nUrOPOKTRCT KlbflN b SUInCniIVOM. LtlOPOLP LAYER. Lft31Mit\ bimiK nnruft BRnufliKfl U KRANJU, Slikar Leopold Layer in njegova šola. Spisal Viktor STESKA. Kakor po drugih deželah, je bilo tudi v naši domovini več umetniških središč. Taka središča so bila že od nekdaj Ljubljana, Poljanska dolina nad Škofjo Loko, Radovljica, Skofja Loka, Idrija in Kranj. Gotovo so bila še druga n. pr. Kamnik, Novo mesto, Višnja gora, Metlika in Cirkniea, toda ta središča so nam manj znana, ali pa so bivali v njih le posamezni umetniki. Med naše najimenitnejše umetniške naselbine štejemo Kranj. Dobrih 200 let nazaj nepretrgoma zasledujemo slikarje in kiparje. Tu je živel slikar Janez Krst ni k Staravačnik, ki je bil rojen 10. septembra 1657 in pokopan 2(5. novembra 1743.1 Slikal je 1. 1709 bandero za župno cerkev sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju.2 Njegov sodobnik je bil slikar in meščan Matija Arihar (Arichar). Njegovi ženi je bilo ime Marjeta. Umrl je nagle smrti v visoki starosti in bil pokopan 13. julija 1727. L. 1722 je slikal v Križali pri Tržiču, kjer je bil tudi za kuma. Imel je sina Karola in Mihaela in nekaj hčera.3 — Istodobno se pa prikaže umetniška rodbina Layerjeva. 1. Prvi umetniški zastopnik Layerjeve rodbine je Josip Layer, rojen v Kranju 17. marca 1088, kot sin Gregorja in Regine. Umrl je 10. januarja 1744. Za Jereko v Bohinju je I. 1722 naslikal bandero sv. Marjete.4 Za njim je deloval v Kranju njegov sin Marko Layer, rojen 12. aprila 1727, ki se je 26. oktobra 1750 poročil z Marijo Ano Wohlgemut. Umrl je na št. 52 v Kranju 27. decembra 1808. Kdvard vitez Strahl5 meni, da se je s Tirolskega priselil. Kakor smo pa videli, je bila rodbina Layerjeva v Kranju že sto let pred Markom. Prvotna rodbina Layerjeva pa utegne hiti s Tirolskega, kjer se ta priimek pogostomu nahaja. 1 V mrliški matici jo zapisano, da je umrl 100'/a I. star. V resnici je bil le K(l let. Ljudje so pri starosti vedno radi pretiravali. 3 Župn. kronika v boli. Srednji vasi. 3 Kr. S. l'okorn po maticah v Kranju. ' Župn, kronika V Boh, Srednji vasi. 1 Die Kunstzustände Kralns, str. 81. Marko Layer je bil sam dober slikar. Ni sicer dosti njegovih del znanih, toda kar jih poznamo, pričajo, da je bil spreten umetnik. Slika sv. Andreja v Zbiljah iz I. 1762 je prav čedna; izvirna pa ni, marveč je Marko Layer tu prav marljivo posnemal Valentina Mencingerja. Podpisal se je „Marx Layer pinxit 1762.u V Spodnji Besnici6 ima slika sv. .Janeza Krstnika podpis „M. L. P. C. 1769", kar pomenja: Marcus Layer Pinxit Crainburgi 1769. Na Otočah je njegova slika Ecce Homo iz I. 1763. Bržkone so tudi njegovi evangelisti na prižnici, kjer daje kronogram: Beatl sVnt InqVlt lesVs qVI aVDIVnt Verba Del et CVstoDIVnt ILLa InsVper, letnico 1760.7 Marko Layer je imel osem otrok. Med temi so bili trije slikarji: Leopold, Valentin in Anton.8 Leopold je bil rojen 20. novembra 1752 in dan pozneje krščen, Valentin 6. februarja 1763, Anton pa 4. junija 1765. O Antonu drugega ne vemo. Tudi o Leopoldu in Valentinu nimamo iz mladostne dobe skoro nikakih sporočil. Učila sta se gotovo doma v Kranju brati in pisali, pri očetu pa slikarstva. Radics9 meni, da se je Leopold učil na dunajski akademiji, Strahl p pa sodi, da se je učil risati po bakrorezih .lungvv irtha in Filipa Andreja Kiliana iz Avgsburga, ki sta urezavala slike laških mojstrov, ki so bili tedaj priljubljeni, n. pr.: Piazzeta, Grasso, Tiepolo in Ainigoni. Strahl ima prav, ker se brata Layerja nista izobraževala na dunajski akademiji.11 Da sta se Layerja res po takih bakrorezih 6 Kr. S. Pokom, Pesnica sir. 110. 7 V Gorenjcu 1913, 24. decembra sodi A. Koblar, da je naslikal 1. 1758 kranjsko župnišče od obedi slrani, župnijsko pristavo na Farovški loki in pristavo, kjer je /.daj gimnazija. Tudi portret župnika Schilling:! utegne biti njegov. Te slike se hranijo v kranjskem župnišču. sO Lay er JU so pisali: Iv. Kukuljevič Sakcinski: Slovnik umjetnikali jugo-slavrnskih I. 1859, III, 218. Omenja samo sliko sv. Vida v Sent Vidu, — Kadies (Jmeteljnost in umeteljna obrtnosl Slovencev. Letopis Matice Slovenske, 1880, 47 in 48 ga z malo vrsticami omeni; istotako Wurzhacli : biograph. Lexikon. XV, 57: Slovenstvo str. 197 se ga le imenoma spominja. — Precej dobro je poučen-Edvard vitez Strahl: Die Kunslziistiinde Krains, 31 — 33. — V „Dom in Svetu", 1.1891, 78 je po Strahlu objavil —i— nekaj podatkov. — Pisec teh vrstic je spisal kratek življenjepis L. za koledar kalol liskovu. društva v Ljubljani za I. 1903, sir. 125—133. Največ podatkov mu je izročil slikar Matija lirada.ška, ki je še občeval z Layerjevimi sorodniki. Tu je življenjepis z.nalno izpopolnjen. Kazne podatke iz. malic župnije kranjske mi je oskrbel župnik Franc Ser. Pokoril, nekaj jih povzetili iz. podlistka iz Gorenjca z dne 24. decembra 1913: Slikarji v Kranju. Spisal A. Koblar. - Prof. M. Pirnal je v Gorenjcu, 1907, št. 5 in (i priobčil članek: Leopold Lay er. slikar v Kranju (1752—1828). " Letopis M. SI. 1880, sir. 17. 111 Die Kunslzusllinde Krains, 1881, sir. 31. " Poročilo c. kr. akademije obraznih umetnosti na Dunaju z dne 18. marca 191.3 äl. 162. učila, izpričuje tudi debela knjiga: Raccolta di eento dodiei stampe di pittura della storia sacra incise in Venezia da Pietro Monaco, 1763. (Zbirka 112 bakrorezov iz svete zgodovine, ki jih je urezal Peter Monaco v Benetkah). Ta knjiga je za Layerjein prešla v last Egartnerju, Juriju Tavčarju iz Idrije in potem Mateju Trpinu, slikarju v Ljubljani. Najbolj znani sliki iz te zbirke sta: Smrt sv. Jožefa in sv. Janez Nepomučan, ki jih je slikal Giov. Batt. Pittoni. (u. 1767). Radi uboštva brata Layerja nista mogla potovati v Italijo, da bi se tam pri znamenitih mojstrih nadalje učila in da bi se navduševala in ogrevala na uzornih slikah prvih slikarjev sveta. Leopold Layer se je oženil z Marijo Kgartner, rojeno na Koroškem. Ker ta dvojica ni imela otrok, je Leopold Layer posinovil sorodnika svoje žene Jožefa Kgartner. Ta se je pri njem izučil slikarstva in podedoval od njega hišo in ostalo imetje. (M. Bradaška.) Layerjeva delavnica je imela navadno mnogo dela, a prišli so tudi slabi časi, zlasti ob francoskih vojskah. L. 180!) so Francozi zasedli Kranjsko. Latinec pravi: Inter arma Musae silent (ob vojski mirujejo Muze). To se je uresničilo tudi v Layerjevi hiši. V teh nemirnih in negotovih časih so pošla naročila. Uboštvo je potrkalo na slikarjeva vrata. Kaj storiti? Ustno izročilo pripoveduje, da sta se oba brata Layerja lotila nevarnega posla in pričela ponarejati denar. V domači hiši sta namreč imela dovolj prostorno in svetlo klet, ki je bila pripravna za tako delo. Tu sta prirejala novi denar. Ljudje so pač sumili, kaj se v hiši godi, kaj gotovega pa vendar niso vedeli. V Kranju je živela tedaj rodbina llayne, ki je bila z Layerjevo hišo dobro znana. Stari llayne je prišel nekoč obiskal Layerja. Žena mu pove, da ga ni doma. Hayne odide. Ko pa slopa čez prag, začuje Layerja, ki je v kleli zakašljal. Prepričan je bil, da se godi v kleli nekaj skrivnostnega. llayne je imel dva sina, ki sta študirala na Dunaju. Anton llayne (rojen 17. januarja 1786 v Kranju) je bil pozneje profesor živinozdravnišlva na Dunaju. Poleg tega je bil pokrajinski slikar in bakrorezec. Umrl je na Dunaju 17. avgusta 1853. Njegov bral Josip je bil profesor botanike v Gradcu. Ta dva dijaka sla prišla domov na počitnice. Ko so bili vsi domači zbrani in prav dobre volje, se spomnijo Layerja. Leopold Layer je bil tedaj že v preiskavi in ni smel iz hiše. Radi bi ga pa vendar dobili v svojo družbo. Kako bi mogli to doseči? Prebrisana glava si ve pomagati. Urno pripravijo nekoliko kmeliške obleke in jo pošljejo v Layerjevo hišo. Kmalu slopila kmet in kmetica iz 1* Layerjeve hiše in kreneta v družbo Haynetovih, ki se niso mogli dovolj nasmejati Leopoldu in njegovi ženi, ko sta prišla mednje v taki opravi. (M. Bradaška.) Radi ponarejanja denarja pa francoska vlada ni poznala šale. Ko pridejo preiskovalci v hišo, je imela Layerjeva žena vprav molitvenik v rokah. Ob nenavadnem obisku se prestraši, knjižica ji pade iz rok in iz nje se usujejo francoski bankovci. Teh so pa iskali. Oba brata Layerja so zaprli. Ljudska govorica ve povedati, da se je Valentin iz obupa v ječi obesil, smrtna matica pa naznanja, da je 5. julija 1810 umrl na sušiti (Abzehrung). Umrl je v Kranju št. 1, kar nam pove, da ga je smrt našla v mestni ječi. Bilo mu je 47 let. Leopolda pa je čakala smrt na vislicah. Neki francoski general pa se je zanj zavzel in mu je izposloval pomiloščenje. Obsojen je bil na večletno ječo. (M. Bradaška.) V tem času je bil v Kranju silovit požar. Vnelo se je v mestu baje v hiši št. 10, v Paradižu, blizu davkarjevega stanovanja. Vihar je tedaj divjal; vsled tega je bilo mesto v dveh urah upepeljeno. Od 203 hiš v mestu in v predmestjih jih je zgorelo 184 poleg 11 pristav pred mostom. Ogenj je preskočil tudi Kokro in uničil vasi Huje in Klanec. Savsko predmestje ni popolnoma pogorelo, ker je veter plamen gnal na nasprotno stran. Otel se je grad, zgorele so pa strehe cerkva in župnišča.12 Tudi Layerjeva hiša je pogorela; uničena je bila delavnica. Sedaj je na njenem mestu vrt. Le ena stena je še ostala. Pod delavnico je bila lesena shramba za les. (M. Bradaška). Dnevi trpljenja so bili naposled Layerju vendarle prikrajšani. Francozi so morali v oktobru 1813. zapustiti Kranjsko. Layer je zopet dihal svobodni zrak. Verjetno je, da se je Layer v svoji silni stiski zaobljubil poslikati kapelico M. B. na Brezjah in da je oljnato sliko Marije Pomagaj dovršil že v ječi ali vsaj precej, ko je bil oproščen. V kapelici se res čila: „Leopoldus Layer pinxit anno 1814 ex voto" (L. L. slikal 1. 1814 vsled obljube). Govorica se torej tu bržkone ujema z islino. Leopold Layer je umrl doma, v svoji rojstni hiši št. 52, dne 12. aprila 1828, njegova žena pa je izdihnila 27. marca 1831. Leopolda je pokopal Matija Kerč, vodja glavne šole. Leopold Layer je bil velike postave, visokega in širokega čela, živahnih oči, i/, katerih je sijala dobrodušnost pa tudi duhovitost. V družbi je bil vesel in šaljiv. Nosil je rujavo ali črno suknjo y, visokim ovratnikom, kakor je bilo tedaj navadno. '-' (Jorcnjoc, Hi. decembra 1911, Štev. 60. Layer je slikal mnogo in silno urno. Pripovedujejo, da so prihajali k njemu ljudje in naročali razne slike, zlasti svetniške. Slikar je naročnika vprašal, če ima še kak opravek v mestu. Če mu je pritrdil, mu je naročil, naj se po opravljenem poslu zopet pri njem oglasi. In glej, ko je dotični prišel, mu je že pokazal, ali dovršeno ali vsaj na pol izdelano sliko in ga vprašal, če mu ugaja. O njegovem času je živel v Železnikih slikar Janez Grohar. Layer je ogledoval nekoč njegovo sliko in dejal: Kako more ta človek živeti, če ima z enim samim nosom loliko opraviti. Tisti čas se je širila po Kranjskem pobožnost sv. kri-ževega pota. Layer je dobival mnogo naročil in je manjše križeve pote slikal tako urno, da je včasih v enem dnevu dovršil celo postajo. Slikal je večinoma le dopoldne, popoldne si je pa rad privoščil nekoliko sladke kapljice, češ, da si je že dopoldne prislužil dva goldinarčka. Toliko je namreč računi! za eno postajo križevega pota ali za kako manjšo sliko. Včasih se je zadovoljil tudi z manjšimi na- Klika 1- Leopold Layer. Autoportret. Lastnik ročili in je slikal celo končnice dekan Allt- Kol)lar v Kranju, za uljnjake. Do oktobra I. 1870 so imeli v Kranju skoro v vsaki hiši nekoliko njegovih slik. Izsledili so jih pa agenti, jih ceno pokupili in odšli ž njimi preko meje. Layer je jemal za svoje slike pogostnimi slabo platno. Nevešči ljudje so zato mnogo slik zavrgli precej, ko se je pričelo platno trgati, ali če se je barva le malo odluščila. Nevedneži pa njegovih slik niso cenili, ker so bile poceni in so vedeli, da jih je napravil domačin. Kljub leni neugodnim razmeram se je vendarle ohranilo mnogo Layerjevih slik po cerkvah in po hišah. Ker pa Layer navadno ni podpisoval svojega imena, zasebni lastniki pogostoma niti ne vedo, da hranijo Layerjeve slike; po cerkvah pa cenijo v novejšem času Layerjeve slike tako, kakor zaslužijo, zato jih skrbno varujejo. Na svojih slikah se je Leopold Layer redkokdaj podpisal, Valentin pa menda nikdar. Zato je težko dognati, kaj je slikal Slika '2. Prejšnji križev pot v župni cerkvi v Tržiču. Lastnik zavod sv. Stanislava. Leopold in kaj Valentin. Ker je Leopold preživel svojega brata, ker je bil kot starejši bral bolj znan in bržkone tudi boljši slikar, pripisujejo dan danes vse slike obeh bratov Leopoldu, čeprav lo ni pravilno. Med Layerjeviini slikami je velika razlika; med klenim žitom je tudi nekaj plev. Pomisliti pa je treba, da je med prvimi in zadnjimi slikami Leopoldovimi preteklo nad petdeset let, da mojster ni bil vselej razpoložen, da je pri kopijah nanj vplival tudi izvirnik, da je pogostoina zašel med obrtnike in za boljši denar delal lepše, nego za slabše plačilo. Bil je človek! Tudi hitrost je bila delu na kvar. Pri mnogih slikah so sodelovali tudi učenci; zato je skoro nemogoči" dognali, kaj je sam napravil in kaj so učenci izvršili. Risal je dobro in nenavadno spretno. Glavna moč njegovih slik je v risbi in v primerni sestavi predmetov. Barve so navadno slabše, zlasti moli pazljivega opazovalca temno, sivkastorujavo ozadje, ki ne kaže niknkega življenja. Koliko prijaznejše in živejše so lisle slike, kjer tvorita ozadje nebo ali pa pokrajina. Layerju je predmet slikanja skoro edino le človek. Ves drugi svet zanj malone ne biva. Ni mnogo slik, da bi na njih uprizoril tudi pokrajinsko okolico, gore in ravnice, njive in drevje. Vendar je tudi mrtvo naravo dobro upodabljal; samo živali, zlasti konji, se mu niso posrečili in mu ne delajo časti. Slikal jih ni po naravi, ampak po spominu, zato so „leseni". Človeka pa je predstavljal v vseh mogočih okolnostih in položajih: v veselju in žalosti, v miru in razburjenosti, resnega in razkačenega, največkrat zamaknjenega. Čim živahnejša je skupina, s tem večjim veseljem in s krepkejšimi potezami slika. Njegov križev pot, ki je bil prej v Tržiču, nam je o tem priča. Kako živahna je skupina križ nosečega Kristusa. Vojaki pred njim, vojaki za njim, toda vse živo, nihče v mirni pozi. In ti obrazi! Kaka moč odseva iz njih ! Poleg teb pa Kristus dostojanstveno mirno prenaša križ. Kaka dramatika! Kristus miren, vdan v voljo svojega Očeta, vsi naokrog nemirni, besni. Vzemimo še postajo, ko vzdigujejo Kristusa na križ. Vsaka oseba ima drugo stojo; vse se pa obračajo k eni točki — središču — Slika .'