goji, ni šablonski, ampak skrbno izdelan, duhovit ter celo ob povezanih akcijah pri vseh poedincih sijajno razumevan: vsi poeditici pri placementu in oddajanju očitujejo prav originalno in zavidanja vredno razumevanje sleherne ideje, ki jo začne krilo ali centerfor ali kdorkoli.
V tej uigranosti je brezprimerna prisebnost, linije kažejo zlasti od halfov dalje zavidanja vredno inteligenco in smisel za gradnjo igre: igralec čuti igralca, half ve, kaj misli zveza ali centerfor. Team je stalno v gibanju: vsak pomaga aktivno, opazovalcev tudi pri individualni akciji ni. Start je dober, dovolj stabilen in rezoluten, placement skoraj dovršen, tudi tehnika je prav solidna. Moštvo kombinira v teku igre po potrebi — iz taktičnih razlogov — dvojni sistem s takozvanim WM-sistemom: centerhalf kot police-man. Akcija napada je dosledno kazala skrbno izdelan sistem za vse situacije (vedenje spojk in kril pri demarkiranju!). In še eno vrlino so domačini demonstrirali zagrebški gostje: izreden delavni duh ter vzgledno, nesebično borbenost, ki je vselej ostajala v mejah prevdar-nega. Kljub vsej preračunosti in racionalnosti pa jc bila igra Gradjanskega za oko zelo preprosta. Brez hiperkombinacij so po centerforu in krilih ob odlični podpori zvez in halfov osvajali teren in s skopimi, toda od sile koristnimi in nevarnimi potezami silili pred nasprotni gol. Gradjanski je kot celota zapustil nadvse odličen dojem.
Ljubljana : Kdor je videl jesensko tekmo v Zagrebu, je bil danes razočaran. Medtem, ko je plavi partner, ki ga sestavljajo do zadnjega (razen Bivca) isti igralci, ob vestnem in strokovnjaškem treningu neverjetno napredoval, jc Ljubljana prav tako neverjetno padla in to zlasti v obeh prednjih linijah. Danes moštvo igra brez sistema: nekateri so njegove brezuspešno napore s spojkami v defenzivi nazvali dvojni W-sistem, ki da je od sile koristen pri močnejšem nasprotniku. Spojki da morata pomagati halfom. Danes se je ta stvar — prav tako kot proti BSK-u jeseni — strahotno »obnesla«. BSK je jeseni s točnimi kratkimi pasovi paraliziral to taktično potezo in zbegal poleg halflinije še spojki ter tako onemogočil prednje tri napadalce. Gradjanski pa si je danes takoj oskrbel premoč na terenu, ki so mu_ jo belozeleni prinesli na pladnju, in hkratu tudi zlomil isti nesmiselno zasnovani taktični branik z dolgimi pasovi ter s svojim za dva rofzreda boljšim smislom zn placement in oddajanje. Edino s možna obramba bi bila — vsaj na lastnem igrišču
—	akcija forvarda v eni liniji, ker bi ta akcija zaposlila nasprotne halfe bolj defenzivno in tudi lahko resno ogražala nasprotni gol. Halflinija je oddajala žoge prvemu, ki je bil najbolj pri roki; tega partnerji pa so na mestu pričakovali točne
DRAMA
Začetek ob osmih
Ponedeljek, 5. aprila:	Med štirimi stenami«.
Red' A.
Torek, 6. aprila: Zaprto.
Sreda, 7. aprila: »Matura«. Premierski abonma. OPERA
Začetek ob osmlb
Ponedeljek, 5. aprila: Zaprto.
Torek, (>. aprila: :>Ples v maskah«. Red B.
Sreda, 7. aprila. »Ero ž onega sveta«. Red Sreda.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 5. aprila ob 20. uri »Koncertna akademija. Izven.
Torek, 6. aprila ob 20. uri »Sv&ta Ivana«. Red A.
V	ponedeljek koncertna akademija. Predstavili se bodo odlična altistka ljubljanske opere Franja Golobova, pevka krasnega glasu, ki si je pridobila lep sloves tudi v tujini (zlasti na festivalu v Firenci) mariborska plesalka Stucinova, absolventka Vidmarjeve koreografske šole ter koncertni pianist prof. R. Gallatia.
Od tu in tam
u solidne postrežbe, ki so jo agilni plavi akterji vselej v kali zadušili. Šele Pupo je v drugi polčas, ko so se stvari za domače nekoliko zboljšale, prinesel v prvo vrsto ščepec invencioznosti. Obrambi ni kaj reči; le tretji in deloma četrti gol sta zanjo precej sumljiva — ali nič čudnega. Pri toliki zaposlenosti iii garanju bi se še kak drug obrambni trio zmotil! Ni pa vzrastla iz današnje tekme samo skrb za višino našega nogometa, ki je nevarno blizu primitivni igri z žogo (kamena doba Ilirije in Primorja!). Moštvo ne pozna elaiia, iz njegovih vrst je skopnela in spuhtela borbenost. Tekme ne emlje več resno: današnje razpoloženje igralcev je bilo podobno prej zapravljanju časa in igračkanju kot resnemu delu in moški borbi. Eno jc gotovo: moštvu manjka trde roke, ki bi znala držati vajeti!