!. Prejšnji križev pol v župni cerkvi v Tržiču. Lastnik zavod sv. Stanislava Kristusu na križu! Talent je moral biti, ki se je upal tako raznovrstno skupino spraviti v sklad. Tu nas pa moti vprašanje: Ali je la križev pot Layerjev izvirnik? Znano je, daje v „Svetein križevem polu", ki ga je I. 18(H> založil Henrik Hohn, prav ista kompozicija. Za molitvenik jo je narisal (pinx.) Andrej Herrlein, v baker urezal pa Avgust Zenger. Vprašanje pa je, če ni morda Herrlein risbo posnel po drugem izvirniku. Istina je, da je Layerjev križev pot tako lep, da ga je le težko smatrati za posnetek. Če pa je že posnetek, je Layer izvirnik gotovo prekosil v risbi, v izrazih in barvah. Bakrorez sam je namreč prav navadno delo, če izvzamemo kompozicijo. Čeprav je Layer glavno silo uporabljal za lepe obraze, so vendar tudi njegove osebe splošno prijetnega stasa. Zajetnih, debelih oseb ni slikal. Vse postave so več ali manj visoke in vitke. Žene pri križevem polu so videti celo presloke; toda po francoskem zgledu so tisti čas slikarji radi tako slikali. Barve so na ohranjenih slikah precej obledele ali pravzaprav otemnele. Ni več prvotnega leska in svita. Toda, kjer so se ohranile, recimo pod steklom, so tako žive, sočne in prijetne, da se ni čuditi, če so tudi preprosti seljaki, ki se še niso dosti z umetnostjo ukvarjali, čutili željo, da si nabavijo Layerjeve slike. Manjše slike je slikar navadno mnogo bolje pogodil, ko velike. Na velikih slikah je pretiraval svetlobo in senco iščoč svetlobnih učinkov. Svetle oddelke (luči) na oblekah je včasih naslikal kar z belo barvo, zato se barve ne prelivajo, zato so prehodi barve v barvo nenaravni. Kdvard vitez Strahl sodi zato precej trpko: „Barva je največkrat trda, se omejuje na malo Ionov, pogreša krepke osenčave, dela slike mrzle in ploske ter jim vtiskuje znak šablone in rokodelske hilriceV3 Seveda imajo le znake le nekatere slike, druge se zopet odlikujejo po lepih barvah, pravilni osenčavi in dobri perspektivi. Glavni poudarek je slavil Layer skoro vedno na obraze. Čeprav včasih vsa druga slika ni dosti vredna, obrazi so navadno marljivo izdelani, lepi, pogostokrat izbrani. Krasni so njegovi angelci, ki jih je posnemal po Kreinser-Schinidtu; zato lako ljubkih angelcev ne pozna noben naših slikarjev. Layer je silno cenil Kremser-Schmidla in ga posnemal, kjerkoli je mogel. Priliko je imel v Kranju, kjer se nahaja na Pungrlu slika sv. Kabijana in Sebastijana s sv. Bokom ; v Velesovem, kjer je sedem Schmidlovih slik, v Gornjem gradu, kjer so štiri večje in dve manjši, v Ljubljani, kjer je Schmidt poslikal stene kapelice Gabriela Gruberja in naslikal oljnato sliko Marijinega Oznanjenja, ki je sedaj v vojaški bolnici. Ali je bil Layer s Sehmidtom osebno znan, ali se je ludi " L. c, wir. 81. osebno pri njem učil, ali ga je le po delih posnemal, še ni dognano. Verjetno je, da je le občudoval njegove slike in ga posnemal. Vse zgoraj navedene slike je Layer res posnel, nekatere celo večkrat; Slika 1. Prejšnji križev pol v župni cerkvi v Tržiču. Lastnik zavod sv. Stanislava. Slika 5, Prejšnji križev pol V župni cerkvi v Tržiču. Lastnik zavod sv. Stanislava. posameznosti pa se poznajo skoro na vsaki sliki. Za zgled navajam dve banderski sliki iz Strahlove zbirke: Sv. Lovrenc in M. B. na Višarjih. Prva je na prvi pogled podobna Schmidtovi sliki sv. Barbare v Velesovem.14 Pri drugi žena z otrokom spominja na Scbmidta. Slika (i. Prejšnji križev pol v župni cerkvi v Tržiču. Lastnik zavod sv. Stanislava. Tudi v barvah se je Layer Schmidtu včasih prilagodil, zlasti v tržiškem križevem polu. Čeprav pa je Layer Schmidt» posnemal, ni ga pa kar inrlvo kopiral, ampak si le izposodil kako misel, ki jo je potem nekoliko drugače obdelal. Kot navaden kopist bi ne imel veljave med slikarji. Učil se je tudi po naravi; delal je študije in osnutke ter si takisto prisvojil toliko spretnost v risanju, da jo po pravici občudujemo. Napravil si je za vse svoje večje in važnejše slike osnutke in sicer precej natančne. Mnogo jih hranijo: vile/. Strahl, dekan A. Koblar in slikar Matija Bradaška. Slikar Bradaška hrani naslednje, večinoma natančno izvršene osnutke. Največji osnutek meri 55 X 32 cm, drugi so malo manjši. 1. Sv. Martin kol škof. '-. Sv. Martin kol vojak na konju. Sv. Tomaž, nekdanja slika v stranskem oltarju v Cerkljah pri Kranju. I. Sv. Frančišek Seral'. 5. Ločitev sv. Petra in Pavla. " Cf. Dom in Svet, 1898, 761. 6. Sv. Mohor in Fortunat za veliki oltar v Gornjem gradu na Štajerskem. 7. Sv. Križ s sv. Janezom, Marijo in Magdaleno za veliki oltar v Kranjski župni cerkvi, kjer pa slike ni več. 8. Sv. Lovrenc. 9. Marijino vnebovzetje za veliki oltar v Cerkljah pri Kranju. 10. Sv. Jožef. 11. Kristus izroča sv. Petru ključe, za veliki oltar v Naklem. 12. Marijino Oznanjenje za stranski oltar v župni cerkvi v Kranju. Slike ni več. 13. Sv. Kancijan in tovariši za veliki oltar župne cerkve v Kranju. 14. Sv. Križ s sv. Janezom, Marijo in Magdaleno za kapelo na pokopališču v Kranju. 15. Sv. Vid za veliki oltar v Šent Vidu nad Ljubljano. 16. Sv. Mohor in Fortunat za veliki oltar v Žužemberku. Slike ni več ondi. (M. Bradaška). Layerjeve slike so razširjene po vsem Gorenjskem. Malo je župnij v kranjski in radovljiški dekaniji, ki bi se ne mogle ponašati s kako Layerjevo sliko. Preko Gorenjske jih je pa malo šlo. Layer je slikal freske in oljnate slike. Njegove freske so manj znane in jih tudi ni dosti ohranjenih. Znane so njegove freske v Marijini kapelici na Brezjah iz I. 1814. Na Tabru (župn. Podbrezje) je slikal kapelico, pa so jo že Slika 7. Prejšnji križev pol v župni cerkvi v Tržiču. Lastnik zavod sv. Stanislava. pobelili. V Tržiču je poslikal svod v svetišču župne cerkve I. 1815. V župni cerkvi v Kranju so bile njegove freske posnetki Kremser-Schtntdtovih slik v Gornjem gradu, predstavljajoče rojstvo in vsta- jenje Kristusovo in njegov vnebohod. Prihod sv. Duha je po i-voje zasnoval. V Tirnicah je na listni strani freska: Sv. Trojica nad nevihto, ob strani so pa štirje medaljoni. V cerkvi sv. Jožefa nad Tržičem je lepa slika sv. Jožefa na stropu cerkvene ladje. V Šmarlnem pod Šmarno goro je poslikal prejšnje znamenje pred župniščem; v Vižniarjih je njegovo delo preslikal neki sobni slikar iz Ljubljane. V Preski, v znamenju ob cesti, so nadomestili njegove freske s slikami na pločevini in naposled so napravili novo znamenje. V Ljubnem na št. 27 sta ohranjeni njegovi freski: 1. Sv. Trojica, 2. Sv. Florijan. (M. B.) Brezdvonino se je ohranilo še vee Layerjevih fresk, ki se pa še niso ugotovile. Med oljnalimi slikami so najbolj znane njegove oltarne slike, potem nabožne slike za dom, nekaj je portretov; izključno pokrajinskih slik pa menda ni slikal. Layer Leopohl sc je tudi sam portretiral, flu portret na les slikan, a ne celotno ohranjen, ima slikar Matija Bradaška v Kranju. Drugi porliel je lasi dekana Aniona Koblarja v Kranju. Na sliki ovalne oblike je naslikal Leopold Layer sam sebe in svojo ženo. Obraz mu je gladko obrit in oči gledajo jasno loda mirno proli Slika S. Višarskn M. I!. Banderska dr. K. vil. Sira •ilika. Lastnik "rasen I nam. Na njegov slikarski poklie kaže šestilo, ki ga ima v levici. Na desnici je njegova zakonska družica z avhico na glavi.15 Slikar M. Bradaška hrani jako značilno narisan Layerjev obraz. Layer se je sam narisal s svinčnikom gledajoč se v zrcalo. Slika D. Stnrl sv. Lovrenca. Banderska slika. Lastnik graščak dr. K. vil. Strahl. 3. Oglejmo si sedaj njegove slike, in sicer zvrstema od radovljiške dekanije proti Kranju. Loki, Kamniku ild. » Izveslja Muz. dnišlva, I9Ö7, 49. V radovljiški deli a n i j i: Najbolj znana Layerjeva slika je gotovo Marija Pomagaj na Brezjah. Ta slika ni izvirno delo, ampak je posneta po znani sliki Luka Cranacha. Poleg te oljnate slike so njegovo delo tudi freske v kapelici. Na oboku je Kristus s križem v desnici; proti njemu je obrnjena Marija z napisom nad glavo: „Poinoc keršenikov" in govoreča: Clirisle eleison. Nižje se ozira kvišku množica vernikov in bolnikov, med njimi nekdo vklenjen. Ljudje razlagajo, da je ta vklenjene« Layer sam, ki se je v ječi zaobljubil, da bo poslikal kapelico, če bo zapora ..... ... ,. .... ,. . . 1 ' . Slika KI. Maripi Pomagal na bre/.jali. rešen. Prošnja se mu je izpolnila, in leta 1S14. je izpolnil to obljubo, kakor spričuje napis: „Leopoldus Layer pinxit anno 1814 ex voto" (Leopold Layer slikal 1. 1814 vsled zaobljube). Kapelica sama je bila sezidana 14 let poprej, kar spričujejo besede za altarjem: „llaec capella acdificata est anno 1800 patocliizante Urbano Aschhe" (kapelica je bila zidana I. 1800 za župnikovanja Urbana Ažbela). Na desni in levi strani kapele so naslikane razne podobe Marije prečisle Device z latinskimi napisi: Klecta nI sol. Cant. VI. — Quasi aurura con-surgens. Cant. VI. — Terribilis ut caslrorum acies. Cant VI. — Pulcbra Ut luna. Cant. VI. itd. V velikem altarju je bila prej Layerjeva slika sv. Vida. Sedaj je shranjena na kom. (ilede Kamne gorice čilaino v Zgodnji Danici I. 1800, list 15: ,,1'odobi sv. Florijana in sv. Barbare sta od slovečega Mencingerja že pred 100 leti narejeni." To je pa /.mola. Sliki sla le posneti po Mencingerjevih pri Sv. Petru v Ljubljani, samo da ima sv. Barbara tu obliko sv. Uršule. Tem posnetkom so pa pridejani Layerjevi angeli. 17 " Zgodnja Danica, 1864, str. 122. 17 Leta 1004 je sliki obnovil Simon Ogrin. V Zasipih: 1. Sv. Janez Krstnik. Slika je dobro posneta, barve so pa slabe. Ozadje je nejasno, prehodi iz svetlobe v temino so prenagli. 2. Sv. Ignacij boj. 1808. 3. Immaculata. 4. Sv. Jožef pita Ježuščka. Kaj ljubka slika. 1S V Lescah imajo Layerjeve slike za post. V Bodešičah je Layer-jev sv. Vid, ki ga je leta 1904 obnovil profesor A. Koželj. V Kodi nah : Križev pot in na neki hiši freska: Jezus na križu z Marijo in sv. Janezom. Bohinjska Bela: Križev pot. V Begunjah: Sv. Urb v velikem oltarju. Ozadje je rujavkasto. Svetnik ima fino izdelan obraz. Čeden Slika n. Sv. Jožet Lastnica g. Helena PavSlar. »»gel, posnet po Kremser- Schmidtu, mu nosi milio. Spodaj vzbujata pozornost bled bolnik in mož z zagorelim, portretu podobnim licem. Nad to sliko je druga manjša sv. Tilna (Kgidija) s košuto in knjigo. Na evang. strani: Sv. Izidor z zamaknjenim obrazom, oblečen v rdeč suknjič in v modre hlače. Angel mesto njega orje. Na ep. str.: Sv. Valentina na oblakih, v višnjevem in deloma zlatem plašču, okrožujejo mični angelci. Spodaj drži zagorel mož, bledega božjastnega bolnika. Tudi tu so obrazi prav skrbno izvršeni. Manjše slike so: Sv. Frančišek Ksaverijan, sv. Vincencij Fererij, sv. Anton puščavnik in sv. Juri. Pri Sv. Petru nad Begunjami: Sv. Lenari. Prej je bila tu tudi lepa slika Boga Stvarnika, ki se nahaja sedaj v podružnici sv. Lucije. V Kranjski gori: Marijino vnebovzetje v velikem altarju, smrt sv. Jožefa v stranskem altarju. V podružnici Podkorenom: Sv. Andrej. V Kropi na stranskem altarju: Marija Pomagaj. V podružnici M. B.: Sv. Trije kralji, Kristus na križu in dve manjši sliki na menzah. « Dom in Svet, 1805, 177. V Radovljici v župnišču kot inventar: 1. kralj David, 2. Kristusov vnebohod, 3. zadnja večerja, 4. veliki duhovnik Kajfa raztrga svoja oblačila, 5. sv. Trije kralji, 6. sv. Družina z Ano in Joahimom. Kanonik in dekan .lan. Novak hrani še tri slike: 1. sv. Janeza Nepoinučana, kjer je zanimiva svetlotemina; svetloba namreč prihaja v ječo skozi okno. '2. sv. Trije kralji, 3. pastirci molijo Jezusa. V k r a n j k i de k a n i j i. V Kranju, v župnišču: 1. Sveta noč. Slika. 2. Čigava je ta podoba? 3. Zvežite mu roke in noge. 4. Usmiljeni Samarijan. Te slike enake velikosti so čedne in dobro ohranjene. Obrazi so prav značilni. Pri usmiljenem Slika 12. Čigava je la podoba in napis? Oljnata slika v župnišču v Kranju. Saninrijanu pa konj moli sliko, ker ne kaže prav nič življenja. 5. Sv. Valentin ozdravi božjastnega, (i. Sv. Ana. Palec je očividno prekratek. 7. Sv. Trojica. Slika je že vsa prebarvana. K. Sv. Ana z Marijo in .lezuščkom. 9. Zadnja večerja. Ta velika slika je bila prej v altarju. Na sliki je podpis: „C: L: Layer pinx. anno 1799." V podružnici na llujah1": Marijina zaroka; na Rupi: Sv. Marija Magdalena. Smartin pri Kranju: Sv. Jane/. Nepomučan; slika je posnela po Mencingerjevi pri Sv. Petru v Ljubljani. '" Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, II. Cerklje pri Kranju : 1. Marijino vnebovzetje. Marijo sedečo na oblakih nosijo angelci v nebo. Apostoli oh Marijinem grobu gledajo deloma v grob, deloma proti nebu in kažejo na Marijo, ki je zapustila grobno temo. Ozadje je svetlorujavo in dela dosti ugoden vtisek. Angelei so Kremser-Schmidtovi. Marija je oblečena v lahno rdečo obleko, apostoli v oblačila lepe lahne barve. Slika spada med najboljše Layerjeve. 2. Sv. Ignacij. 3. Sv. Aleš. Wisiak je sliko neugodno obnovil. 4. Sv. Uršula. 5. Sv. Frančišek Ksaverijan. 6. Angel varuh. 7. Sv. Notburga. 8. Na prižnici: Jezus izroča sv. Petru ključe in štirje evangelisti.20 V župnišču je bila pred 10. leti slika: Jezusa snemajo s križa. Spodnji Brnik: Sv. .ledert in sv. Urban. 1779. Močno se kaže Mencingerjev vpliv. Stiska vas in Lahovče: Sv. Križev pot. Zalog (ž. Gorice): 1. Sv. Juri, 2. sv. Valentin. Sent Jošt nad Kranjem v duhovniški hiši: 1. Zadnja večerja. 2. Marija z Jezusom (kopija). Smlednik: Za postni čas pet lepili slik. Barve so dobro ohranjene, obrazi jasno izražajo dušne občutke posameznih oseb. Sv. Valburga pri Smledniku: 1. Kristus pade pod križem. 2. Kristus na Oljski gori. 3. Sv. Peregrina. Trboje : 1. Sv. Trije kralji. 2. Sv. Nikolaj. Križev pol i/. I. 1797. Zapoge: Kristus na križu. Slika visi v ladji ob steni. Telo Krisusovo je dobro pogojeno, ozadje je manj primerno. V župnišču: 1. Sv. Nikolaj, 2. sv. Vid, 3. sv. Flizabeta. Naklo: Leopold Layer je naslikal I. 1798 sliko sv. Petra za veliki allar za 55 gold. Slika kaže Jezusa, ki izroča sv. Petru ključe nebeškega kraljestva. V allar so jo dali 27. junija 1794. Uzorec za to sliko je bil Layerjii bakrorez Petra Monaca iz Benetk, ki ga je ta posnel po izvirni Slika 18. Sv. Jožef. Stropna freska v podružnici sv. Jožefa nad Tržičeni. I.a\-renčič. Zgodovina cerkljanske tare, str. 4!)—51. sliki Bernarda Slrozzi (il Prele genovese), katero hrani plemenita rodbina Labia a S. Geremija.21 Strohinj: V zakristiji je sličica sv. Nikolaja, ki se Layerju pripisuje.22 Križe pri Tržiču: 1. Mali božja, 2. sv. Kajetan. 1828. Duplje: Sv. Trojica v aliki. — Jakob Jeglič: Sv. Plorijan in sv. Anton Pad. na eni sliki (P. Bohinjec). Kokra: Sv. Urban na stranskem altarju. Kovor: Veliki oltar: Sv. Janez Krslnik. Podbrezje: 1. Sv. Jakob v velikem oltarju. 2. sv. Frančišek Ksaverijan V stranskem oltarju. Tabor pri Podbrezju: Leop. Layer je lela 1807 napravil 12 postaj sv. kri-Slika II. Immaculata. Lastnica gospa Helena ževega pola. (12. postaja pav81ar- so 8. križi in 14. je leta 1826 naredil Götzl.) Te slike je pa I. 1882 slabo obnovil Götzl. Obrazi sesedaj odurni. Te slike sploh preveč trpe radi vremenskih nezgod. V vasi pod Tabrom je (i. maja 1774 divjal hud požar. Ta požar nam predočuje Layer na sliki, ki meri 1)0X58 cm. V sredi vidiš cerkev na Tabru, na levi Žalostno M. B. z Jezuščkom v naročju, na desni sv. Florijana. Spodaj gori vas in sicer v temni noči. Ljudje gase, nosijo vodo, drugi odvajajo živino, rešujejo pohištvo in obleko. Kaj živahna slika! Nekdo je pa sliko obnovil in žal, prevlekel tudi dolgi napis v levem kotu. Sliko brani sedaj Gregor Slibar, župnik na Rudniku. Zgornja Besnica: Sv. Egidtj iz I. 1782 v velikem altarju. Napis i/. I. 1782 in grb škofa Karola grofa Ilerbersteina. V župnišču male slike: 1. rojstvo, 2. obrezovanje, 8. darovanje Gospodovo v templu.23 " Vrhovnik-Koblar, Zgodovina nakeljake tare, sir. 41. -" [bidem, str. 60. F. t Pokom, Besnica, li<>. Trata pri Velesovem: 1. Sv. Ana, 2. sv. Anton Padovanski.24 Tržič: V svetišču župne cerkve je Leopold Layer naslikal 1. 1815 na stropu fresko: Bog daje zapovedi na Sinajski gori; na stenah: štiri evangeliste sivo v sivo; dalje štiri skupine: 1. Pastirci pridejo molit, 2. sv. Družino, 3. dvanajstletnega .lezusa, 4. Jezusa s Sa-marijanko pri vodnjaku; naposled še štiri apostole: 1. sv. Jakoba z drogom, 2. sv. Jerneja, 3. sv. Mateja s knjigo in sulico, 4. sv. Filipa. Napis, nanašajoč se na štiri evangeliste se glasi: lESV CHRISTI SCRIPSERVNT DOCTRINAM. Kronogram daje letnico 1815. L. 1848 je te freske popravljal .los. Kgartner. L. 1911 od konca avgusta do (>. decembra jih je pa pravilno umil slikar Matija Bradaška.2S Poleg fresk je L. Layer naslikal še dve oljnati sliki: 1. Marijino Oznanjenje v velikem altarju po Kremser-Sclunidlii v Velesovem, 2. sv. Trojico v medaljonu. V cerkvi sv. Jožefa nad Tržičem je v ladji na stropu jasna iu popolnoma dobro ohranjena freska: Sv. Jožef v slavi. Svetnik priplava na oblakih v nebesa. Na desni nad njim že sedi Marija in se ozira proti sv. Trojici ler kaže z desnico na prihajajočega ženina. Spodaj je Tržič z okolico tako podrobno naslikan, da se je čudili. Vrhovi gora so preostro nazobčeni, sicer je pa podoba prav naravna. Zvonik župne cerkve je bil tedaj lepši od sedanjega, ker je imel na vrhu tri skopčcnu okna. Ta slika dokazuje, da je bil Layer prav dober Ireskisl. Tu bodi omenjen tudi prelepi „janzenistovski" križev pol, ki ga je Layer za Tržič naslikal. Ta križev pol kaže vse vrline slikarjeve v risbi Slika 15. Sv. Ana. Lastnica 1'avšlar. ijospa lleleiiii M Lavližar, Cerkve in zvonovi v " Slovenec, 28. dec. 11)11. leknniji Kranj, sir. .'1(12. in v barvah, ki so čudovito skladne. Ta križev pot je last zavoda sv. Stanislava. Zasebniki: Slikar Matija Bradaška: Sv. Apolonijo, prej nekje medaljon v altarju (kupil od podobarja Trnovca). Gospa Keršič, sodnikova vdova, hrani sliko sv. Antona Padovanskega. (64X39). Slika je dobro ohranjena. Prej je bila v Stražišču. V hiši rajnega trgovca Mavrila Majer imajo štiri Layerjeve slike. Te so: 1. Marija z Jezuščkom (68X52), 2. sv. Neža (46X38), 3. sv. Anton (52X38), 4. redovnik v frančiškanskem habilu kaže na podobo sv. Janeza Nepomučana. L. 1912 umrli Viktor Omerza je hranil dve sliki: 1. sv. Magdaleno (16X14), 2. doprsni portret moža srednje starosti (24X19). Pravijo, da je Portret Layerjev, ki se je sam portretiral s knjigo v roki. Glava ima črne lase, kratko pristriženo brado in brke. Ta portret niti od daleč ni podoben Layerjevemu, ki ga brani dekan Anton Koblar. Na tem ima Layer svetle lase in je golobrad. Omerzov portret torej ne kaže Leopolda Layerja, ampak predstavlja drugega moža. Gdč. Antonija Malenšek, lastnica Layerjeve hiše: Kristus na križu s sv. Magdaleno. Spodaj jeruzalemsko mesto. Celo zbirko Layerjevih slik ima gospa Helena Pavšlar. 1. Immaculata (160X110). Marija sloji s sklenjenimi rokami na polumesecu. Bog Oče na desni jo blagoslavlja in z levico kaže na podobo, kjer sta Adam in Eva sivo v sivo naslikana. Spodaj se angel bori zoper peklenskega zmaja. V levem kotu na vrhu angelci obkrožajo Marijo. 2. Zadnja večerja (05X40). 3. Zadnja večerja (92X56). Druga slika je krepkejša. Posamezne osebe so dobro označene, obrazi prav lepi. I. Sv. Klorijan (87X60) je precej temna slika. Svetnik z zastavo v levici, s čelado na glavi in v vojaški opravi, izliva vodo na visoko, gorečo hišo. 5. Portret Blaža Trpinca, očeta Eidelisa Trpinca in pradeda gospe Helene Pavšlar (31 X26). (i. Štiri poslednje reči (88X70) v štirih oddelkih na eni sliki. 7. Smrt sv. Jožefa. 8. Immaculata. Marija sloji s prekrižanimi rokami na mesecu nad zmajem, ki se plazi po zemlji. Angel zmaja z mečem uničuje, drugi angel pa kaže Mariji lilijo. Ta Immaculata je dokaj boljša od prve (št. 1), ker Marija lepše sloji. 9. Sv. Ana. Ob vrtni ograji sedi sv. Ana in drži Marijo stoječo pred njo s knjigo v roki. Sv. Joahhn gleda odzadaj čez ograjo; dva angelca trosita od vrha cvetje; na levi ovija cvetlični grm brajdo. Lepa slika; škoda le, da Marija nima ne otroške postave, ne otroške obleke. 10. Sveti Jožef. Svetnik na oblaku stoječ gleda proti nebu. Angel pred njim drži ra/.cvelo palico, drugi za njim pa lesarsko orodje. Svetnikov obraz je krasen, ko bi !<■ tudi stoja gledalca zadevnijila. 11. Angel varuh. Angel oklepa z rokami svojega varovanca. Angelov obraz ima ženske poteze. Bržkone sta oba obraza portreta, ker kažeta toliko življenja. Ko bi se bil Layer vedno držal tega realizma! Zadnje štiri naštete slike so pod steklom. Zato so se barve ohranile, kakor so bile prvotno, v vsej živosti in krasoti. Na teh se vidi, zakaj se je Layer tako prikupil ljudem. Take barve lahko vlečejo. Slil07, št. (i. " Daroval prof. dr. Kr. Perne. M Kupil i/, zapuščine 9. jim. 1912 umrle Marije Reich] (breg šl. Ki). 15 Zadnje tri slike ((19X50) je na dražbi f dekana kranjskega A. Mežnarca kupil g. Ivan Kcnicr in jih meni daroval. Slika 18. Sv Peter. I.ustnik župan Ferdinand Polak v Kranju. premer 13 cm, 5. Jezus na križu, H. bölje Dele sta v svetlobi, ves drugi prizor v temini. Lepa slika. Slikar se je podpisal. 3. Za postni čas je naslikal pet slik, uprizarjajoče skrivnosti žalostnega dela sv. rožnega venca. Te slike je obnovil Matej Koželj leta 1864. Pri Sv. Valentinu na Limbarski gori visi na listni strani cerkvene ladje lepa slika sv. Valentina, ki je bila prej na velikem altarju. Skupina ljudi pod svetnikom se odlikuje s klasičnimi obrazi. Tudi ozadje je prikupno. Sv. Andrej v podružnici sv. Andreja je prav izredno delo. V grajski kapeli v Tustanu (Tufstein) pri Moravčah je slika sv. Janeza Nepomučana. „Leop. Layer. A. 1825".36 Češnjice: 1. Sv. Družina. Slika je čedno sestavljena, se odlikuje po nežnih barvah in močnem platnu. 2. Sv. Florijan. Pod svetnikom gore hiše. Ljudje rešujejo, kar morejo. OI>e sliki sta dobro risani, angelci so prav Sclunidtovi, ozadje je bolj svetlo. 3. Sv. Gregor, papež, v ovalu. V župnišču: 4. Sv. Jožef in 5. Kristus na križu. Pri Sv. Heleni imajo poleg križevega pota več Layerjevih slik: 1. Immaculalo, 2. sv. Štefana, 3. sv. Ahacija, 4. Jezusa bičajo, 5. sv. Jožefa. L. 1913 je napravil Simon Ogrin nov križev pot, Laverjcvega so pa prenesli v podružnico Vinje. Kolovrat: Nebo s sliko sv. It. T. s kernboma.37 V Šent Ožbaltu so tri Layerjeve slike: V velikem oltarju sv. Ožbalt na oblakih s krokarjem, ki ima prstan v kljunu, spodaj je vojska. 2. Na listni strani sv. Jernej. Svetnik je na drevo naslonjen in za roko privezan, obleka leži na tleh in rabelj mu striže kožo na nogi. Pogan mu kaže malika, ki ga svetnik noče častili. Delo je krasno. 3. Podobna tej je slika sv. Boštjana v župnišču. Svetnik v mladostni sili je privezan na drevo. Pobožna žena mu izmiva rane in mu puli puščice. V Pečali se nahaja podoben sv. Jernej kakor v Šent Ožbaltu, samo da je bolje ohranjen. V n o v o m e š k i il e k a n i j i: V Novem mestu: Kanonik .1. Viranl ima manjši sliki sv. Petra in sv. Janeza. V kapeli na Grmu: 1. Obiskovanje Marijino, 2. Salvalor muiidi, 3. sv. Bozalija, I. Zadnja večerja. V Podgradu: Križev pot V šmarijski dekaniji: dekan Mili. Trček: I. Sv. Jane/. Krstnik, 2. Žalostna M. B. — V Višnji gori: Anton Tink: Beg v Kgipl. V trebanjski dekaniji: na Mirni: križev pot, ki ga je od neke druge cerkve kupil rajni župnik Fr. Jaro. Sliko je podrobno popisal Maksu 1'inial v Izvesljib Muzejskega društva, l!H)7, tH. 37 Zgodnja Danica, 1868, 233. 1>7 V Žužemberku je bila do leta 1905 (?) glavna slika sv. Mohorja in Fortunata Layerjeva. Lud. Grilc jo je nadomestil z novo. Od stare slike hrani sv. Fortunata graščak Nikolaj vitez Gutmannsthal. Gotovo je, da je nekaj Layerjevih slik tudi na Koroškem, pa o njih nisem mogel ničesar poizvedeti. S Štajerskega jih je nekoliko znanih: V Gornjem gradu velika slika sv. Mohorja in Fortunata z Marijo na vrhu. Bržkone je tudi Layerjeva mala slika v ovalu pri Sv. Frančišku na Straži: Kristusov vnebohod, posnet po Kremser-Schmidtu. Za Braslovče je naslikal 1. 1776 sliko velikega altarja: Marijino vnebovzetje.38 Layer je naslikal tudi mnogo križevih potov. Ker so bili bolj majhni in v neznatnih okvirih, jih je poznejši rod rad zamenjal z večjimi a slabšimi izdelki drugih slikarjev. Ohranilo se jih je pa še precejšnje število. Več smo jih že omenili, radi pregleda naj jih naštejemo še tu: V Šinartinu pod Šmarno goro, na Dobrovi, na Črnučah, na .Jezici, na Bodinah (župn. Breznica), v Drulovki, na Dobravi pri Kropi, na Otočah, v Stiski vasi (župn. Cerklje pri Kranju), v špitalski cerkvi v Škof ji Loki, v Selcih in Javorjah nad Škofjo Loko, v Lahovčah, v Šniarci, v Moravčah, na Mirni in v Podgradu pri N. M. V podružnici sv. Tomaža (župn. Rateče) je slikan na les, pa se barve luščijo radi krednate podlage. Layerjev križev pot je bil tudi v Kovorju, dokler ni novega napravil Janez Subic. Za Leše je novega dovršil Matija Bradaška. 4. Leopold Layer pa ni samo znamenit kot sainostalen umetnik, marveč tudi kot dober učitelj, kot ustanovnik posebne slikarske šole v Kranju. Njegovi neposredni učenci so bili: njegov posinovljenec Kgartner, nekaj (ioetzlov, Mikše in (ioričnik, ki so zopet imeli celo vrsto učencev. Josip Kgartner, poprej Pessentheiner, rojen v Gmiindu na Koroškem 27. marca 1809, se je poročil 7. novembra 18;$2 z Marijo Pajer in je umrl v Kranju 2. maja 1819, v 41. letu. Njegova je glavna slika v velikem oltarju v Kranju. V Stražišču je v kapelici na evangelijski strani ob steni slika sv. evangelista Mateja s peresom in knjigo; spodaj pa je naslikan prizor, ko kliče .lezus Mateja od mitnice. L. 1845. V Šent Juriju pri Kranju: Sv. Jakob star. s sv. Florijanom in s sv. Ahaeijeni.3M Pri sv. Jakobu v Ljubljani so imeli v zakristiji sliko: Zadnja večerja (85 x Dl) cm). I. Kgartner, pinxit a. 1845. slika je zelo temna. Nahaja se v muzeju kot last „Druslva za krščansko umetnost." " Jos. Wasller, Sleir KOnsllerd.exilioii, 1888, str. 88. " Lavtiiar, Dekanlja Kranj, str. un. Sv. Gora nad Lilijo: 1. Marijino rojstvo. 1844. Ta slika je dosti lepa; ima jasne barve, ki so ubrano porazdeljene. Bakrena posoda s počrnjeno notranjo steno je prav dobro pogojena. Na Layerja spominja slika le malo; najbolj še sv. Joahini z belo brado in s čepico na glavi. 2. Sv. Družina. Slika je čedno sestavljena; manj fino so modelirani obrazi. 3. Sv. Ana. Slika je raztrgana in zato shranjena. Prav bi bilo, da se popravi. 4. Ecce bomo, je bržkone tudi Egartnerjev. Dobovec: 1. Sv. Ana v velikem oltarju je posneta skoro popolnoma po Mencingerju. 2. Na listni strani: Sv. .Jožef z Jezuščkom. 1847. Po Mencingerju. 3. Na evang. strani: Oznanjenje Marijino. Sv. Križ nad Jesenicami: Sv. Justina. 1845. (Er. S. Pokora.) Trška gora pri Novem mestu. Pred cerkvijo v lopi: 1. Marijino vnebovzetje. 1843. 2. Sv. Frančišek Ksaverijan umira. Muzej društva za kršč. umetnost hrani sliko sv. Urlia iz 1. 1838. Gdč. A. Marenšek: Družinski portret. Njegov posnetek se nahaja v katalogu retrospektivne razstave 1. 1910. Mehävovo znamenje v Spodnji Besnici je bilo L 1892 obnovljeno.40 Na svojem domu, v Layerjevi hiši št. 52, je naslikal izvesek: Žena, kot predstavnica slikarstva, kaže z desnico na Marijo Pomagaj. Spodaj se angelci igrajo s šestiloni in z drugimi slikarskimi pripravami. Na desni strani nas spominja kip na kiparstvo. Ta izvesek, ki je oh vremenskih nezgodah že mnogo pretrpel, visi sedaj v veži. Spomina vredno je tudi, da je na stropu nad stopnjiščem te hiše v I. nadstropju naslikan prizor, kako dva vola vlečeta senen voz, ob katerem stopa kmet. Slika je v sredi slabo ohranjena, ker so jo z raznimi omeli odrgnili, na krajih se pa predmeti še dobro razločujejo. Ta slika je mladostno delo Egartnerjevega učenca Jurija Tavčarja i/. Idrije. (Bradaška.) Josip Kgartner je imel sina enakega imena, ki je bil v Kranju rojen 11. oktobra 1833, poročen v Šent Vidu nad Ljubljano leta 18(i4 /. Jem Merhar z Broda,4' in ki je kot slikar in kipar umrl 21. januarja 1905, njegova žena pa leto poprej. Jakob Mikše, podobar, pozlalar in posestnik v Cirknici. je bil rojen V Cirknici št. 32 1. julija 1789 kot sin Martina in Marij«; Mikše.42 Učil se je pri svojem očetu Martinu, ki je bil na akademiji izučen podobar. Poleni je odšel v Ljubljano, kjer je pohajal risarsko šolo in se dalje izobraževal pri raznih mojstrih, nazadnje pa v Kranju pri Layerju, dokler se ni povrnil na dom. Kot podobarja so ga cenili. Delal je za Kranjsko, Primorsko in Hrvatsko oltarje, prižnice, labornaklje, oltarne kipe, slike in križeve pote. Novice so I. 1847, str. 160 hvalile, da dobro zlati in srebri na olje, da vc dali beli barvi stanovitnost in da lepo marmorira. Napravil je do tedaj vidiki oltar za Fužine na Hrvatskem, 4(1 Pokora, Besnica, 168. 41 Koblar, slikarji v Kranju, Gorenjec, 24./XII. 1918. *' Rojstna matica v Cirknici, za Bevke pri Vrhniki, preslikal je v Šent Lovrencu ob Temenici tri oltarje in izrezljal pel kipov. Za islo cerkev je dokončal križev pot leta 1849.43 V Mošah pri Smledniku je 1. 1859 napravil tri oltarje v gotiškem slogu, le kipa sv. Boštjana in sv. Martina sla iz Monakovega.44 V Grižanah je postavil več oltarjev s kipi in slikami. Umrl je 3. decembra 1864 v Cirknici št. 14 na ostarelosti. Bil je tedaj tudi tretjinozemljak.45 0 njegovem očetu Martinu je znano, da je I. 1811 postavil veliki oltar v podružnici sv. Lovrenca v Radohovi vasi pri Slavim 46 in isto leto tudi lesen veliki oltar v Šempetru na Krasu, ki je stal do 1. 1907. Matej Goričnik, slikar in podobar v Radovljici, je bil rojen v Poljčah št. 26 pri „Urbanen" 10. septembra 1790.47 Izučil se je pri Layerju v Kranju in se naselil v Radovljici, kjer je na št. 4 umrl 17. sept. 1862.48 Njegov učene«: je bil Janez Vurnik starejši, po domače Zganjar. Goričnik je delal oltarje, okvire, slikal oltarne slike in poljska znamenja po Gorenjskem in Koroškem. Ker ni bil poseben umetnik, je le malo njegovih del znanih. Za Radovljico je napravil božji grob, oltarje in bandera, zlasti po požaru ok. 1. 