Podrobna ocena: Gradjanski: Urh v vratih ni imel česa pokazati, ker je samo enkrat resno interveniral. Hiigl je bil prav tolikokrat slab kot dober, čeprav ni imel hudega dela. Bivec je bil boljši bek in Je moral večkrat popravljati Hiig-love lahkomiselne (izleti!) kikserjo, Kovačevič je prav dobro razdiral in serviral svoji strani napada lepo tolčene žoge. Izboren je bil Jazbinšek na cen-torlialfu, tako defenzivno kakor tudi ofenzivno. Bil je neke vrste os tenirra in je skoraj bolj on kot Lešnik gradil igro. Vzgleden part jo odsviral žilavi Kokotovič: pri njem so se združile vse vrline, oddajanje, jemanje, start, pamet, postavljanje. Bil je najboljši član tega znamenitega lialfovskega tri-murtija — danes brez dvoma najboljše linije v moštvu plavih purgerjev. Forvard je bil vzgledno uigran: Medarič je bil prav tako nevaren zaradi svojih samostojnih pobegov kakor zaradi briljantne, za kolektiv pametne igre. Prav dobro se je z njim sporazumeval prebrisani Antolkovič, ki ga je ' ilo videti v polju sicer manj kot Lešnika, kljub temu da je delal koristnejše ne predvsem mnogo konstruktivnejše kot široko razglašeni plavolasi centerfor. V sredi je dirigiral Lešnik, ki pa ie bil nekajkrat vse preveč egoističen in viharen. Mladi Djanič ni bil sam po sebi nobena zvezda, toda lepo povezan z Lešnikom in Plešetom je predstavljal pri osvajanju terena ostalim skoro v vsakem oziru doraslo moč. Drugi polčas se je zlasti razmahnil hitri, okretni in prefrigani Pleše na krilu.
Ljubljana: Logar v golu je bil kljub štirim eksplodiranim minam odličen, Bertoncelj I. prav tako. Le malo jo zaostajal Jug V tej formaciji. Sočan je bil slab in brez glave — kakor zadnje čase redno. Pupo se je stežka otepal tria, pri čemer je včasih hodil na viteške turnirje vstran ter puščal sredo prazno. Današnji Pupo še daleč, daleč ni naš jesenski centerhalf. Boncelj je bil kljub usodnim zmotani v tej liniji najboljši. Janežič je nekajkrat pobegnil, opravil pa ničesar, deloma po svoji, deloma po drugi krivdi. Slapar je od prejšnje nedelje ohranij samo odločen start. Lah je bil danes prav slab vodja tega, že itak imaginarnega napada. Igrati dobro zadnjih deset minut — je premalo. Komodnosti igralec ne sme poznati. Najboljši v napadu je bil pridni, toda šibki Pepček, ki je zastonj edini mislil na celo linijo. Zemljič je zdržal prvi polčas, drugi pa je povsem odpovedal. Od vseh linij je zadovoljila le obramba, ostali dve pa sta neljubo razočarali.
Sodnik g. Scarpi iz Rima je igro vodil sigurno in odločno, deloma tudi zato, ker sta ga obe moštvi tespektirali. Nikakor pa ne smemo trditi, da je bil odličen. V presojo faulov in offsidov, zlasti foulov, so se ukradle številne napake, dasi je ves čas kazal trdno voljo, da bi bil objektiven. Menimo pa, da bi naši sodniki, če bi se med igralci znali ustvariti avtoriteto, mirne duše vsaj toliko zadovoljili kot nas je g. Scarpi.
Drugi rezultati
Concordia : Hajduk 1 :1.
BSK : IIAŠK 4 : 0.
Jugoslavija : Slavija (Osijek) 5 :1 Slavija (Sarajevo) : BASK 4 : 2.
Po včerajšnjih tekmah je stanje v drž. ligi naslednje:
•	Gradjanski Hajduk Jug BSI
Slavija (S.)
BASK
Ljubljana HAŠK Slavija (O.)
Concordia
Dri. prvenstvo v gozdnem teku
Prva letošnja večja lahkoatletska prireditev je bila včeraj v Celju. Na tem državnem prvenstvu 60 nastopili v glavnem samo Slovenci in Hrvati, tako da je nastopilo skupno okoli 45 tekačev in štiri celotna moštva. V celoti pa je bilo zastopanih na tern prvenstvu 10 klubov. Celi prireditvi pa je bilo nebo zelo nenaklonjeno. Celo noč in še za čaea tekme je deževalo tako, da je bil teren dokaj razmočen in slab. Start je bil na igrišču v Glaziji, odkoder so tekači tekli dve zanki po 3 km in na igrišču samem 3 runde. Celotna proga je bila dolga 7500 m, torej za 2500 m skrajšana. Zmagal je i lahkoto Ive Krevs (ASK Primorje) in s tem tudi prinesel zmago svojemu moštvu, ki je s 47 točkami doseglo isto število točk kot zagrebška Concordia. Zagrebški Concordiji sta zlasti pripomogla k tako lepemu uspehu Slovenca Adolf Starman in Srakar Franc, ki sta se plasirala kot drugi in peti.