1835. Za Lesce je naslikal I. 1837 sv. Janeza Krslnika. Podpisal se je: Mat. Goritscbnig. Pinx. anno 1837. Za Begunje na Gorenjskem je naslikal bandersko sliko: Marija z .lezuščkom, na eni strani, Ti si Peter! na drugi strani. Obe sliki sta last Društva za krščansko umetnost. Za podružnico sv. Lucije pri Begunjah je naslikal križev pot, za Brezje skupino: M. B. nad sv. Vidom in sv. Antonom. Slika je v mežnariji. (P. Henrik Damiš.) Risal je bolj slabo, zlasti so glave čudno na trup nasajene, barve pa so še dosti prikupne. Zadnjih deset let svojega življenja je bil zelo slaboten in je le malo delal; prej pa je imel po 6 do 8 pomočnikov; znamenje, da je imel dovolj posla. Njegovo hišo je kupil trgovec Bulovec. (Por. g, Gorilnika v Ljubljani.) Prane Wissiak, sobni slikar, je bil rojen 10. oktobra 1810, poročen 23. junija 1830 s Terezijo Sesek, umrl 21. maja 1880.4'1 Kako je bil Layerjev učenec, sicer ni znano, a vse njegove slike nosijo Layerjev pečal na sebi. V Lahovčah je naslikal v znamenju sv. Klorijana I. 1842,50 v Križali pri Tržiču na stropu svetišča Kristusa na križu, pod obokom ladije pa štiri evangeliste I. 1848,51 ki jih pa sedaj ni več. Pri Sv. Joštu " Novice, 1849, 191. Kukuljeviö, 812. 44 Zg. Danica, 1869, 198. 45 Mrliška malica v Cirknici. 46 Zabukovoe, Slavina, 148. 41 Rojstna matica v Radovljici. 4N Mrliška matica v Radovljici. 4" Kr. S. Pokom po maticah. s" Lavli/.ar, Dekauija Kranj, sir. 75. 51 Lavli/ar 1. c., 118. nad Kranjem je njegov križev pot iz 1. 1851. Bržkone je tudi naslikal za veliki oltar na Ustju na Vipavskem: Marijo z Jezuščkom, spodaj sv. Justa, sv. Petra in sv. Andreja in bandersko sliko iz leta 1852. Deželni svetnik Jos. Pfeifer je imel bandersko sliko iz 1. 1857. Deželni muzej Rudolfinum je 1. 1910 prejel od starinarja Bratovža štiri Wissiakove slike, ko je kupil sliko bistriškega samostana iz 1. 1724.52 V Cirčičah sta oltarni sliki sv. Andreja in sv. Ane iz leta 1849 Wissiakovo delo." V Cerkljah pri Kranju : Sv. Tomaž 1856, božji grob po načrtu kaplana Pucherja; na mrtvašnici Lazarjevo obujenje, 1859.54 V Šmartnem pri Cerkljah: Sv. Martin na Zgornjem Brniku: Božje oko, štiri evangelisti, na pročelju sv. Janez Krstnik, 1868. Oltarni sliki: 1. Sv. Marka, 2. sv. Ana. 1856. Barve so dokaj prijetne, ozadje primerno, risba slabša. Zalog (žup. Cerklje): Križev pol. 1869. Grad (žup. Cerklje): 1. Sv. Lucija, 2. sv. Barbara, 1859 in bržkone 3. smrt sv. Jožefa. Črešnjevek: Sv. Duh z 12 apostoli, 1855 in križev pot. Šempeter pri Novem mestu: Brezmadežna za vel. oltar oh Marijinih praznikih. 1858. Trška gora pri Novem mestu: Križev pot. 1861. Ves je stal 700 goldinarjev. Deželn. muzeju Budolfinumu je podaril Ciril Pire iz Kranja sliko Zadnje večerje, 1801. Kopija po Egartnerjevi.55 Tudi v Smledniku hranijo eno njegovih slik iz 1. 1861. Franc Wissiak je imel dva sina slikarja Anzehna in Kdvarda. Anzelin Wisiak (podpisoval se je z enim s), rojen v Kranju št. 18 21. apr. 1837, je doživel le 38 let in je 9. marca 1876 umrl na šl. 98. Pokopal ga je doma v Kranju Franc Tavčar 11. marca 1870. Učil se je doma pri očetu in je zelo mlad nastopil kol slikar.. V začetku sla nemara z očetom skupno slikala. V Betečah sta na stranskih oltarjih sliki sv. Ane in sv. Marjete podpisani Wissiak A. F. 1802. Črki A. F. utegneta pomeniti Anzehna in Franca, ker bržkone F ne pomeni teci t; mesto tega hi nemara rajši pinxit zapisal. L. 1862 je naslikal Zaroko sv. Katarine na Bovih. Ob tej priliki je pisala Zgodnja Danica (1802, 113): „Kdorkoli to podobo vidi, mora hvalo dati mlademu slikarju iz Kranja, zlasti ako premisli njegovo mladost in da se ni v nobeni malarski šoli izuril, pa vendar podobo tako lepo izdelal, da se vsakega srce povzdigujem) čuti." L. 1863 je naslikal za Bova sv. Jožefa in manjšo sliko sv. Aleša/'' " Poročilo det. muz. Rudolfibuma. M Lavtižar 1. o., 11. 54 Lavieučič, Zgodovina cerkljanske tare in Lavtižar 1. 0. " Carniola, 1011, 187. *> Zg. Danica, 1868, 188. Isto leto je napravil za Dravlje Marijino vnebovzetje in manjšo sliko sv. Jožefa. V Tržiču je 1. 1871 slikal v župni cerkvi v svetišču na stranskih stenah: 1. Izgubljenega sina, 2. Lazarjevo obujenje. V kapelici sv. rožnega venca: 1. Kraljico sv. rožnega venca in 2. Obiskovanje Marijino. Obe leta 1871. V župniški kapelici v Kranju na stropu: angelce. Na retrospektivni razstavi v Jakopičevem paviljonu 1. 1910 so bile razstavljene Anzelmove slike (toda pod napačnim imenom Anton). Pieta (lastn. ga. dr. Kušarjeva), Sveta Družina in dve pokrajini (lastnica gdč. učiteljica E. Hekar). Sanje sv. Jožefa (lastnik Rihard Jakopič). Angelsko Oznanjenje, Sv. Kozma, Fortunat (lastn. prof. dr. Fr. Perne). Edvard Wissiak, sobni slikar, je bil rojen v Kranju 11. okt. 1841 na štev. Iti (v Paradižu). Slikal je za Zgornje Besnice križev pot 1.1868 za 135 goldinarjev z okviri vred.5' V župni cerkvi v Kranju: Marijino Oznanjenje. Gospa Helena Pavšlar: Sv. Florijan. Poročil se je 7. avgusta 1865 z Marijane Bibnikar. Umrl je 21. julija 1874. " Umetniška je bila tudi vsa rodbina Goetzl. Vrstnik Leopolda Layerja in morda še učenec Marka Layerja je bil Josip Goetzl, ki je bil rojen v Kranju 17. marca 1754. Ta je bil meščan, pozlatar in slikar. Poročil se je 17. septembra 1778 z Marijo Köstel. Umrl je 9. junija 1806. O njem je znano, da je 1. 1804 popravil veliki oltar v Naklem za 759'2() gold.58 Josip Goetzl je imel dva sinova slikarja, ki sla oba močno posnemala Layerja, namreč: Gašparja in Frančiška. Gašpar Luka Götzl je bil rojen v Kranju št. 88 4. jan. 1782; poročil se je 14. maja 1805 s Terezijo Puhar in umrl v hiši štev. 23 30. julija 1857.5'' Za Naklo je naslikal sliki za stranska oltarja: 1. Marijo, 2. sv. Antona. Na Dobravi pri Kropi se nahajala v župnišču: 1. Sv. Anton Pad., 2. sv. Florijan, prej v stranskih oltarjih. C. Goetzl. 1825.60 V Višnji gori: 1. Sv. Jožefa. To sliko je dovršil v Kranju 20. apr. 1837. 2. Sv. Frančiška Ksaverija in sv. Janeza Neponi. Na Jezici je bila leta 1841 dovršena slika sv. Kancijana in tov. za veliki oltar. Sedaj se nahaja v muzeju Društva za kršč. umetnost. Na Šmarni gori: Oltarna slika sv. Ane iz lela 1835 in bržkone še druge. V zakristiji hranijo za postni čas pel slik Kristusovega trpljenja. V IrančiškansKcm samostanu v Brežicah na oratoriju: Sv. Frančišek Ser. 1850. V cerkvi: Sv. Anton 1825. V frančiškanski cerkvi v Samohoru i Sv. Valentin ok. I. 1845.''' " Fr. S. Pokorn, Besnica, 121. ™ Vrhovnik-Koblar, Zgodovina nakeljske rare, 41. M A. Koblar, Slikarji v Kranju. *" Spor. /upnik Jos. Vrankar. 61 Kukuljcvič I. e. Slika Ii). Leopold Ciril Koch, rnei ,aycr : Anion Hayne. Lastnik 1111 arhitekt v Ljubljani. Na Pungartu v Kranju: Angel varuh iz 1. 1841." Gorice: Na listni strani sv. Jakob.63 Za župno cerkev v Šen-čuriju pri Šmariji je naslikal leta 1842 križev pot po Herr-leinu. Sedaj je v podružnici sv. Nikolaja na Tabru.04 V Škof ji Loki v župnišču : Zaroka sv. Katarine 1846. — Sv. Janez Nepomučan 1846. V Selcih v kaplaniji: Sv. Peter 1846. V Šmarjeli na Dolenjskem je napravil leta 1849 veliki oltar, ki gaje 1.1879 prenaredil Karol Poglajen."5 V Zapogah na obeh stranskih oltarjih 1. 1843: 1. Sv. Jožef, 2. sv. Vid. Na Priž-nici manjše slike. F r a n c Ser. Goetzl je bil rojen v Kranju št. 162 12. nov. 1783; pozneje je stanoval na štev. 65. Poročil oktobra 1788 v Tržiču. Umrl je 19. maja se je z Uršulo Karner, roj. 1855. L. 1815 28. junija je potrdil (Malerund Vergolder) prejem 380 gld., ki jih je prejel v Križali pri Tržiču za poslikan je dveh stranskih oltarjev, krstnega kamna, prižnice, za prenovo vel. oltarja in za freske/''' V Žužemberku: Sv. Janez Evang. 1847. Leta 1846 je napravil za podružnico sv. Antona pri Žužemberku tri oltarne slike v lepo izrezljanih in predrtih okvirih: 1. Sv. Antona Pad., 2. sv. Brunona, 3. sv. Vincencija Ker. in sv. Urbana. Naklo: Dva stranska oltarja in prižnico za 1000 gold. Glince pri Šenl Vidu nad Ljubljano: Veliki oltar in bržkone tudi križev pol. Na Mlaki pri Kočevju (Kerndorf): Vel. oltar I. 1811. "' Lavtižar, Dek. Kranj, 10. Ibidem, 50. Vrhovnik, tzvestja Muz. dr., isim, 188. " Jane/. Volčič, Zgod. šmnrjolske 1'are na Dolenjskem, 11. "" Spin-, dilti, svetnik Iv. Zahukovee. V Petelinah (župn. Sla-vina): Vel. oltar 1. 1842.67 Poleg Franca Ser. je I udi še sin Gašparja Goetzla z imenom Franc. Ta je bil rojen 14. sept. 1807 v Kranju št. 8. Kupil si je hišo št. 127. Oženil se je 3 Fran-čiško Zupič iz Tržiča, pozneje Z Marijo Rant. Umrl je 8. avgusta 1865.68 Karel Goetzl, rojen 6. novembra 1816, je bil slikar in podobar. Oženil se je 26. maja 1852 z Nežo Gogala in umrl 22. januarja 1892 v domači hiši na Pungertu št. 28 in 24, katero si je sezidal 1. 1859."" L. 1838 je slikal bandero za cerkev sv. Petra v Ljubljani.70 L. 1850 je slikal v kapelici na Braniku v radcški župniji.71 Na Gori pri Sodražici: Križev pol 1856; veliki oltar Obiskovanja M. R. Na evangeljski strani: Sv. Jožefa (C. Goetzl 1851) in manjšo sliko sv. Petra. Na episl. strani: Sv. .Ilirija in manjšo sv. Magdalene. L. 1859 je dovršil dva nova stranska oltarja za Zgornjo Resnico72 in I. 1800 veliki oltar za Strohinj v naklanski župniji za 650 goldinarjev. Bržkone je (udi naslikal 1. sv. Jakoba, 2. sv. Florijana za stranski oltar na moški strani v Goricah 73 Leta 1801 je popravil oltar na Goričiei.'' L. 1802 oltar sv. Florijana in sv. Jožeta v Spodnjem Tuhinju.'5 L. 1SGB na Podreči (župnija Mavčiče) dva nova stranska oltarja in prižnico.76 Slika 20. Leopold Layer: Josip Hayne. Lastnik Ciril Koch, mestni arhitekt v Ljubljani. 67 Zabukovee, Slavimi, (if>. "s Koblar, Slikarji v Kranju. "" [bidem. 711 Župnijska kronika. 71 Zgod. zbornik, 864. 73 Novice, 1859. 71 Zgod. goriške tare, 1(11. M Zg. Danica, 1862, 114. » Hudem, 1862, 181. ■'" Ibidem, 1868) 280. Alojzij Goetzl je bil sin Franca Ser. Rojen je bil 21. jun. 1820, poročen v Ljubljani pri Sv. Petru 30. jan. 1860, in je v Kranju umrl 3. junija 1905. Kot podobar, slikar in pozlatar je napravil 1. 1886 dva stranska oltarja 1. M. B. in 2. sv. .ložefa za Jesenice.77 Leta 1847 je postavil v župni cerkvi v Motniku nov oltar s kipi in s tabernakljein.78 Dva zastopnika Goetzlove umetniške rodbine sta se preselila v Ljubljano: Leopold in Avgust. Leopold je bil rojen v Kranju 22. oktobra 1817 in Avgust 2. septembra 1829. Bila sta brata Alojzijeva. V Ljubljani se je naselil tudi Aleksander, vnuk Franca Goetzla, rojen v'Prstu 15. januarja 1843, čigar sinova Aleksander in Karol še izvršujeta podobarstvo v Ljubljani. O Leopoldu je znano, da je napravil nov veliki oltar za Dobrniče za 1100 gold. 1. 1871.7" Dalje je prenovil vel. oltar na Skaručini 1. 1874,80 oltar v Šent Juriju pod Kuniom 1. 1867,81 v Šent Petru na Krasu l. 1862, dovršil 1. 1874 82 nov veliki oltar za Podreče (župn. Mavčiče;. Poleg tega so znana še mnoga dela Goejzlove umetniške rodbine. Ker pa izvestitelji ne povedo imena, se dela ne morejo natančneje prisodili, na pr. : Veliki oltar in prižnicn na Bizeljskem iz I. 1850/1,83 križev pot v Kamni gorici, v Stari Loki oltar M. B. s tabernakljein iu poslikan jo kapele,84 na Dobravi pri Kropi slika Jezusovega in Marijinega srca,85 veliki oltar sv. Vida na Visokem 0 875) iu morda tudi v Vodicah slike: 1. Marijino kronanje, 2. Bog Oče in 3. sv. Marjeta. Prezreti ne sinemo naposled Layerjevih že omenjenih znancev Antona in Jožeta Hayne, sinov kirurga Antona I lavne in Terezije Skopin. Oba sta bila rojena v Kranju št. 99. Anton, rojen 17. jan. I786,8" je imel že kol otrok v Kranju pri Layerjevih, pozneje kol vseučiliščnik in profesor živinozdravnišlva na Dunaju mnogo prilike, da se je uril v risanju in slikanju. L. IS2S je razstavil v akademiji obraznih umetnosti na Dunaju 87 7 dobrih oljnatih pokrajinskih slik, I. 1835 zopet 1 pokrajinske slike in olonuiško stolnico, I. 1840 dve zimski pokrajini in I druge pokrajinske slike i/, okolice Karlsbrunn. Dr. J. Bleiweis je bil njegov ožji rojak in njegov sekundari.j na Dunaju, zalo je v spomin hranil Havne- 77 Ibidem, 188(1, 275. 7S Novice, 1847, 75. 70 /({. Danica. 1871, 21)1). " Ibidem, 1874, B60. •< Ibidem, 1887, 171». 83 Lavtižar, Dcknnija Kranj, 180. M Igu. Orožen, Das llisliun l.avant, VI, 419. M Klun v Življenjepisu kanonika K minerja, sir. 1)0. NS Župnik J. Vranknr. M Cf, Koblar: Slikarji v Kranju. Isti datum Imata tudi Tschischkn in Wiirz-baeh. Strahl ima pomotoma 1787. V maticah se čila priimek llayne. M7 RadiCS: Letopis M. St., 1880, 40. Strahl: Die Kunslzuslltnde Krains, 52. — Kukuljevid I. c. str. I 12. tovo pokrajinsko sliko. Hayne je rad zahajal domov na počitnice in včasih celo peš. Umrl je na Dunaju kot ravnatelj živinozdravniške šole 17. avgusta 185 3.88 V muzeju Rudolfinumu je njegova lična pokrajinska slika „Kranj z okolico". Njen posnetek se nahaja v katalogu retrospektivne razstave v Jakopičevem paviljonu 1. 1910. Nekaj slik slikanih na pločevino hrani g. Matijašič v Kranju. (Gorenjec, 1907, št. 6.) Strahlova zbirka v Stari Loki hrani vsaj dve pokrajinski sliki njegovega čopiča. Ed. pl. Strahl hvali, da se te slike odlikujejo po jasnem, lahnem, prozornem uprizarjanju zraka in svetlobe ter po resnično krasnih drevesnih oblikah. Izdeloval je tudi ujedkovine. Njegov brat Jožef je bil doktor zdravilstva in profesor botanike na Joanneumu v Gradcu. L. 1831 je po naročilu nadvojvoda Ivana prepotoval solnograško gorovje, da bi na nadvojvodovem vrtu v Gasteinu pomnožil planinske rastline. L. 1838 je potoval s podobnim namenom k Sv. Krvi pod Velikim Klekom.89 Njegova slikarska delavnost ni znana. Nastoj grofije Goriške. Prof. dr. K. CAPUDER, Kranj. Poknežena grofija Goriško-Gradiščanska ni nikaka geografična enota, ampak je le pri sedanji politični razdelitvi obstoječa avtonomna pokrajina. O „Goricanih" pravzaprav neniorcmo govoriti, ampak le o Tolmincih, Bricih, Vipavcih, Krašovcih in Furlanih na Goriškem. Pod imenom „Gorican" zaznamujemo praviloma le prebivalca mesta Gorice. To je posledica zgodovinskega razvoja. Goriška je v vedni izproinembi, brez pravih mej. Včasih je zvezana z deželami na vzhodu, potem zopet z onimi na severu ali zapadu, nekaj časa živi življenji" zase in šele najnovejše upravne reforme so Goriško združile z Istro in Trstom v kronovino Primorsko, pri tem pa je vsak del ohranil svojo avtonomijo. V spisih, ki nam pripovedujejo zgodovino Goriške, nahajamo pač ravno vsled le neslalnosli, različna mnenja in mnogo nejasnosti. Kno tako nejasno vprašanje je tudi vprašanje o nasloju grofije (Soriške. Točen odgovor na to vprašanje nam morejo dati le listine. Če bi obstojala popolna zbirka goriških listin, bi bil tudi odgovor na vprašanje čisto neoporečen. Vrsta goriških listin pričenja z I. 1001. Tega leta je riinsko-neniški cesar Oton III. v Paviji izdal znamenito darilno listino za oglejsko cerkev. „Ker je (oglejska) cerkev "K Status nnimaruin s Kranja. Strahl I. c. " Wurzbach: Blogr. Lex. vili, L62. vsled madjarskih vpadov veliko trpela, podarjamo omenjeni cerkvi in njenemu upravitelju patriarhu Janezu polovico gradu, ki se imenuje Siliganum in polovico dvora, ki se v slovenskem jeziku Gorica imenuje in poleg tega še polovico vseh vinogradov, polj, travnikov in pašnikov z vsemi pravicami v okolici med Sočo, Vipavo, Ortaono in grebenom Alp". Vse to posestvo oprosti cesar redne oblasti grofov, ali z drugimi besedami, podeli posestvu imuniteto. Nekaj mesecev pozneje podeli cesar drugo polovico omenjenih posestev Verihen-u, grofu furlanskemu. Prvič slišimo v zgodovini ime Gorica. Ime velja izrecno za naselbino (dvor villa), ne pa za kak okraj. Obenem pa se ta naselbina skupaj z natančno omejenim okrožjem izvzame iz okrožja neke grofije, ki pa v tej listini ni imenovana. Glede meje tega imunitetnega okrožja je omeniti le, da obsega po soglasnem mnenju zgodovinarjev kraje med Sočo, Vipavo, Vrtovinom in robom Trnovske planote. Od tega dogodka dolgo časa ne srečamo imena Gorica v listinah. Šele kakih 80 let pozneje čitamo v darilnem zapisniku briksenske cerkve, da je neki Henrik, visokega plemiškega rodu, briksenski cerkvi podaril „svoja dedna posestva ležeča v kraljestvu Italiji in sicer grofiji furlanski v Gorici in okoliških krajih" (Quidam nobilissima prosapia ortus Heinrich nuncupatus . . . lalia predia cpialia regno Malico, comitatu Foriiulanense loeo Goriza, aliisque locis ibidem circuiniacentibus . . . hereditario iure . . . habuit et possedit . . . supra altare sanctorum Cassiani et Ingenovini . . . delegavit ac tradidil"). Ta listina izpolnjuje vrzel v listinah iz I. 1001 in je glede na pripadnost Gorice in okolice tako določna, da se pač ne more trditi (O/.oernig), da bi bila Gorica in okolica v tem času pripadala kraljestvu Nemčiji in koroškemu vojvodslvu. Sicer pa že sama lega Goriške govori proti taki pripadnosti. Obenem imamo v tej listini tudi jasen dokaz, da v tem času o kaki goriški grofiji neinore biti govora. Nejasno pa je v tej listini, v kolikem obsegu je omenjeni Henrik posedoval Gorico in okolico. Tudi ne izvemo nič, katerega rodu je bil ta Henrik in tudi druge listine, v katerih srečamo njegovo in njegove žene ime, nas pustijo v tem oziru na cedilu. Novejši raziskovalci (n. pr. Jaksch, Redlich) prištevajo tega moža rodu poznejših goriških grofov. Drugi pa (O/.oernig, dr. Gruden) so mnenja, da je ta Henrik iz rodu Kppenslein-ov. Posebna opora te trditve je listina, s katero je I. 1496 Lenari, poslednji goriški grof, rozaškemu samostanu potrdil obširna, od svojih prednikov podarjena posestva. V tej listini, ki se baje opira na stare listine, se čila, da je oglejski patriarh Ulrik, sin goriškega grofa Majnharda, I. 1060 ustanovil samostan v Rozaču in da je za opata Gerolda goriški grof Markvard samostanu podaril 140 posestev. Nadalje pripoveduje listina, da je tudi patriarh Ulrik 1. 1095 samostanu podaril veliko posestev in goriški grof Henrik celo cel bovški okraj. Listina našteva sploh nešteto krajev na Goriškem, kakor da bi bili že najmanj v 12 stoletju podarjeni rozaškemu samostanu. Očividno je, da listina pretirava in dogodke meša ter osebe zamenjava. Zgodovinsko pa je znano, da je 16. junija 1076 umrl Markvard Eppenstein-ski. L. 1077 je njegov sin Ulrik postal opat v St. Gallen-u in se je spustil v boj z nasprotniki Henrika IV., ki mu je zato 1. 1086 preskrbel oglejski patriarhat. 12. maja 1090 je umrl Ulrikov brat Luitold, vojvoda koroški, njega pa je nasledil njegov najmlajši brat Henrik, poslednji Kppensteinovec, ki je umrl 1. 1120. Vsi ti zgodovinski podatki so v takem nasprotstvu s trditvami omenjene listine, da smemo sicer priznati dejstvo ustanovitven in obdaritve samostana po Eppenstei novcih, ne pa letnic in natančnejših podatkov listine. Na posebno drzen način je pisatelj listine premostil zev med prvotnimi darovalci iz rodu Kppensteinovcev in poznejšimi iz rodu goriških grofov. Začetkom 12. stoletja srečujemo v listinah ime Gorica vedno pogosteje. Neki plemiški rod se pričenja po tem kraju imenovati. V prvih listinah srečamo nekega grofa Majnharda („comes Maynardus" v listini 1122 18./V.), drugič zopet samo „Meinhardus de Goriza" in „Henricus de Goriza". Vse kaže, da li možje še ne stanujejo dolgo v tem kraju, ki je pa sedaj vsled svoje ugodne lege gotovo že važnejši in večji postal. Skoro istočasno, okoli 1. 1130 sle nastali dve listini; ena na Koroškem, druga na Furlanskem. V prvi se imenuje „Meginhnrdus comes (h; Gorze", v drugi pa „Mainardus advocatus". Ob«; imeni pripadala isti osebi. Grofi, stanujoči v Gorici, so odvetniki oglejske cerkve. Ali naj torej mislimo, da je ime Gorica že prešlo na okraj in da je la okraj že grofija Goriška? Doslej so bili tega mnenja vsi zgodovinarji, ki so kaj o Goriški pisali. Nihče morebiti ni opazil, da ne čitamo v nobeni listini iz 12. stoletja, dasi jih imamo sedaj že lepo število, izraza grofija Goriška. Odkod tedaj naslov grof goriški ? Dokazano je, daje plemiški rod, kije imel okoli I. 1120 v Gorici svoj sedež, prišel sem iz Fuslriške doline, kjer je že prej in pozneje do svojega konca opravljal grofije Lurngau, Rustertal in posedoval palatinsko grofijo koroško. Bili so torej ti prvi goriški Henriki, Majnhardi, Kngelberti pravi grofi, le da se njih grofija ni zvala grofija Goriška. Iz puste Pustriške doline so svojo rezidenco prestavili v solnčno Gorico na jug, kakor toliko družili pleiničev v tej dobi. Da še vedno nimamo grofije Goriške, nam dokazujejo še nekateri dogodki. Okoli 1. 1150 se je tedanji grof Engelbert Goriški, odvetnik oglejske cerkve, spri s patriarhom. Da bi dosegel svoj namen, se je poslužil zvijače in sile. Povabil je patriarha na razgovor in ga pri tej priložnosti zgrabil in zaprl. Toda za vjetega patriarha so se potegnili vsi sosednji knezi in grof Engelbert ga je moral izpustiti ter mnogo žrtvovati, da je dosegel spravo. 0 poravnavi so napravili dne 21. aprila 1150 listino. Tu čitamo, da prepušča grof Engelbert v slučaju, če bi umrl brez dedičev, oglejskemu patriarhu nekatera posestva, med njimi tudi Gorico (. .. quod ei ad manus dedit in proprietatem in perpetuum masseridas XXX mansuum in Carso XXX in Carinthia et post obitum suiun, si sine heredibus obierit, Belgradum, Prissinieum, et Goriciam et quicquid proprietatis ex hac parte Canalis visus est habere, cum ministerialibus et servis et ancillis et cum omnibus pertinentiis . . .). L. 1202 sta Majnhard in Engelbert, sinova onega Engelberts, v srečnejšem sporu s patriarhom popravila očetovo nezgodo. 0 pogodbi med obema strankama se je izdala listina, datirana z dne 27. januarja 1202. Ta določa, da smeta grofa brez vsakega pridržka poleg drugih posestev obdržati grad Gorico z vsem, kar zraven spada, izvzemši ministeriale. Dedovati smejo celo ženski potomci (. . . Comites quidem de Goritia debent habere Castrum de Goritia cum omni proprietate servis et ancillis et omni jure ad ipsum per-linente, ministerialibus exceptis . . . at) ecclesia Aquilegiensi in feuduin ita (]uod lam masculi quam feminae in idem feudum equaliter suc-cedant . . .). Posebni razsodniki so nato še natančneje določili pravice goriških grofov kol odvetnikov oglejski; cerkve. Tudi o tej razsodbi je bila nekako leto pozneje izdana listina (1202, 13. decembra), v kateri se imenujejo kraji na Goriškem, kjer pristojajo grofom goriškim le pravice odvetnikov oglejske cerkve. Jasno je torej, da so posestva goriških grofov še vedno raztresena in brc/, skupnega imena. Toda vsled energične in sinotrene politike teh Engclhertov in Majnhardov, /Jasli vsled brezobzirnega izkoriščevanja odvetništva oglejske cerkve, so postala posestva goriških grofov vedno razsežnejša in jedro vedno bolj kompaktno. Lahko rečemo, da je v prvi polovici 13. stoletja sedanja Goriška združena pod vlado grofov v Gorici. To je torej listi čas, ko sinemo govoriti o grofiji Goriški. V darilni knjigi zališkega samostana čitamo, da je presvetli grof Kngelbert goriški 1. 1217 zatiški samostan oprostil vse eolnine, ki so jo morali samostanski ljudje plačevali pri Vipavi na polu v grofijo Goriško. Listino je izdal grof Engelbert. Goriški grofi sami so torej svojim posestvom na Goriškem dali naslov grofija Goriška. Po kraju se je začela imenovati tudi tu dežela, kakor skoro istočasno Tirolska. Ponovimo torej zaključke! 1. Sedanja grofija Goriška pripada v zgodnjem srednjem veku Italiji. Šele ko postane samostojna in pride v oblast nemškega gro-fovskega rodu, stopi v direktno zvezo z Nemčijo. 2. Samostojna grofija Goriška, kakor jih pozna nemška državna uprava za časa Otonov, ne obstoja. 3. Grofija Goriška se polagoma razvije iz onega okrožja, katerega je cesar Oton III. 1. 1001 podaril oglejski cerkvi in grofu Verihenu ter ga osvobodil nadoblasti furlanskih grofov. Šele v 13. stoletju sinemo govoriti o grofiji Goriški. Umetnostno-zgodovinski izpiski iz arhiva cerkve sv. Petra v Ljubljani. Dr. France STKLK. Polelu lifll sem prebrskal ves arhiv cerkve sv. Peha v Ljubljani iu si izpisal vse, kar sem našel količkaj važnega za zgodovino umetnosti. Te izpiske sedaj priohčujcm, da bodo dostopni vsakemu, ki bi utegnil v leni oziru kedaj potrebovali šcntpclcrski arhiv, katerega uporaba je otežkočenn, ker je popolnoma neurejen, kakor še toliko važnejših cerkvenih arhivov po Kranjskem. Kadi lega se mi zdi tem bolj važno, da dam te reči javnosti na razpolago. Upošteval sem vse, kar sem dobil tozadevnega v arhivu, razen matrik, ki so lahko dostopne in I. /.v. šentpeterske kronike, ki ima naslov: „Kurze chronologische Beschreibung der in der Vorstadl der Hauptstadt Laibnch liegenden bislbiiiiilichen Palronalspfarr St. Peter. Verfaß) von Johann Nep. Murgel, bischöflichen Rentmeister. 1822." Iz XIX. je največ zapiskov v ti knjigi od šenlpeterskega župnika Svelličiča; iz najnovejše dobe je priloženih nekaj zapiskov g. Kr. Zorka, sedaj župnika v Čatežu. Vsi ti zapiski vsebujejo veliko iimelnoslno-zgodovinskih drobtin i/, najnovejše dobe. Iz prejšnjih časov je prepisanih nekaj listin, zapiskov večjega pomena pa ni. K posameznim oltarnim slikani, ki jih našteva Murgel, je pripisal Svelličič letnice in imena slikarjev. Odkod jih jo izvedel, ne vem, zato tudi ne morem sodili, kolika je njihova zanesljivost. Ker je kronika lahko dostopna, zalo sem opustil izpis tozadevnih podatkov iz nje, posebno še, ker jo je izrabil že tudi I. Vrhovec,1 in je tako v naši zgodovinski literaturi njena vsebina že znana in porabljena. Večji del — in sicer starejši del — arhiva pa je ležal ob Vrhovčeveni času skoro pozabljen deloma pod streho župnišča, deloma na zakristiji in ga Vrhovec ni mogel izrabiti. Šele pred kratkim umrli župnik Fr. Pavlic je poskrbel, da je arhiv — čeprav še neurejen — vsaj na primernem mestu in vsakemu dostopen.2 Izpisal sem si samo reči pred 1. 1800. Za čas pred tem letom pa imenovana kronika ne pride veliko v poštev kot vir prve vrste, pa tudi sicer ni v arhivu reči večje zanimivosti za našo stroko iz prve polovice XIX. stoletja. Iz prejšnje dobe ne navajam samo enega važnega zapiska, ki se nanaša na zidavo nove cerkve in se nahaja na koncu neke stare krstne knjige. Ne navajam ga zato, ker ga itak dobesedno navaja Vrhovec.3 Moj namen ni bil in tudi skoro ni mogel biti nič drugega kakor podali javnosti surovo gradivo, ki se mi je zdelo zrelo za javnost, kakor hitro je izčrpalo približno (kaka podrobnost mi je sem in tje mogoče le ušla) tozadevni zaklad enega arhiva. Koliko so vredni taki zapiski, čeprav se zde sami na sebi malenkostni in brezpomembni, se bo pokazalo šele, ko bomo imeli za celo deželo zbrano tozadevno gradivo iz vseh važnejših cerkvenih, mestnih in gosposkih arhivov. Za umetnostno topografijo kakor tudi za vsako posamezno študijo o domačih umetninah pa je to neobhoden predpogoj. * * 1. — Listina o posvetitvi 2 cerkva. 27. februarja 1020. N a t a I i s de T u r r e v i n c e n I i n u s, . . e p i s c o p u s V e g I e n s i s potrjuje posvetitev cerkve sv. Duha s pokopališčem in cerkve sv. Marije Device v Polju. Nos Na t al is de Turrc vincentinus Dei et apposlolice sediš gracia e p i sc opus Vehlens i s universis el singulis bas presentes nostras iiispeeluris salutein in domino. Tenore presenlium fidem facimus, qualilcr de consensu reverendissimi in Christo priucipis el domini domini Christophori Raub er, episeopi laihacensis dignissimi, ad requisitionem et peticionem proboruin hominum et patronorum de v i 11 a SI a p pa e c c I e s i a m illam cum ei m i t er i o et tri hu s allaribus ad honorem s. Spiritus consecrare dignaremur; qunre adhihilis ceremoniis in singulibus servari solitis posilisque in allaribus rcliquiis (d maius allaro in honorem s. S p i r i t u s, aliud in cornu evangelii 1 in honorem ' I Vrhovec: Zgodovina šentpeterske 1'are v Ljubljani. Zbornik znanstvenih in poučnih spisov Malice Slovenske. V. 1 SS -' Koga bo mogoče zanimalo, če omenim, da se med temi, dosednj pozabljenimi arhivalijami nahaja tudi obiima korespondenca ljubljanskega škofa grofa Kaunilz.a iz. prve polovice XVIII. stoletja in več zapiskov o njegovih prejemkih in izdatkih. 3 O. C. str. 57, pod čilo. 4 Pod tem prečrtano epistole; s. Barbare et tertiuin in cornu epistole5 in honorem s. Leonhardi, ipsam ecelesiam cum cimiterio et tribus altaribus consecravimus; singulis Christi fidelibus ipsam ecelesiam devote visitantibus unum annum et in dedicatione huiusmodi (que semper celebrabitur feria secunda pentecostes annuatim) XLta dies de vera indulgentia in forma ecclesie consueta concedimus et indulgemus. Similiter eciam in ecclesia Beate Marie Vir g i n i s tria altaria, maius in honorem beate Marie Vir-ginis et aliud in honorem s. Elene5, tertium in honorem s. Leonhardi consecravimus. Eciam pro uno quoque altari XLta dies concedimus et indulgemus. In cuius rei fidem proprio nostro magno sigillo corro-horavimus anno domini 1520, die 27. mensis februarii, pontificatus serenissimi domini Leonis divina Providentia pape X., anno eins octavo. Pergament; gotska minuskula; začetno n pri Nos Natalis kapitalna, ostale črke teh dveh besed so pisane v nekoliko večji latinski minuskuli. Pečala, ki ga listina omenja in o katerem priča prerezana zapognjena plika, kjer je visel obešen na pergainentnein pasku, ni več. 2. — Iz: »Urbarlum filialis ecclesiae in Rosenpach«, ki obsega leta 1622 — 1688. 