Rezultati:
1. Ive Krevs (Primorje) 24:01.4.
2. Adolf Starman (Concordia Zagreb) 24:39.4.
3. Šindelar (Concordia)-24:43.2.
4. Grmovšek (Maraton, Maribor) 25:51.
5. Srakar Franc (Concordia) 25:55.2.
6. Končan (Jugoslavija Celje) 25:55.4.
7. Čavič (Slavija Varaždin) 25:55.6.
8. Srakar Ive (Primorje) 26:12.
9. Krpan (Primorje) 26:17.4.
10. Starman (Ilirija) 26:17.6.
Rezultati moštev Primorje in Concordia 47 točk, Maraton (Maribor) 87 točk, Železničar (Maribor) 120 točk.
13	10	2	1	40:10	22
13	8	1	4	30 :14	17
13	8	1	4	33 :16	17
13	5	5	3	27 :14	15
13	6	2	5	28 :24	14
13	5	2	H	23 :29	12
13	3	3	7	12 :24	9
13	3	3	7	15 :35	9
13	3	2	8	15 :35	8
13	2	3	8	16 :38	7
Putnikova potovanja
Ogromno zanimanje za svetovno razstavo v
Parizu po vsem svetu spričuje dejstvo, da so že sedaj skoraj vsa stanovanja oddana. Da si zasigu-rate brezskrben in cenen ogled te sijajne razstave in velemesta Pariza, se takoj prijavite za »Put-nikov« izlet od 27. aprila do 11. maja z novim »luksus-ekspresom«. — Cena vožnje s kompletnim aranžmanom le 3900 din. Po poti sc ogleda Trst, Padova, Milano, Genua, San Remo, Monte Carlo, Nica, Toulon, Marseille, Nancy, Strassbourg, Basel, Ziirich, Konstanz, Innsbruck, Dolomite. Izkoristite ugodno priliko in prijavite se takoj pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22, kjer dobite
1	vse nadaljnje informacijo in prospekte.
Včeraj popoldne, je priletel v Zagreb slavni amerikanski letalec Lindbergh in se ustavil, da se oskrbi z bencinom in oljeni. Priletel je iz Aten. Preko noči je ostal v Zagrebu, nakar je odletel na Dunaj. Na aerodromu se je zbralo na prvo vest, da prihaja slavni letalec, nekaj stotin ljudi. Lindbergh pa ni bil nič kaj vesel takega .sprejema, še manj pa časnikarjev, s katerimi je imel v Ameriki baje zelo slabe izkušnje. Zato tudi ni hotel nič pripovedovati. Od Aten do Zagreba je letel 6 ur.
Muzikalno spremljavo za film »Koralska princesa«, ki ga bo posnela neka nemška družba v Dalmaciji, bo napisal splitski skladatelj Ivo Tijardovič. Tozadevno pogodbo s podjetjem je že podpisal in tudi odpotoval v Berlin.
, 65-letni starec so je v Čakovcu ubil zaradi — nesrečue ljubezni. Pred letom mu je umrla žena, nakir se je kmalu zaioči' z neko vdovo srednjih let. Že po kratkem času pa 6e je nevesta ohladila in ni hotela nič več čuti o starem vdovcu. Starca je bilo zato sram, ker so vsi ljudje za to zgodbo vedeli. Poraz v ljubezni ga je tako bolel, da se je šel nazadnje obesit.
Težka nesreča sc jc zgodila pri Subotici ob gradnji mednarodne ceste Subotica-Belgrad. Podjetje, ki gradi progo, je položilo tudi ozki tir in v soboto preizkušalo novo lokomotivo za prevažanje materijala. Nekaj časa je lokomotiva v redu delovala, kar naenkrat pa se je prevrnila, takoj pa je eksplodiral tudi kotel. Inženir, ki se je vozil v malem priklopljenem vagončku, je padel in si zlomil roko, iz kotla pa je nanj brizgnila vrela voda. Strojevodja pa je še o pravem času skočil iz stroja.
Včeraj so imeli v Belgradu na stanovanju Ljubo Davidoviča svoj sestanek voditelji belgrajskega dela združene opozicije. Navzoči so bili dr. Čubrilo-vič za zemljoradnike iz Bosne, dalje Ljuba Davido-vič, Miša Trifunovič in Joca Jovanovič. Kaj so sklenili, pa javnosti niso nič povedali. Kaj vekotrajnega ipo stari navadi prav gotovo ne.
Afera duševne bolnišnice v Koviun pri Pančevu se je vlekla še nekaj časa po smrti ekonoma Božidara Severja, ki je bil glavni udeleženec. Preiskovalna komisija je ugotovila, da niso zlorabljali svojih položajev le podrejeni uradniki in razni vrst oskrbniki, temveč tudi sam upravnik dr. Ilič. Kot tak se seveda ni upal drezati v posle ostalih. Po končani preiskavi je bil upravnik upokojen.