1633. — Zaključek cerkvenih računov 9. decembra. Praeter haec sunt debita contracla solvenda domino Kunstl, pietori, sculplori el pistori, nt i chirographa indicant et ostendunt, 1641. — Den 17. Marži bezali ich laut Quittung dem Maister Hanß Stössel von 8 Stiellen in der Khürhen per 11 3 k 26:40 1(142. — Den 20. Novembris 1641 namb ich für die Creuzmaur toppull Ziegl 3000 sambl der auß vmid einfuhr; per 1000 6 11 40 kr — II 20. Mehr 3000 Maur vnnd 2000 gwelb Ziegl — 21 fl 40 kr. Mil dem Abondio Donino, Maurern, isl verglichen worden die 5 Cronnen am Grenz saillen auf sein vncosten auf zumauern — fl. 00. vnnd 4000 Maur ziegl — fl 17 kr 20. Dem Maller bezali das Gemäl in Creucfanncn per fl 6"30. Den IS. .Iii ly Mat hin sen Wagner, maller, wegen an-Streichung des Trilchl oder Pilxen zum gelt — Ii 1 kr 20. Dem Jury K h o z i a n , S I a i n m e z e r, zali ich laulb auszug zu den 5 Creuzsaillen gesehnit- oder gebaiilen Stahl den 4. Marly — fl 20 kr 55. Mehr die 5 Eisen an K lue uz (lösten — fl. 4 kr 30. Dem Maller, das er solielie Boll angestrichen, zalt — kr 40. wie auch, daü er das slainerne Creuz verguldt — kr 24. Andree Apl hat die andern Creuz hedekht, 7'/a tagwerch — Ii 1 kr 56. s pod lein prečrtano evangelii. " Pod Klene je prečrtan Anne. Den 26. Juny: Mit Mat t he sen Wagner, Mal lern, ist verdingt worden die 6 Creuzsaillen sehen zu mallen vnd bezahlt fl 75. Daß oberst Creuz von Stain wil ich vnser lieben frauen zu ehrn selbsten bezallen, Maister Christoffen K c h r e s c h i n e r, Z i m e r m a n, das Gatter vnd die grosse Creuz Sa i 1 len zu machen verdingt vnd zalt — fl 3 kr 18 : 5. Dem Georg Khazian, Sta inhalier, zalt lauth auszügl — fl 8 kr 48. Der vncosten, waß die M au r er a rbe i t h der grossen Creuz Saiden anbelangt bringt laut auszügl fl 64 kr 24 : 5. 1648. — Den 28. May haben die Khürchenbröbst lassen das Tach überdekhen; bezalt dennen Zimerleutheu — fl 2 kr 24. 1653. — Den 29. .lully den Maister Wastian, Verguldter, bezalt laut Quittung — fl 26 kr 40. Poleg tega je to leto več manjših izdatkov za mizarska dela malenkostnega pomena. 1654. — ...den Glokhen Gueser bezahlt laut außziigl mit — fl 101 kr 45. Omenjena je tudi posvetitev zvona. Mehr den Andree K h neb. Sla in Ii au er vnd Maurer, zali laut Quittung Ii 19 kr 48. 1657. — Denn 17. Juny dem .1 u r y I, e u t s c h i k h, S t a i n m e t z e r, sein arhailh, so er bey dein freythoff gearbailh, mit stain Plalh 50 Khlaliier hedekhl hal a 2 Uber — Ii 22 kr 18:1. Dem Maisler II a n n s e n SI e ß ö 11, T i s c h I e r n , so er ein i' r i c h I vnnd ain Stull in der Khircheii zerbrochen vnnd de novo aufgesegl, zalt mit — fl 2. Den 10. Sept. haben die Khirchenbröbsl ain a I I Ii a r tu ceh vnnd ein m e ß ge w and I bey dennen Herren ll. P. Capuziner weichen oder segnen lassen; eikbaulii ihnen per I Ii brolh. Id est Ii I. Denn 24. Nov. hat der wind! bey den K h i r c h e n d a oh ein Schadl gelhan, darziic haben die Khircheii brühst 100 Dachzüegl er-khaufft. haut zedl per Ii 3 kr 28. Von überlegen des Dachs dennen Zimerleulhen zalt mit Ii 1. Računski zaključek 21. nov. 107!) omenja izdatke „uiaxime in aedi-ficando tecto ante ecclesiaiu". 21. nov. 10H8 pa „lmiximc in lurri aedificala ipuie ultra cenluni liorcnos constitil". 3. - Iz: »Urbarhim filialis ecclesine S. Martini el Diuae Marine Magdalenae in exterlorl lacu«, ki obsega leta 1023 do 1685. 1057. ■ Exp08ita post rationell! I'actam: Pro teoto liirris novi ter ereoto fl 4 kr 40 pro Boandatis vulgo BCOdle vocanl Ii 84. pro clavis Ii 0. fahre lignario el laikof Ii 30. 1676. — Hoc anno enierunt novani campanam, quae ponderat 256 il et constat apud solinn eampanarium fl 156 kr 48. in qua Campana debent .lacobo, vicario S. Petri fl 83 kr 48. 4. — Iz: »Urbarlum ecclesiae filialis S. Thomae in Sadobrova«, ki obsega leta 1670 do 1738. 1675. —Expositi post rationem arculario fl 5. pro clavis et fabro lignario et lignis fl 2 kr 23. 1712. 21. Dez. — Domino Michaeli Rembaldt7 pro repara-tione altaris dedi germanicae monetae fl. 20. 1713. — Die 25. May dati sunt de novo domino Rainboldt8 quibus iste quoad totum est contentus fl 29. 21. Dez. Ratio. Martino Prek pro r epa r a Hone tecti turris 3 fl carn. mon. 1718.28. .lanuarii con ven tum est in praesentia trium syndicorum pro tabu lato cum omnibus appertinentüs et laboribus, tum fabri fer-rarii, tum pictoris cum scrimario 1). M i c h a e 1 .1 o s t pro fl 45 kr 34 germ. m. ita ut ad modum t a b u 1 a t i campensis fiat. Dati sunt eidem scriniario eodein dato per modum arrhe 10 ti. ger. in. in praesentia eorundem syndicorum. 1724. — Die 30. Apr. Quo die soluta sunt etiam sequentia exposita in muros coemeterii: Slede posamezni izdatki, ki so brez večje zanimivosti. Skupaj: ti 17 kr 22 carn. m. Die 17. Juny pro lateribus kr 44 carn. 9 Klafter Skerlis, ein Klafter sambi der Arbeit auff das Dach 1 Ii facit 9 fl carn. in. 1729. — 23. Dez. pro re p a r a t i o n e tecti ti 10; pro reparatione lebet is ad aquam benedictam fl 12 kr 2. 1732. — Die 8. Aug. solvi ca I icem; refusus antiquus habuil 19 lolb I quillt., novus habet 31 lolb 1 qll.; qutl. ist 12 letig . . . dat aurifex 11 lolb per 18 Groschen, das lolb facit 119 kr 54 pro labore von 1 lotb II kr. facit Ii 7. pro inaurationem Ii 10 kr 22. pro benedictione de eapellano celsissimi Ii I, solvi Ii 28 kr 10 germ. in. in totum constat Ii 45 kr 32. Paulus Krauch i, Vi car ins. 5. — I/.: »Urbarlum filialis ecclesiae S. Nicolai in Wisovlk«, ki obsega leta 1025 do 1073. 1032. — Die 15. Dec. con vcnimus pro ca lice et pa le na totum ex argenlo piilcbre elaboratu; totiini laborein el argenluni pro fl 46. 1037. — A superiori summa dati sunt 5 ti pro alta r i. 10 12. pro c ruce 18 li. 1011. — Pro slramiue ad tegenduiii doiiniin aeditui kr 35. Slede izdatki za zidarja in tesarja. Pro asseribiis ad tegendam ccclesiain 6 Ii. 7 Reinwald. ■ Reinwald. 1645. — pro candelabris tribus 9 fl. pro reparatione alt a r i s 5 f 1. 1660. Podroben račun za zakristijo, ki z/iaša skupno izdalkov fl 30 kr 40. 1661. — zopet izdatki za zakristijo. 1662. — pro candelabro in medio eeelesiae 3 fl 33 kr. mu-rario, qui in domo aeditui laborabat kr 26. 1663. — pro reparatione triam i mag i nuni ad altare: sculptori kr54:2, pictori pro deauratione fl 8 kr 32. 1604. — pro magna vexilli sericea et tela fl 50 kr 13. pictori pro imagine et inscriptione fl 7 kr. 41. Capicidae pro lapidibuš et fenestras ti 5 kr 30. a r c u 1 a r i o...........fl 14 kr 62. f a b r o f e r r a r i o........., 1 „ 62. 6. — Iz: „Urbarium filialis ecclesiae S. Martini episcopi apud Saum", ki obsega leta 1630 do 1679. 1642. — Die verordneten Kirohenbröbst gaben zu Erbauung des Khirchenohor und anderer gebeu von unser lieben Frauen K Ii i PC Ii e n in Fe 1 d I; entlechendt.............Ii 40 dato abgelegt .............,10 verblieben . . . „ 30 An so gaben ohgemellc bröbbsl ain neue clogkeii zu der Khirchen erlchaüffen, so gewogen 157 ' zu 40 kr.......: ... Ii 104 kr 40 daran sein bezali worden.....„ 64 „ — ~ 40 „ 40 Heul dato (II. Nov.) Baindt dem c I o g k ti e n g i e ss e r wiederum!) erlegt worden Ii 15 kr 20. 1042. — Den 12. Nov. ist zwischen Herrn Nicoiao Wuselbo, Klilogklien giessern an ainer, dan denen zeclihrobslen Sl. Martini Khirchen volgundte railhung gepflogen worden: Festlichen sol oberineldter Herr Wuseto haben per die gegossene Khloghen, so gewogen 151 // verglichen ä u per 40 kr Ii 101 kr 20. Hierauf enipfieng in 2 mahlen par . II 30 kr — Item............. „ 16 „ 22:2 am 12. Nov. .......... „ 15 „ — Andree Pleunikh erlegt . . . . . . „10 „ 33:2 Ii 77 kr 50 bleiben zu bezallen ... Ii 23 kr 24 1652. — Den 13. Tag Nov. habe ich vndlergeschrilmer diese Rnittung passiert, vndl mich hezohller vndt conlenlierl nenne. Das bezeucht mein herundter geschriebene Handtschriffl Nicolaus Mosel c h 1 o k h e n g (1 s s e r. 1644. — Post rationem item dederunt pro campana fl 8 kr 13:1. Pro campana totaliter persoluta exposuerunt fl 15 kr 33:1. 1657. — Exposita. Pro vexillo nouo cannisino fl 59 kr 22. 1661. — Exposita in aedificanda domo aeditui. Podrobni izdatki. 1662. — Isto. Podrobni izdatki brez širše zanimivosti. 1675. — In die Sti Martini ratio facta. Statini anteni ex his dederunt 10 11 1 a p i c i d a e B a r t b o 1 o ni a e. 1078. — 11. Nov. Manjši izdatki zidarjem in mizarjem. Pro t in et ura erucis super ecclesiam kr 16. 7. — Iz: „Urbarium filialis ecclesiae s. Martini in interiori lacu", obsega leta 1685 do 1772. 1692. — Pro vexillo sunt expositi 100 fl carn. nion. 1718. — 18. May concredili sunt Mathias Popitb pro reparat ione aedituatus 6 fl 20 kr carn. in. Item aeeepti 5 fl carn. in. pro antipendio S. Marine Magdalenas. De bis 5 fl expositi sunt: Pro dicto antipendio 11 3 cum 28 kr carn. renianentes quinarii 4, cum tribus paeeis concrediti sunt Georgio Sli u s h t e r t s h i t s h , syndico, die 6. .Iiuiy 1718 iste totum exposuerunt. 1720. — Pro coepto die 27. May aed if i cio sacristiae expositi per inanus syndicorum Sebast. Thizhigk el Georgii Suslitertsbitsli primo lapicidae pro lapidibus ad portam (Schueh 20) fl o carn. m. pro la-teribus (mauerzigi 600) 6 Ii genn. m. fabris lignariis et murariis......fl 20 carn. item syndicis ad manus.......»20 carn. item eisdem syndicis et per illos alliis . . „10 carn. fl 62 carn. 1721. — Die 10. Dec. Matthen Eazia, P i 11 i c h gra e ce n s i arculario, soliituin est a r m a r i u m ex integro nuceum pro conser-vandis vestiinentis sacerdotalibus et calicibus, unacuni crueifixo, lahorihus fabri serarii, porta sacristiae, scabello precatorio in praesentia trium syndicuni et ipsius Matthaei Eazia ti 38 kr 19:2 genu. nion. plene et in solidum; cui Eazia et siniul syndicis propter ingentem molestiam inasserendo curribus dieto armario pro bibali siniul insuinendo (latus est unus florenus. Nicolaus ,lo. Kraskovitz. Vicarius. 1723. — Die 22. Septeinbris dati sunt syndico Sehast. Tizek 8 fl 2 carn. quidem pro exsolvendis labe Iiis sacri con vi vi i el ca Ilde la bris, 6 vero pro arrha viro Mattbueo Eacia, pillichgrae-censi, de cathedra facienda ex lignis niiceis pro qua aeeipiet pretium pro aestiinatione el valore. 1724. — Die 6. Aug. soluta est cathedra integre nucea pro aestiinatione et valore Ii 30 carn. nion., ita ut diotus Matthaeus Eacia plene sit contentatiis. P i clor i eliain 4 p i Hu rac plcnac solutae sunt fl 4 carn. 1727. — Die 10. May einpta est casula sericea coloris variegati et persoluta fl 16 gern)., horuin fl 7 persolvit eeclesia, reliquos 9 fl benefaotores. 1727. — Exposita: Pro fornace, calce, lateribus et ninrario in in fornace aedituatus laboranti fl 5. Pro desecandis skodlis uni fabro lignario diebus 16 laboranti fl 5 kr 20. Pro iisdein desecandis duobus 32 diebus laborantibus fl 7 kr 62. 172S. — Die 21. Aprili dati sunt syndicis pro emendis clavis ad t ege n d u in tegulis ligneis turrini fl 15 carn. Exposiii sunt ut sequitur: Primo pro clavis 5000 podrusi/.e dictis, 100 coniputando 15 soldis fl 8 kr 20 carn. Pro ferro kr 50 carn. Fabro lignario fl 3 kr 20. Več malih izdatkov. 11. Nov. pro skodlis 800 fl 8. summa expositorum pro turris tecto carn. m............fl 87 kr 54:2 item pro asseribus 90 fl........4 „ — ergo . . . . fl 91 kr 54:2 1749. — In subsidium novae fabricae ecclesiae Oberborge nsi s fl 6 ger. in. 1750. — Expensas in novain ecclesiae tablicam faclns vide in separate libro, in quo sohlt ion es o m n i u m e c 0 1 e s i a r u in huius parochiae con t i neu I. 1761. — Den 18. Marty ist der a c co r d t per die feine V ergo I d u n g und saubere Fassung des hohen Alta rti daselbst mit dein Peter Piaib, Vergoldern zu Laybach per fl 100 T. W., dan 1 Thaller Trinkgeld so gestalten beschechen, auf das derselbe den Altar mit feinem (iold und guetten Marmel verfertigen solle; in gegenwarth des Martin Seh lischt a rt sch it seh, Syndici. Peter Pia I h. Daran hat er empfangen T. W. Ii 30. Den 17. May hat übermalen durch den Syndicum Deheuz empfangen T. W. Ii 88. Mehr hat er von dein Syndico Martino Schuschtarschiz empfangen T. W. H 12. Die 25. .Inly deniio pereepit ger. in. Ii 21 kr 42. Die 25. .luly denno pereepit a Syndico Martino ger. in. Ii 1 kr 31. Kodein a Syndico loanne Schuschtarzhitz pereepit ger. in. Ii 22. Die 17. Oct. iierccpil a nie ger. mon . . fl 21 kr - Zusammen . . . fl 144 kr 13 Die 18. Nov. denno pereepit (i. in. . . „ 12 „ 10 Die 10. Febr. 1762 denno a Syndicis pereepit ger. m......... „ 3 „ 37 Ergo integre solutus g. m. . . . fl 160 kr — Item donativuin uxori daluin Ii 2. Filiae vero, quiie collahoravit kr 34. 1770. — Die 6. May con v en t um est cum scriniario Thoma Schiffrer, ex Pillichgraz pro duobus novis bene et artificiose elaboratis lateralibus altaribus ss. Crucis et S. Mariae Mag-dalenae, ä pro fl 40 Carn. m. pro utroque vero fl 80 carn. in. et insuper unuin venetum aureuni id est fl 3 c. in. Eodein die ä Conto pereepit fl 30 c. I. Philippus Suppan, Vic. 1771. — Die 28. .luly residui fl 55 c. m eidein scriniario per Syn-dicos et nie infrascripluin persoluti sunt, quia promissis stetit et altaria perfecit; in quoruin fidem qui supra. Die 10. Dez. maior campana, quae fracta f uit, transfusa pon-derat 430 /7 ä 39 kr gern. m. facit.............fl 279 kr 30 anliqua ponderavit 391 a ä 30 kr.....195 „ 30 fl 84 kr — Pro benedictione campanae.....„ 5 „ — pro ponderatione 9 kr el donativuin . . 2 „ 09 fl 91 kr 09 1772. — 9. May soluli suni i n a ur a tor i Petro Plat pro inauralione 2 lateralibus allaribus Ii SO g. m., el eins socio donativuin datum est 40 kr ger. in. In quoruin fidem Ph. Suppan Vicarius el Syndici. 8. — Iz zvezka: „Percepta et exposlta Syndicorum B. V. in Campo post ralionein faetain." Seveda pridejo tu v pošlev le izdatki. 1002 — post rationem faetain 8. Oct.: pu er o p i c. t oris kr 8. pro reparatione erucis supra haculum vexilli kr 20. pro baculo ad vexillum Ii 1 kr 40:2. pro duobus angelis positis ad latent altaris sculptori tili kr 40.' pictori pro deaura-tione aiigeloriun el ferraineiiloruin II 103. fabro ferrario pro ferra-nicnlis Ii 5. murar i o pro inipositione ferramentorum kr 20. pro expensis syndicorum iqmd sculptorem, pictorem, fabrum ferrariuni kr 40. sculptori ralione altaris fl 103. 1003. — post rac. faetain. Sculptori ralione altaris 21. Dez. 1003 fl 22 kr 13:1. item. 20. .lanuarii 1664 fl 15 kr 12. 1004. — Sculptori ralione altaris 25. Oct. Ii 110 kr 26:2. Hein in Nov. fl 16 kr 25. pro ferranienlis ad affigenduni allare fl 1 kr 20. pro panc robatae in deferendo altari kr 19. tempore appositionis altaris pro pane, carne et duabus inensuris vini kr 30. pro angelis supra bald a cb i u u m Ii 2 kr 10. 1065. — pro duobus lapidibus pro aqua 1 us t r ali et ad s a c r i s t i a ni lapicidae Ii 15 kr25:l. pro expensis syndicorum et ro-bolae in veliendo lapides ad ecclcsiain Ii 34 kr 2. lapicidae pro pliunbo et aliis ferramentis in appositione lapidis pro aqua lustrali fl 2 kr 12. fabro ferrario pro cratibu.s fl 20 kr 40. 