Z (loma je pobegnil učenec IV. razreda kra-gujevske gimnazije Branko Nikolič. Pred dnevi je ponujal svojim tovarišem v nakup svoje šolske knjige, ker rabi denar za svoje potovanje v Afriko. Tovariši so smatrali vse to le za šalo. Ko pa je fanta zmanjkalo, so vso zgodbo povedali staršem. Branko je vedno pripovedoval, da bo odpotoval v Afriko in tam začel z lovom — na leve.
Bolgrajska policija je odkrila v stanovanju trgovca Josipa Menaše tajen recept za predelovanje opija, takoj nato pa je našla tudi posodo in kemikalije, ki se porabljajo za tako delo. Trgovec je priznal, da je predelala že več kakor 2000 kilogramov opija v vrednosti preko 650.000 dinarjev. Predelano blago je potem pošiljal v Bolgarijo in Francijo, kjer so obstojale posebne tihotapske podružnice tega belgrajskega podjetja. Dve leti so so člani družbo pečali s tihotapstvom opija.
132 let starega človeka imajo baje v Velikem Ribaru pri Lipljanu na Kosovem polju. To je Bah-lijar Kožan. Da je toliko star, to zatrjuje on sam. Pravi pa, da je kljub svojim mattizalemskim letom še svež in zdrav ter opravlja vsa dela. Dvakrat je bil oženjen. Najstarejši njegov sin je umrl star 105 let. Šo živeči sin pa je star 87 let. Ostali otroci so skoro vsi dosegli visoko starost. Imel je mnogo otrok, saj živi še danes 312 potomcev njegove krvi.
Šest mesecev zapora so sodniki v Smederevu prisodili pravoslavnemu svečeniku Vojislavu Bliz-nakoviču iz Rakincev, ker je v pijanosti ubil deset let starega dečka. Preti tremi tedni je bila v Ra-kincih zabava in neka igra. Med veselimi gosti je bil tudi pop, ki se je pa napil. Brez kakega povoda je potegnil iz žepa revolver in začel stre-lajti v maso. Ubil je le dečka.
Vso Mata ruško banjo je kupil za sedem milijonov dinarjev inženir Božič, ki jo izumil povsod poznano »Božičevo« zračno zavoro na železnicah. Izum je bil zelo dober in je povsod našel kupce. BaZiču pa je to prineslo lepe milijone. Izum je bil dobrodošel najbolj za zaviranje pri večiih kompozicijah vlakov.
Zopet drzen napad v mestnem parku
Maribor, 4. aprila.
V teku dveih dni je bil sinoči izvršen v mestnem parku že drugi drzen roparski napad. Sinoči se je vračal slikarski vajenec Silvester Gril iz mesta domov v Ribniško selo, Pot ga je vodila skozi park, ko pa je prišel do konca parka v bližino Orovičeve trafike, je skočil proti njemu izza drevesa neznan moški ter ga skušal s klicem »Denar sem ali pa smrt« zgrabiti. Fant se je napadalcu spretno izvil ter jo ucvrl, kolikor so ga nesle noge, proti domu. Danes zjutraj je prišel ta slučaj prijavit na policijo. Podal je tudi opis napadalca, ki je bil srednjih let in srednje postave, oblečen v črne hlače in rjav suknjič ter je imel na glavi sivo čepico. Policija je takoj povzela obširne poizvedbe ter še tekom dopoldneva aretirala nekega moškega, ki bi po fantovem opisu prišel v poštev kot storilec.
Iz ljubljanske ženske bolnišnice
V preteklem letošnjem četrtletju jc bilo v ženski bolnišnici zopet znatno več porodov kakor v istem razdobju lanskega leta. S tem so se težave, s katerimi se bolnišnica že dolga leta bori, še povečale. Predvsem primanjkuje prostora. Porodna soba in sobe za otročnice so stalno prenapolnjene, tako da ni mogoče redno čistiti prostorov in postelj. Grozi nevarnost, da se poslabšajo higienske razmere. Iz tega bi lahko nastale velike neprilike za varnost porodnic. Preteče nevarnosti bi lahko preprečili edino na ta način, če bi prihajale v bolnišnico rodit samo one žene, ki pričakujejo kakršnekoli nepravilnosti, ki so gospodarsko šibke in ki iz kakih drugih razlogov nimajo takih pogojev, da bi lahko ostale doma in rodile v domačem stanovanju. Žene, ki imajo primerno stanovanje, zadostno domačo postrežbo in ki pričakujejo normalen porod, naj bi ostale v svojem lastnem interesu doma, kajli porod v urejeni domačnosti je varnejši nego porod v prenapolnjeni porodnišnici. Ženska bolnišnica bo prisiljena, da odklanja sprejem takih porodnic, ki imajo doma na razpolago vse, kar ie za porod potrebno.
Zadnjikrat je obstal in
mm
SEUL
fmUXki l&ltrCd (*» t ttJtf/turU m' . *> (f*H J*vO\ t*u
.mm mm
mrfK im itiiiNot ' MAAktMlS*.
mm
NajpopoSnejše orgle so -
■	a	m
brez piščali
V Nemčiji so za posnemanje filmske glasbe konstruirali svojevrsten, docela nov glasbeni instrument, takozvane Welterjeve svetlotonske orgle. Izumil jih je Edvin Welte, ki je potomec prastare nemške rodbine, ki je stoletja izdelovala orgle.
Delo najmlajšega potomca te orglarske rodbine vsebuje vse odlike dela njegovih dedov in pradedov, poleg tega pa še nekaj, kar se ni dozdaj posrečilo še nobenemu izdelovalcu orgel. V njih done tudi zvoki in barve zvokov, ki jih dozdaj še ni mogel ujeti v registre noben mojster razen Welteja.
To je mogoče zaradi tega, ker te svetlotonske orgle sploh nimajo piščali, torej niso odvisne od lesenih ali kovinastih nihajev.
Od zvočnega filma vemo, da vsebuje trak poleg 6like tudi zvok v obliki redkejših in gostejših črt. Aparatura spreminja ta fotografirani zvok s pomočjo fotoelektrične celce v zvenenje. Ozka zvočna proga na filmskem traku kaže čudno narezano zobčasto črto. Če to črto premikamo pred zelo ozko odprtino, skozi katero pada luč iz žarnice, nastajajo za trakom enakomerno ponavljajoče se zatemnitve, ker valovita črta odprtino zdaj bolj, zdaj manj zakriva.
Če namestimo tu zadaj fotoelektrično celico, pada iz odprtine nanjo zdaj več zdaj manj svetlobe, kakršne 60 pač zareze na črti. V celici nastajajo zaradi tega različno močni električni sunki, ki gibljejo opno v zvočniku in dajejo tako zvok v obliki glasDe ali glasa.
V novih orglah so ti zvočni trakovi razporejeni na prozorni plošči kakor zareze na gramofonski plošči. Dvanajst takih plošč (za 12 poltonov v oktavi) se vrti v orglah v enakem tempu pred številnimi malimi žarnicami. Te žarnice tedaj, ko so orgle v teku, mečejo svojo slabotno luč skozi dotično zvočno črto na prozorni plošči. Za ploščo je nameščena fotoelektrična celica, ki daje tresljaje za zvočnik.
Torej vidimo tu isto načelo glede spreminjanja svetlobnih tresljajev v zvočne kakor pri zvočnem filmu.
Ker je treba za orgle sedem oktav in približno 20 zvenečih registrov (zvočnih barv), je treba za vsakih dvanajst tonov dveh, štirih ali šest zvočnih plošč, tako da imajo velike svetlotonske orgle nad tisoč malih žarnic.
Organist, ki na te orgle igra, ne opazi tega nič. Njegove tipke so razdeljene kakor na navadnih orglah, na dva ali tri manuale, registre naravna prav tako s spojkami, kakor na katerikoli navadnih orglah. Iste 6o tudi kombinacije registrov.
Organista preseneča pri teh orglah samo nekaj: registre uravnava lahko v mehkih, lahnih prehodih od najnežnejšega piana do moči, ker je mogoče pri teh električnih orglah moč glasu uravnavati tako, kakor pri radijskih sprejemnikih.
Najpresenetljivejša novost pri teh orglah pa je v tem: sestava zvočnih barv, registrovanje se izvodi tako, da posnamejo kakor pri zvočnem filmu, čudovite zvoke najboljših orgel na svetu, ali pa da 6liko tona narišejo in potem fotografirajo. Z risanjem, ki sloni na računstvu, lahko pričarajo za orgle tako čiste in idealne barve zvoka, kakršnih ne more dati nobena lesena ati kovinasta piščal. Mogoče je celo uresničiti 6toletne sanje vseh orgelskih mojstrov in vključiti zvenenje teh orgel najdovrše-nejši zvok narave: človeški glas.
Zanimivo je tudi to, da je mogoče orgle v petih minutah preuglasiti na vsako zažeijeno višino. Treba je samo spremeniti brzino, e katero se vrste zvočne plošče, na katerih so narisane slike tonov in
pl ilOllOV.
Take orgle lahko napolnijo največje dvorane in stadione na svetu, treba jo turno izjx>polniti njihov e:cl ' del in zvočnike.
Weltejeve o-gk-	i	poskusnem koncertu
vzbudile občudovanje in etremenje. Toda to delo je šele začetek začetka, kakor pravi njihov izumitelj ki upa, da bo svoj instrument povzdignil do j n. 'zemskit višin«.
Chaplin igra svoje lastno življenje
ka. Bila je to mlada, neizkušena filmska igralka, v katero se je zaljubil, ker je bil prepričan, da ga tudi ona ljubi. Pa vendar jo postavi na preizkušnjo — obleče se v kostum ubogega statista iz 1. 1917. — dekle se z zaničevanjem obrne od njega — in tako spozna, da je njegova oboževanka
Za »Modernimi časi«, ki so jih videli razen v Ljubljani že skoraj po vsem svetu, prihaja zdaj z naglico, kakršne pri Chaplinu sicer nismo navajeni, njegov novi film. Ta za zdaj — kakor je to pri Chaplinu sjtloh navada, še nima naslova. Ime mu je »Produkcija št. 10«. To je namreč deseti Chaplinov veliki film.