1 a p i e i d a e pro lapidibus ad fenestras fl 35 kr 54:2. murariis in faciendis fenestris ti 21 kr 22. fabro ferrario fl 15 kr53:l. vitrario fl 54 kr2:l. 1660. — Lapicidae fl 1 kr 23: 1. 1068. — pro lignis ad tectum supra saeristiam fl 3 kr 9. in veetione lapidum ex 1) u 11 pro sacristiae lecto kr 48. die dedicalionis ecclesiae et sequenti die expen. ti 11 kr 87. Slede manjši izdatki za zidavo in železnino pri cerkvi in zakristiji, pictori in reformalione portarum Ii 1. (Dalje priti.) Letak graške „Slovenije" iz I. 1849. Iz Apiliove zapuSČine. Objavil dr. Kr. KOTNIK. V Apihovi zapuščini sem našel v njegovi knjigi: „Slovenci in 1848. leto" letak graške Slovenije, na katerem odgovarja časopisu „Grazer Zeitung", ki je slovensko društvo ostro napadla v 45. številki. Ker „Grazer Zeitung" ni sprejela Slovenijinega odgovora niti proti plačilu, je ta samostojno odgovorila na letaku, ki ga tukaj doslovno objavljam, ker nam natančno slika ideje, ki jih je zastopalo društvo. Ustreženo bo s tem našim zgodovinarjem, ki se bavijo z našim ustavnim življenjem. Antwort des Grazer Vereins ,,Slovenija" auf den Im Nr. 45 der ürazer Zeitung gegen Hin enthaltenen Artikel. Diesem Aufsätze lullte die (irazer Zeitung auf wiederholtes dringendes Verlangen die Aufnahme auch gegen Zahlung verweigert aus dein (iruude. „daß sie an sich keinen Selbstmord begehen könne." Der (Irazer Verein „Slovenija" hat iu der Spreelihalle Nr. 45 eine Krklllriuig veröffentlicht, worin er gegen die Politik der (irazer Zeitung mit den einfachen Winten protestiert, daü sie durch Unterstützung der Idee der Uentrnlisalion und des Eintritts von Österreich in den deutschen Mundesstant die Hegemonie des Deutsclitliuins iu dem Kaiserslanle anstrebe, und darum eine Feindin der österreichischen Slaven sei. Diese mit jener Schonung vorgebrachten Worte, welche gebildete Milnner auch im Streite (Iber politische Priueipien ihrem (legner zu bezeugen nie unterlassen, brachte die (Irazer Zeitung so sehr in Harnisch, daü sie in dem fulminanten Artikel: „Ächtung der (Irazer /.eilung vom Vereine Slovenija" ihren Unwillen in einem Strome von Ausdrücken l.uft machte, welche in der Thal wenig mit der hohen „Slellung und Würde" übereinstimmen, welche sie im betagten Artikel für sich in Anspruch nimmt. Weil der Verein es wagte, den Grundsätzen ihrer Politik, die sie wahrscheinlich wie die Pythia ihre Orakelsprüche als einzige Wahrheiten der Welt verkündigen will zu widersprechen, wird er für eine Partei für einen Clubb erklärt, seine Tendenzen als staatsgefährlich bezeichnet, und ihm die Absiebt die Völker Österreichs unter einander zu hetzen, unterstellt! — Solehen grundlosen und darum böswilligen Anschuldigungen gegenüber sieht Sich der Verein genöthigt vor Allen die Gerechtigkeit seiner Klagen gegen die (irazer Zeitung zu beweisen und hierauf die Beschuldigungen derselben nach ihrem wahren Wertlie zu beurtheilen. Was den ersten Punkt anbelangt, ist es in der Thal nicht not h wendig auf alle Nummern besagter Zeitung zurückzugehen. Der in Krage stellende Artikel derselben, welcher eine Widerlegung unserer Klagen sein sollte, enthält im Gegen-theile alle beweise für die Wahrheit unserer Behauptung, und wir wollen uns daher nur auf ihn beschränken. — Nachdem die Grazer Zeitung des Langen und Breiten über die Weisheit ihrer Politik gesprochen, sie als die einzig wahre und heilvolle österreichische Staatspolitik unter Hinweisung auf das Zeugnifi aller Völker hingestellt, nachdem sie jede andere Ansicht für Verblendung, Partei und CJmtrieb erklärt hatte, fährt sie mit Berücksichtigung des nun wichtigsten Grundgesetzes in Österreich, nämlich „der Gleichberechtigung der Nationen" auf folgende Weise fort: „Daruni vertheidigen auch wir eine wahre und vernünftige Gleichberechtigung, nicht alier eine widersinnige" — „die Grazer Zeitung erkennt allerdings iu der Gemeinsprache ein unschätzbares Gut, kann aber darin nur eine Wohlthal für den Staat und die Völker finden, welche sieh wohl bewußt sind, dali die deutsche Bildung es ist, an welcher sie ihre nationale (!) Bildung grob ziehen müssen (!!)". „Wer ein starkes Östereieh will, m u ß auch eine starke Regierung, nicht aber eine Föderation mit ganz loser (?) (Zentralisation wollen. — Ks kann keine groben; Gefährdung Österreichs geben, als ihm durch das Aufgeben seiner Stellung in Deutschland droht. Mit bloßer Hundes- oder Verlrags-Kinheit wird sich die deutsche Nation ferner nicht mehr begnügen; sie wird nicht eher ruhen als bis sie ganz vereinigt ist. und diese Vereinigung muß (!!) unter dem Kaiser von Österreich geschehen." Dies ist die innere und äußere Politik der Grazer Zeitung. Ist hier der Grundsatz der (Zentralisation nicht deutlich genug ausgesprochen? Ist die Behauptung: Ostorreich müsse in den deutschen Bundesstaat, weil das deutsche Volk nicht länger getheilt bleiben wolle, unbekümmert darum, ob auch die anderen Völker in Österreich dazu einwilligen, nicht ein Beleg, daß in Österreich das Deutschthuni die Hegemonie übernehmen wolle? Wie beißt denn die Stellung jenes Volkes, das sich für berufen hält andere mit ihm verbunden« Nationen zu civilisieren, anders als Hegemonie? — Der unterzeichnete Verein hat also keine falsche Klage gegen die Grazer Zeitung erhoben, sondern nur das von ihr behauptet, was sie selbst bekennt. Wenn sie sieb damit vor-Iheidigt, daß diese Politik die vernünftigste ist, so isl es eben nur i Ii r e Meinung, welche wir ihr gern lassen, solange sie dieselbe nur als i n d i v id uelle Ansiohl geltend macht, noben welcher auch andere Platz haben können, und stellen ihr gegenüber die unserige auf iu der Ueberzougung, daß wir dazu kein kleineres Rocht haben, als die Grazer Zeitung selbst. War es also eine Aeehtung derselben unserseits wenn wir Slaven der Steiermark von dem allen Staatsbürgern zustellenden Hechle, sich über Gegenstände der Politik frei zu äußern Gebrauch machton und offen wie es Männern geziemt, der sein wollenden Vertreterin unserer politischen Gesinnung sagten, daß sie nicht der Ausdruck der politischen Gesin- nung von ganz Steiermark sei? — Gewiß nicht, und nur die Selbstüberschätzung der Grazer Zeitung, die sieh für inl'allibel hält, konnte sicli daran stossen. Wir nannten sie die größte Feindin der Slaven, weil wir sie von unserem Standpunkte dafür halten und führen hier die Gründe für unsere Behauptung auf. Eine Centralisation, ,wie sie die Grazer Zeitung anstrebt, hebt jede selbständige Bewegung der verschiedenen Nationalitäten in Oesterreich auf; und muß nolli-wendigerweise zur Bevorzugung derjenigen führen, deren Sprache die Regierung annimmt. Ob dieser Zustand in Österreich für die Dauer möglich wäre, wird Jedermann leicht beurtheilen, wenn er bedenkt, daß unter den ersten Wünschen, welche die Völker im März des verflossenen Jahres aussprachen, jener der nationalen Emancipation war. Wir Slaven wissen recht gut, daß jeder Staat, und daher auch Österreich eine kräftige Regierung brauche, und sind bereit das Unserige dazu beizutragen, wir wissen aber auch eben so gut, daß eine Centraigewalt nicht nolhwendig alle politische Thätigkeit im Staate absorbieren müsse, und daß den VOlkern Vieles überlassen werden könne, was iu ihnen das Gefühl der Freiheit erhält ohne die Regierung zu schwächen. Eine solche Vertheilung der politischen Thätigkeit hallen wir aber nur in einem Föderativ Staat möglich, und stellen ihn darum als Grundsatz unserer Politik auf. Wir sehen uns in diesem Glauben noch durch andere Gründe bestärkt. Die Erfahrung zeigt, daß ein Staat, welcher zu stark centralisiert ist, der das beben der Gemeinde und Provinzen zu viel conlrolliert, einer Maschine gleicht, deren Gang durch ein einziges Rad getrieben wird. Ist dies beschädigt oder gar gebrochen, hat auch sie zu wirken aufgehört. Die Hauptstadt wird iu einem solchen Staate Alles, ihre Erschütterungen theilen sieh dein ganzen Lande mit, wogegen in einem föderativem Staate das Leben der Haupsladt so ziemlich isolirt ist und seine Revolutionen ohne Nachlheil für die Regierung und die Provinzen abmachen kann. Frankreich, England und Amerika sind uns einleuchtende Beispiele von dem Einflüsse der Genlralisalion und Föderation auf den Bestand und die stufenweise Entwicklung der Staaten. Durch diese Gründe glauben wir nun auch unsere Behauptung, daß die Politik der Grazer Zeitung u n s Slaven und dem Staate zugleich schädlich sei, erwiesen zu Ilaben, und halten uns dalier in Hinsicht der gegen sie erhobenen Klagen vor dem lesenden Publikum gerechtfertigt. Nun gehen wir zu den schönen Titeln über, weicht; sie die Güte halte uns beizulegen. Sie nennt den Verein „S loven i ja" eine Partei, einen Glubb, welcher den Frieden der Völker stört, sie gegen einander hetzt, und so staatsgefährlich wird. Mit aller Ruhe, deren wir solchen Anschuldigungen gegenüber im Bewußtsein unserer Unschuld fähig sind, fragen wir die Grazer Zeitung, ob sit; auch bedacht hatte, was sie hier niederschrieb ob sie weiß, daß sie uns mit solchen Vorwürfen zu politischen Verbrechern stänipeln könnte? Wir können es nicht glauben, daß sie im vollen Bewußtsein der Bedeutung ihre Worte ausgesprochen hatte, und wollen es lieber ihrer Ueberoilung als ihrer Ungerechtigkeit zuschreiben. Dies enthebt uns aber nicht der Pflicht, ihr durch Gründe zu beweisen, wie sehr sie iu ihren Vorwürfen unser Streben entstellt und herabgewürdigt hat, und fordern sie hier öffentlich auf die Unwahrheit einer einzigen Silbe dessen, was wir hier zu unserer Verlheidigung anführen werden, darzuthun. Sie nennt uns eine Partei. Der Verein „Slovenija" entstand hier als das politische Lehen unler den Slovencu reger wurde, und Jedermann, der nicht für die Wichtigsten Fragen des Staates und seiner Nation gleichgiltig bleiben konnte, sieh daran betheiligte. Die Verfassung gewährte das Rodil der Association und ertheilte ihm daher einen gesetzlichen Boden. Sein Zweck war Anfangs die Besprechung der Tagesfragen vom Standpunkte der nationalen Politik, und ihre Vertretung in der Presse, später wurde noch das Studium der slovenischen und iiiirischen Sprache zum Gegenstände seiner Thätigkeit gemacht. In welchem Geiste jene politischen Aufsätze geschrieben waren, wissen die Leser der Grazer Zeitung recht gut und wir haben nicht Ursache uns deshalb zu vertheidigen. Die Slaven in Österreich haben gleich im Anfange der Bewegung ihre Politik offen ausgesprochen und haben sie bis auf den heutigen Tag unverändert beibehalten. Der Verein „Slove-nija" in Graz hat die slaviseh-österreiehisehe Politik gleichfalls angenommen und sie in der Presse vertheidigt. Nennt dies vielleicht die (irazer Zeitung eine Parteipolitik, die Österreich zersplittern soll? Mit welchem Rechte nennt sie dann die Politik vom deutschen Standpunkte eine wahre, und dem Staate ersprießliche? Woher nimmt sie den Mutti die Slaven lehren zu wollen, wie man Österreich erhalten solle? Wer war es denn, der sich für Österreich erhob, als die Regierung selbst nicht mehr daran dachte es zu erhalten? Wer hat hier in Graz und überhaupt in Steiermark sich n i c Ii I gescheut den Namen Österreich laut zu bekennen, als es noch gefährlich war ihn auszusprechen? Die Slaven waren es und namentlich hier in Graz der Verein „Slovenija" welcher dafür mündlich und schriftlich kämpfte. Die Grazer Zeitung meint ferner, daß die Slaven Oesterreich nur im Munde führen, in der Thal aber an seinem Zerfalle arbeiten. Wir halten es unter unserer Würde au! eine solche Zuinuthung zu antworten; die Thaten, sind es gerade, welche für uns am meisten sprechen. Ueberau wo der Staat Vertheidiger braucht, in der Armee, im Parlamente, in der Presse und im Leben stehen die Slaven in der Mehrzahl da, und waren eine lange Zeit hindurch fast die einzige Stütze desselben. Ks steht also der Grazer Zeitung wenig zu, sich zum Chorführer der österreichischen Patrioten zu machen, am wenigsten aller die Slaven belehren zu wollen wie sie für Österreich zu sorgen Indien. Das verstehen sie viel besser, denn sie sind aufrichtige Österreicher und werden es bleiben, wenn sie auch in der Ansicht über seine neue Gestaltung mit der Grazer Zeitung nicht übereinstimmen, Line andere frage, welche wir an die erwähnte Zeitung stellen, ist: Mit welchem Rechte behauptet sie, daß wir die Völker in Österreich gegen einander hetzen? An die Deutschen hallen wir uns nie gewendet, an die Slovenen nur zweimal; zuerst iu der Urbarialfrage, um den Bauern eine billige Entschädigung der aufgehobenen Lasten als Pflicht darzustellen, und dann zur Zeit des Landsturmes, als Emissäre das Land aufzuwiegeln suchten, um den Slovenen das Unrecht eines solchen Unternehmens zu zeigen und sie zur Ruhe und Ordnung anzuhalten. Ileil.it das vielleicht die Völker aufheizen?!! Der Verein „Slovenija" bat sieh niemals die Representation des Volkes angemaßt, er will nur im Interesse desselben und durch gesetzliche Mittel für das Wohl desselben arbeiten, hofft aber und hat bereits Beweise davon erhalten, daß er in seiner Stellung das Vertrauen seiner Nation im höherem Grade; genieße als die Grazer Zeitung es verinulhet und erwartet. Um die Verdächtigung noch weiter zu treiben, behauptet (Iii; (irazer Zeitung, daß der Verein die deutsche Bildung bekämpfe. Möge; uns die; freundliche Zeitung als Antwort darauf folgende; Worte; erlaubeul : Wir haben alle Achtung für das doulsche Volk und ele;sse;n Bildung, wisse'ii aller recht gut, daß diese; e;rsl dann begann, als es die lateinische im französische Sprache verbannt und 11 i«- deutsche in Kirchen, Schulen unel Geriediteu eingeführt hatte. Darum hat es aber nicht aufgehört, die lateinische und französische Literatur zu achten, sondern überläßt sie blos jenen, denen sie nothwandig sind, und bildet sieh selbst durch die Muttersprache. Das wollen und müssen auch wir Slaven thun, wenn uns die Aufklärung unserer Nation, an welche ihre moralische und phisisehe Woldfart gebunden sind, am Herzen liegt. Nicht also Haß gegen die Deutschen und ihre Sprache ist es, die uns bestimmt den Huf nach nationaler Bildung unseres Volkes zu erheben, sondern die Ueberzeugung, daß solange seine intelligenten Männer durch deutsche Bildung i ti m entfremdet werden, es der Unwissenheit, dem moralischen und phisischen Elend überantwortet bleibt. Ist ein solches Bestreben, fragen wir nun, dem Staate gefährlich oder vielmehr nützlich? — Waruni sucht die; (irazer Zeitung die Motive zu einer Bolchen Handlungsweise des Vereines nicht dort, wo sie für rechtliche Männer wirklich liegen, nämlich in der Liebe zu dem Volke und in dem Bestreben es nicht hinter dem übrigen ohne sein Verschulden zu lassen, sondern es auf jene Höhe zu stellen, zu der es durch die ihm inwohnenden geistigen und körperlichen Kräfte