Za ostala svoja dela je veliki igralec napisal besedilo sam in vse drugo skrbel do zadnje podrobnosti sam. Zdaj pa je pri tem filmu njegova samo osnovna misel, tekst pa mu je napisal pri jatelj Sinclair Louis, znani levičarski pisatelj in bivši guverner kalifornijske države.
Film se bo imenoval, kakor vedo povedati poučeni, čisto [treproslo »Charlie Chaplin«. Vsebino mu tvori življenjepisna satira. Chaplin kaže v njem, kako je začenjal svoje prve korake po filmskem svetu. Bilo je to 1. 1917., ko je igral prve vloge kot majhen in neznaten statist. Potem kaže film, kako je malemu nerodnemu statistu pomagala sreča. Obogatel je, toda kljub denarju, slavi in imetju je ostal zvest filmu. Za časa svoje največje slave si je pridobil tudi največ skušenj o ljudeh, v katerih je spoznal samo sebičnost in praznoto. V življenju — in v filmu o tem življenju — se je Chaplinu enkrat samkrat zazdelo, da je našel pravega dobrega, nesebičnega člove-
vendarle docela povprečna duša. Z melanholično resignacijo, ki jo poznamo iz toliko Chaplinovih vagabundacij, se film konča ...
Ni dvoma, da bo film s tako vsebino imel uspeh, kakor so ga bili deležni vsi Chaplinovi dosedanji.
Belgijski min. predsednik Van Zceland in vodja rexistov Dcgrelle se bijeta z lepaki za volitve
Bodočnost Grete Garbo
Kakor so poročali že po smrti režiserja Svinga Thalberga, da se bo Greta Garbo poslovila iz filmskega sveta, tako poročajo zdaj o podobnem namenu veliko igralke tisti, ki so ji blizu. Zdaj se je velika igralka v resnici odločila, da zapusti Hollywood takoj, ko ji bo to dopuščala pogodba, katero ima z družbo Metro-Goldwyu-Mayer. Ta pogodba poteče prve mesece 1938.
Greta Garbo se bo po tem času za trajno naselila v Evropi in živela mirno, zatišno življenje.
Zdaj bo odpotovala v Evropo in bo prve dni decembra v Parizu, kjer se bo posvetovala s svojim švedskim advokatom Larsom Herentokedom, kateremu je naročila, naj ji kje v Franciji kupi veliko posestvo.
Advokat se zdaj že pogaja z lastnikom prelepega starega gradu, ki leži v Normandiji med Deauvillejem in Lisieuxom.
Preden se bo Greta Garbo poslovila od filma, bo še naredila v Evropi svoj zadnji film. To bo nova izdelava filma »Ulica brez radosti«, s katerim je pred desetimi leti zaslovela po vsem svetu. Film bo delala sama in zbrala za to okoli sebe
Podroben program ljubljanske in vseh evrop skifi postaj dobite * najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku >lt a d i o Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, i. aprila: 12 Ob modrih vodah havajskih (plošfce) — 12.45 Vreme, poročila — 18 Cas, «porod, obveatlla — 13.15 I)ebUHsy: Nokturni: (plošče) — 14 Vreme, borza — IS Zdravniška ura: Higljona bivališča (g. dr. Antou	Brecelj)	— is.20	Leopold:	Trata,
fantazija slovaških	narodnih	(ploščei	— 18.3»	Sloven-
ska namdna pesem (s France Marolt) — lil Cns, vre me, poročila, spored obvestila — 19.30 Nac. ara: O življenju naših pisateljev (Krešimir Kovačič, Belgrnd 19.50 Zanimivosti - 20 UregorCev pihalni kvintet (trg. A. Jermol flavta, B	Flego - olioa, J.	Gregorce	— klarinet. J. Turšič —	fagot. I.	Hafner	— rog)	— 20.45
Pablo Caaalas (na ploščah) — 21 [ladijski orkester — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Kadilski Jazz.
Drugi programi
Ponedeljek. 5. aprila: Belgrad-Zagreb: 20.00 Opera
— Dunaj: 20 00 Itudarske in vojačke pesmi. 21.00 Vojaška godim — Tret Milan: 17.15 Plesna glasba. 21.00 La tiški večer — Rim Bari: 21.(01 Koralni koncert — Praga: 20.25 Lahka glasba — Varšava: 21.15 Vijolina. 21.30 Zbor. 22.(01 Silitonični koncert — Hamburg: 20.1» Brahmsov koncert — Stuttgart: 20.10 Itesna glasba.
Torek, b aprila; lletgrad: 19..VI Slovanska glasba
— Zagreb: 20.00 Opera — Dunaj: 20.10) Naš ljubi stari Prater. 22 20 Schubertov godalni kvintet. 23.05 Dunajski zvoki - 7 na - Mila n: 17.15 Pisna glasba. 21.00 Pester koncert — Bim-Bari: 21.(0) Puccinijeva opera .Tosca. -Praga. 20.00 Pester koncert - Varšava. 20.15 Sinfonični koncert - Berlin: 20.10 Vojaška godba — Knnigsberg: 20.10 Kmečka godba — I tatintava: 20.10 Vojaško godba in zbor — Stuttgart: '20.10 Lovski večer —
vse velike tvorce nemega filma, med drugimi G. W. Pabsta in Asto Nielsen. FTlm bodo delali v Parizu ali v Londonu.
Po slovesu od filmskega sveta bo Greta Garbo delila svoje življenje na Švedsko in na Francijo. Na svojem lepem posestvu Haarbyju, ki je 65 km daleč odc Stockholma, bo našla samoto, katero predvsem išče.
Njena hiša leži na malem polotoku, ki se izteza v Sillensko jezero. Hiša je obdana na gosto z vrtom, v katerem rasto tisočletni hrasti. Pod temi orjaki počivajo kosti 30 Nikingov, starih mornarjev, ki so odkrili Ameriko davno pred Kolumbom.
Ta kraj je vsakemu Švedu svet in je pod varstvom države. Nihče ne sme kaliti njegovega miru, sicer je kaznovan.
Samoto tega kraja moti samo hiša, ki stoji na drugem koncu malega jezera in ki jo hočejo na vsak način kupiti prijatelji velike filmske umetnice. Toda zastonj — lastnik izrablja to njihovo voljo in zahteva za hišo nemogočo ceno.
Morda bo zaradi tega res ohranil Greti Garbo samoto.
Puškfn v 80 Jezikih
Sovjetski pisatelj Neustadt, ki ureja novo državno izdajo Puškinovih del, sestavlja sedaj bibliografijo Puškinovih prevodov v tuje jezike. Ugotovil je doslej, da je Puškin preveden v nič manj kakor 80 jezikov.	,/ijk'
S španske fronte pri Guadalajari na odpočitek
letniki s	7 Hudičevih otokov
Premišljeval je tako o vsem, spomnil se je na ure, ki jih je tako lepo preživel v miru in zadovoljstvu ter sreči. Ves je bil tedaj posvečen delu, bil je dober soprog, blag oče, živel je zadovoljno dokler ga sedaj naenkrat ni doletela ta velika nesreča.
Toda, zakaj? Zakaj vse to?
Zakaj vse to njegovo trpljenje, zakaj to veliko njegovo ponižanje?
Zaradi česa vse to?
Samo zaradi tega. ker je izvršil svojo dolžnost. Zato, ker je ponudil pomoč človeku, ki mu ie bila tako zelo potrebna, čeprav ga ni niti poznal in vedel za njego imel
Na svojo ženo in na svojega otroka si je komaj drznil pomisliti.
To jutro, ko so ga peljali iz temne ječe v sodno dvorano, si ni upal obrniti svojega pogleda proti železni ograji. Dobro je vedel, koga bi tam zagledal. Bil je prepričan, da tam stoji njegova žena s hčerko, in da obe kakor izgubljeni gledata, kako ga vodijo osamljenega in brez moči na zatožno klop, kjer bo odločena njegova usoda.
Levo na zatožni klopi je sedela že neka mlada ženska, ki so jo sodili malo prej, pa je še niso odvedli
Sodniki vojnega sodišča so zavzeli svoja mesta.
Razprava se je pričela.
Kot prva priča je nastopil, — kdo? — nihče drugi kot oni zlobni agitator, ki ga je dr. Mudd onega nesrečnega iutra ukazal odpoditi s silo s svojega posestva.
»Kaj tudi takšne ljudi puščajo sem, da pričajo proti meni?« je vprašal dr. Mudd ves ogorčen.
»Vaše ime?« je začel izpraševati vrhovni državni tožilec.
»William Gearth.«
»Poklic?«	i
»Zdravnik.«
»Koliko ste stari?«
»Petinštirideset.«
»Ali poznale že davno obtoženca?«
Niti najmanj ni pomišljal. Kakor iz puške je odgovoril:
»Poznam ga že od rane mladosti.«
Vrhovni državni tožilec je nekaj trenutkov molčal, nato pa je vprašal:
»Kaj morete povedati o zvestobi in lojalnosti doktorja Mudda?«
Gladko je odgovoril:
»Doktor Mudd je bil zvest pristaš sužnjev!«
Ko je spregovoril te besede, je vrgel svoj zmagoslavni pogled proti zatožni klopi
Na podoben način je sledilo nadaljnje zasliševanje obtoženca.
Dokaz za dokazom se je vrstil. Cela vrsta se jih je spletla v nekako mrežo, ki je bil vanjo zajet dr. Mudd. Iz te mreže se je bilo težko izmotati.
Čeprav je bil dr. Mudd nedolžen, vendar je vse govorilo proti njemu.
»Doktor Mudd je služil v južni vojski ...«
•	»Dr. Mudd je trdil, da nikdar ni videl Bootba.«
»Dr. Mudd je [»odpisal recept za zdravilo ranjencu . ..«
Na vrsto je prišel narednik Rankin:
»Dr. Mudd je zanikal vse, dokler mu nisem pokazal Boothov čevelj, ki 9em ga našel v njegovi sobi,« je dejal med drugim.
»Ali je še kaj priznal?«
»Da, da, odkrito je priznal, da je naravnal ubijalcu nogo in da mu je opisal pot proti jugu.«
Ves ta dan in še naslednji so se vrstile same obtožbe proti zdravniku Samuelu Muddu.
Bilo je že precej pozno popoldne, ko je miren služben glas naznanil, da je razprava končana!
Ob tem se je dr. Mudd stresel po vsem životu.
Občutil je, da se sedaj to pravi biti ali ne biti. Bilo je vse na kocki.
Njegova usoda, pa tudi usoda njegovih dragih doma, je visela na nitki.
Skočil je s svojega mesta, se vzravnal kolikor je bil velik, najtanjša žilica mu je trepetala. — Če mi je že namenjeno, da umrem — si je mislil — se ne bom podal brez boja!
»Razprava še ni končana,« je zagrmel Mudd. »Sedaj sem na vrsti še jaz, da spregovorim. Do-sedaj sem samo poslušal. Komaj ste me sploh kaj vprašali, komaj ste sploh malo pomislili, da sem tukaj. Morali ste me soditi in sodili ste me brez kakišnegakoli ozira! Toda, sedaj moram spregovoriti tudi jaz svoje! Slišali boste mojo obrambo, pa če to žeiite. ali ne!«
Po dvorani je šel nemiren začuden šepet.
Predsednik, ki so ga iznenadile te drzne besede dr. Mudda, je postal še strožji:
»Obtoženec se mora vesti dostojno in mora spoštovati dostojanstvo sodišča!«
Sodniki vojnega sodišča so pritrdili predsedniku s prikimanjem.
»Kaj?« je vzkliknil dr. Mudd ves razburjen. Oči so se mu zasvetile, njegov bledi obraz pa je nainah zalila rdečica od ogorčenja. »Sedaj, ko gre zato, da umrem ali da ostanem pri življenju, naj se oziram še na dostojno vedenje? Vi me v teh usodnih trenutkih sploh še opominjate na to? Kaj se mi more zgoditi še hujšega? Mar mislite, da me morete še s kakšno stvarjo preplašiti?«
Ni niti počakal na odgovor, že je nadaljeval z istim gnjevom:
»Morete me obsoditi in obesiti, morete pobesiti nas vse, krive in nedolžne! Vi, sodniki najvišjega vojnega sodišča, ste zavrgli svoj ponos in svojo čast ter ste postali hladni krvniki! Toda, jaz se ne vdam brez boja. z enim samim migljajem me ne boste strli! Nočem se dotikali vaše črne vesti, pač pa bom storil, da se boste vaše krivičnosti spominjali vse svoje življenje, do smrti!«
Zadnje besede je spregovoril mirneje in hlad-nokrvneje, iz njegovih besed pa jo lila vsa tragika po nedolžnem obtoženega človeka.
»Sem proti temu, kar govori obtoženec,« je zbesnel vrhovni državni tožilec.
Toda, ne oziraje se nanj je dr. Mudd nadaljeval:
»Gospodje sodniki! V teh smrtnih trenutkih se povprašajte same sebe in odgovorite na nekaj tehle vprašanj: Ali je mogoče, da sem sodeloval pri umoru s človekom, ki ga nikdar nisem poznal? Ali sem tako velik grešnik samb zaradi tega. ker sem pri izvrševanju svojega zdravniškega poklica pomagal človeku, ki mu je bila pomoč toliko potrebna? Je to tako velik zločin, če sem priskočil na pomoč človeku, ki je imel zlomljeno nogo, in sem jo jaz obvezal. Tega človeka nisem poznal. Prisegam pri vsem, kar mi je svetega, da sem ga ob oni priliki prvič videl v svojem življenju. Prvič in zadnjič! Kot razbojniki so tedaj vaši ljudje vdrli v moj mirni dom, prebrskali vse in mi prinesli nesrečo v hišo. Privlekli ste me sem in me dolžite tako strašnega zločina! Dolžite mene, ki sem vse svoje življenje posvetil skrbi za družino, za svojo ženo in otroka? ... Pred obličjem Vsemogočnega prisegam, da sem nedolžen! — Pripeljali ste sem takšne priče, takšne propalice, ki jim jo človeško življenje malenkost... izrekli so se proti meni ... njihovo mišljenje je za vas merodajno! Igrate se z mojim življenjem, — toda, nedolžen sem, — nedolžen!«
Ogromna dvorana je odmevala od teh njegovih besedi.
Tedaj je razburjen omahnil na klop.
V	dvorani je za trenutek zavladala grobna tišina.
Kmalu zatem jo je presekal rezek glas, glas pomočnika vojnega ministra. Ta je govoril:
»Sodišče zavrača obtoženčev zagovor!«
Vojaki so, kakor na povelje, hitro nataknili dr. Muddu spet vrečo čez glavo ter ga odpeljali iz dvorane.
Obtoženčev branitelj general Ewing pa je za-
*	čel govoriti.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 M«se6na naroftnina 12 Din. za Inozemstvo 25 Din DredniStvo: Kopitarjeva olica B/TIL Telefon 2994 In 299b. Uprava: Kopitarjeva t
Teleloo 299& Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani} K- Ceč Izdajatelji Ivan Rakovec, Urednik; Jože Košiče k.