berufen ist? lsl dies vielleicht nur eine leere Phantasie „unseres Clubbs"? Die Grazer Zeitung wird wahrscheinlich keinen Anstand nehmen es zu behaupten, wir gestehen aber offen, daß wir es für eine heilige Idee hallen und stolz darauf sind, wenn wir zu ihrer Realisierung etwas beigetragen Indien. Die Deutschen kämpften mit solcher Begeisterung für die Bildung, Ehre und Größe ihrer Nation und die Slaven sollten gleichgiltig für diese Interessen ihres Volkes sein? — Wir sind es nicht. Das Herz zieht uns zu dem Volke, dem wir durch Geburt angehören, und zu der Sprache hin, welche unsere Eltern, Brüder und Schwester reden, und an die sieli bei den Meisten die schönsten Erinnerungen des Lebens knüpfen, und wenn wir diesen Mahnungen nicht ungehorsam bleiben, wonn wir mit der Nation uns selbst nicht erniedrigt seilen wollen; so bleibt uns nichts anders zu thun übrig als nach unseren Kräften für ihr Wohl zu arbeiten. Dies Ilm t uns in der Thal uoth, und was wir durch uns selbst nicht erreichen, das wird uns schwerlich von den Deutschen zu Theil; denn leider hat es die Zeit unserer Bewegung nur zu deutlich gezeigt, daß, wo es sich um die Einigung und Selbstständigkeit der Slaven handelt, die Deutschen überall als feinde entgegentreten. Was hat man für Klagen gegen den Slaven - Gongreß in frag erhoben, während in Prankfurt ein Gongreß der Deutschen ganz ungehindert saß! In frag kamen Bürger eines und desselben Staates zusammen um sich über das Mittel zur gemeinschaftlichen Unterstützung desselben zu herathen, iu Krankfurt tagte man darüber, wie die Staaten, in deren Anerkennung doch die Versammlung das formelle Kocht ihrer Beralhung fand, aufzuheben wären, und doch schalt mau den Gongreß in frag für eine „Verschwörung" das Parlament in Frankfurt soll aber nicht bloß für die Deutschen sondern auch für die Slaven ein gesetzgebender Körper sein! — Die Grazer Zeitung meint zidetzt, daß sie vom Verein mit Verfolgung in andern Blättern bedroht werde, und fügt auf diese Art zu den vielen ungerechten Vorwürfen noch diesen hinzu. Wir haben von keiner Verfolgung gesprochen, sondern nur gesagt, daß wir unsere Politik, für die sie sich verschlossen halle, in befreundeten Blättern erörtern werden. Auf solche; Ungerechtigkeiten, wie; sie-h elie; Grazer Zeitung gegen uns erlaubt halle', stünde uns wohl ein Recht ZU mit bitteren Ausfällen zu antworten; wir wollen aber die Würde; nlohl bloß Im Munde führen, sondern sie- auch in eler Thal zeigen und enthalten uns von Ausdrücken, die man niemals selbst gegen dem Gegner gebraucht eihne auf se;iiie; Bildung einen Schatten zu werten. G ratz elem 17. februar 184!). Der ürazer Verein »Slovenija«. Anmerkung. Zugleich ersucht man unter Hinweisung auf den h. Minist. Erlaß vom 20. Dezember 1848. Z. 362. (Grazer Zeitung Nr. 3. 3. Jänner 1849) diese Darstellung nicht auf öffentlichen Orten und auf der Strasse zu verbreiten — sondern nur Bekannten persönlich mitzutheilen. Schnellpressendruck von C. Tanzer's Buchdruckerei. Die dritte Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1809.1 Von der k. k. Bergdirektion in Idria. I. Im Jahre 180!) schien für Oesterreich ein günstiger Zeitpunkt gekommen z.u sein, sich von dem französischen Drucke, welcher den Staat nahezu an den Bankerott gebracht, zu befreien. Die Armee war in den letzten Jahren neu organisiert und durch die Landwehr verstärkt worden. Die Vorbereitungen für die militärischen Operationen nahmen gleich zu Beginn des Jahres ihren Anfang. In Idria begann das Jahr 1809 mit militärischem Unterrichte der von Erzherzog Johann im Jahre 1808 in's Leben gerufenen Landwehr. Oberleutnant Stepbani, welchem das Organisierungsgescbiili der Idrianer Landwehr übertragen war, erhielt vom Erzherzog Johann den Befehl, den Offizieren und Unteroffizieren durch 15 'Page Lehrstunden zu erteilen. Die Werksleilung traf im Jänner 180!) diesbezüglich derart die Einteilung, dass täglich vor- und nachmittags ein Teil der Unteroffiziere ohne Beirrung des Werksdienstes an diesen Lehrstunden teilnehmen konnte. Die Idrianer Landwehr bestand aus der 5. und 0. Kompagnie mit je 1"'" Hauptmann, 1"'" Ober-, l"m Unterleutnant, I""' Eähnrich, 2 Feldwebeln, 12 Korporals, 12 Gefreiten, 2 Tambours, 2 Zimmerleuten und 174 Mann, meist Bergarbeiter. Zu Kommandanten dieser 2 Kompagnien sind aus dem Beamtenstande Fabriksineister Anton Kossek und Kursier Valentin von Krampenfeld als Ilauplleule, Alois Kautsehitsoh, Schiehleinneislerei-Diurnist als Oberleutnant, Praktikant Josef Makovitz, dann Gappelhulmann 1 Die Daten zu dieser Abhandlung lieferten die Akten der Herrschaft und Maine Idria 180!) 1814 sowie jene der Bergdirektion aus den Jahren 180!), 18l.'t bis 1820. Da (Iii; Franzosen bei ihrem Abgange fast sämtliche aus ihrer Werksverwallung stammenden Akten und Rechnungen mitgenommen haben, konnten die Werksver-hällnisso während der Frauznsenherrsehafl nur in untergeordnetem Masse behandelt werden. Peter Kandutsch als Unterleutnants, ferner Johann Leithermayer und Ignaz Schmidl, Markscheids - Vorzieher als Fähnriche ernannt und von der Hofkommission in dieser Eigenschaft bestätigt worden. Alle haben sich zu diesen Stellen freiwillig gemeldet und erhielten Equipierungs-heiträge von 200 fl. beziehungsweise 150 und 100 fl. aus der Werkskassa ausbezahlt. Auch für die Mannschaft wurde die Uniform etc. aus der Werkskassa gezahlt und belief sich die bezügliche Rechnung der Land-wehr-Oekonomie-Konunission in Laibach auf 9911 fl. 04 kr. Am 1. März stand die oesterreichische Armee bereits auf dem Kriegsfusse und am 6. März wurden vom Erzherzog Johann „Bestimmte und durch allerhöchste Genehmigung sanktionierte Normalien in Betreff der Landwehr" ausgegeben. Hiernach bestanden 7 Landwehrbrigaden, von denen sich die 6. aus 8 Bataillons bestehende Brigade aus den Distrikten Adelsberg, GÖTZ und Triest ergänzte und unter dem Befehle des Generalmajors Gavasiny stand. Dieser Brigade waren auch die zwei idrianer Landwehrkompagnien einverleibt, welche zu der am 4. April in Laibach stattgefundenen Kontraktion der Land wehr truppen abmarschierten und sich in der Kolge auch in Mariane und Medea hei Pahna in Italien befanden.2 Im Weiteren wurde auf Befehl des Erzherzogs Johann (du Ordo-nanzenkeurs iu Idria und Vojsko mil je .'I berittenen treuen und verlässlichen Bauern Anfangs April aktiviert. Nach einer am 10. März 1809 eingelaufenen Estafette des Laibacher Landespräsidiums musslcn auf Befehl des Erzherzogs Johann noch an demselben Tage 300 Bergarbeiter zur Befesligug von Föderaun in Künden an den Kreishauptmann in Laibach mittels eines Kondukteurs abgesendet werden. Diesen Bergleuten schlössen sich in Laibach Maurer und Zinuncr-leute an, worauf sie an den Bestimmungsort abgehend gemacht wurden. Für die schleunige Durchführung dieses Auftrages wurde dem Bergeberamte die volle Zufriedenheil der Hofkummer in Wien und der Dank des Landespräsidiums in Laibach ausgesprochen. Individuen, welche zur Landwehr gehörten, blichen für die Zeil dieser Verwendung vom Einrücken zur Landwehr befreit. Den Familien jener Berg- und Ferslarbeilcr, welche entweder zur Landwehr, zu den Reserven und anderen militärischen Bestimmungen abgegangen waren, wurde die Gelreidefassung zum Lhnilopreise belassen und ein doppelter Provisionsbetrag nach Massgabe des Provisiensnormalcs und zwar zur Hälfte aus der Oberamis-, zur Hälfte aus der Bruderladekassa für die Zeit der militärischen Dienstleistung der Männer bewilligt. Bei der Weisung höherer Stellen, die Werksprodukte nicht in Idria anzuhäufen und aus Vorsicht wegen der eingetretenen Spannung der politischen Verhältnisse hat sich das Bergoberaml im Frühjahr 1809 zur Pflicht gemacht, nicht allein alle in Idria befindlich gewesenen Vor- über die Aktion dieser beiden Kompagnien liegen keine Daten vor. rate an Quecksilber und Zinnober nach Laibach, in die daselbst gemieteten Friedlichen Magazine abführen, sondern auch jedes wöchentlich erzeugte Quantum sofort dahin abführen zu lassen. Aber auch von Laibach wurde das zugeführte Gut entgegen nach Wien spediert. Nur in Sagor befanden sich im Monate April 1809 noch 4998 Zentner Quecksilber vorrätig, welche die Hofstelle aus dem Grunde daselbst liegen zu lassen befunden hat, um im Falle einer unerwarteten Gefahr dasselbe zu Wasser nach Agram und weiter versenden zu lassen. Das schnelle Vorrücken der Franzosen veranlasste die Landesregierung schon im Mai 1809 den Rechnungsoffizial Franz Burger zu beauftragen, dieses Quantum Quecksilber per Schiff nach Agram zu versenden. Die Transportskosten beliefen sich auf 13.000 fl. Im Weileren gab die Landesregierung im Mai dem Bergoberamte die Weisung, die Bargeldvorräte und wichtige Urkunden mit den Punzie-rungsinstriunenten dem Laibacher vereinten Zahlamte zu übergehen und die Einleitung zu treffen, dass das etwa in Idria noch vorrätige Quecksilber sogleich weiter nach Ungarn geschafft werde. Auch eine ansehnliche Anzahl der dem Werke gehörigen Gewehre und Patrontaschen wurde an das Generalkommando in Graz abgeliefert. Am 10. Mai besichtigte ein höherer Sanitätsbeamter das dem Werke gehörige Magazin in Oberlaibach und forderte die Räumung der zwei oberen Böden, welche als Unterkunft für die schon am 11. Mai ankommenden verwundeten Krieger bestimmt wurden, was sofort geschah. Nachdem bereits über Aufforderung des Kreisamtes Adelsberg 30 Arbeiter mit Werkzeugen am 12. Mai zum Schanzenbau nach Präwald gestellt und an den dortigen Rechnungsführer Raimund von Russ gewiesen worden waren, langte am 17. Mai 1809, um'/22 Uhr Krüh vom Landes-Konunissariate des 9. Armee-Korps in Laibach die Aufforderung an das Bergoberamt in Idria ein, zur Vollendung der Verschanzungen daselbst weitere 000 Bergarbeiter, welche auf Kelsen arbeilen können, mit den zu ihrer Bestimmung erforderlichen Werkzeugen versehen, gleich nach Empfang der Aufforderung zu versammeln und nach Präwald auf dem kürzesten Wege an das dortige Genie-Kommando zu inslradicren. Dem Bergoberamte wurde die genaue Befolgung dieses infolge eines dringenden Befehles des Kommandierenden erteilten Auftrages, dessen Unterbleiben oder Versäumnis unabsehbare Folge haben könnte, auf das angelegentlichste empfohlen. Diesem Auftrage vollauf zu entsprechen war das Bergoberamt ausser Stande, weil bereits 300 Bergarbeiter zu dem gleichen Zwecke nach Föderaun abgegangen waren und ein grossei' Teil der Mannschaft zur Landwehr, zu den Regimentern und Reserven gestellt wurde; es erübrigten nur noch 110 Manu, welche noch au demselben Tage um S Uhr Früh unter der Aufsicht des Johann Koller nach Präwald abgingen. Nach Abgang dieser war das Werk von der Arbeiterschaft, abgesehen von alten und gebrechlichen Leuten, ganz entblösst. Diese Unistände teilte das Bergoberamt dem Landeskommissariate mit der Bemerkung mit, dass der Entfall der Arbeiterschaft aus den vielen hei der Landwehr im Dienste stehenden Idrianer Bergarbeitern gedeckt werden kann. Von dem Schanzenbau, wehdien Oberleutnant Freiherr von Stentsch leitete, kehrten die Bergarbeiter, nachdem das Fort bei Präwald am 20. Mai kapitulierte und dem französischen General Broussier übergeben werden musste, bald wieder nach Idria zurück. Auch die nach Föderaun zu den Schanzarbeiten abgeschickten Arbeiter kamen in folge Vordringens der Franzosen im Mai wieder nach Idria zurück. Gegen Krain marschierte Marschall Macdonald mit einem Armee-Korps und am 20. Mai standen die Franzosen bereits in Laibach. Das Kreisaml Adelsberg, zu welchem auch Idria inkorporiert war, befahl am 23. Mai den Ansprüchen zur Verpflegung französischer Truppen allseits und schleunigst zu entsprechen und dies unisoinehr, als der französische General Broussier den Bezirksherrschaften die Versicherung gab, bei entsprechender Verpflegung seiner Truppen das Eigentum und die Habseligkeilen der Bezirksbewohner vor jeder Plünderung zu schonen. In Idria und deren Umgebung befand sich zu dieser Zeit noch kein französisches Militär, wohl aber berührte die Stadl ein Teil der relirie-renden österreichischen Armee, welcher auf der Seilerwiese kampierte.3 Den Beamten wurde zur strengsten Pflicht gemacht, sich ja nicht etwa von ihren Dienstplätzen zu entfernen und die erteilten Aufträge auf das schleunigste in Vollzug zu Selzen. Der Landesgouverner gab am !). Juni dem Kreisamle Adelsberg die volle Befugnis, zur Befriedigung der diesen Kreis sehr drückenden militärischen Requisitionen, Gelder wo innner und auf welch' immer eine Art aufzutreiben und einzubringen. Da es ganz billig schien, dass zur Entlastung der au der Strasse gelegenen Untertanen, die entfernteren Dominien, welche durch ihre Lage von den Franzosen mehr oder ganz verschont geblieben waren, einen angemessenen Beitrag leisten, so war der Bc/.ii'kshcrischali Idria zu gedachtem Zwecke ein Betrag von 2000 Gulden als Vorschuss dein Kreisamte abzuführen befohlen. Mit dein Falb; Laihachs war das Schicksal Krains besiegelt und die französische Macht hat der Provinz eine Kontribution von 2 '/„> Millionen Franks auferlegt und die Bezahlung derselben binnen einem Monate in 8 Raten gefordert. Die provisorische Landesregierung sah sich dadurch genötigt, auf die erste Rate dieser Kontribution I. eine einfache Personalleiter ä .'tu kr. per Kopf und Aller über 15 Jahre, ' Ks war dies die brigade des (I. M. Kalnassy, welche ans Haben über Tiilmein kommend, am 15. Mai in Idria nächtigte und am Hl. Mai in Zoll den Franzosen entgegentrat. 2. die pro Jahr 1809 bereits ausgeschriebene Realitätensteuer mit 126 70 und 3. die vierfache Klassensteuer nach den vorjährigen Fassionen auszuschreiben. Das Kreisamt Adelsberg machte am 15. Juni der Herrschaft Idria zur Pflicht, den, diese treffenden ersten Teil längstens in 3 Tagen unmittelbar nach Laibach an die Landesregierung abzuführen und sich bei Vermeidung von strengsten Zwangsmitteln von der Zahlung daselbst auszuweisen. Gegenvorstellungen waren ausgeschlossen. Obgleich nun in Idria die entsprechende Einleitung getroffen war, diese Kriegskontribution sammt dem Kequisitionsvorschuss per 2000 fl. nach der vorgeschriebenen Modalität einzubringen und man sich alle erdenkliche Mühe gab, die Bezirksbewohner zu deren Bezahlung zu bewegen, so wai' dennoch diese Verwendung und Anstrengung ohne Erfolg. Die Herrschaftsuntertanen widersetzten sich mit Hintansetzung der schuldigen Ehrfurcht dem erlassenen Auftrage nachzukommen; sie verhöhnten alle Vorstellungen der ihnen wegen ihres Ungehorsams und der Widersetzlichkeit bevorstehenden Strafe. Bei solchen Umständen erbat sich das Bezirkskommissariat in Idria die weiteren Weisungen vom Kreisamte Adelsberg. Aber das Kreisamt verlangte den Requisitionsvorschuss von 2000 II. hinnen 24 Stunden damit sich die Bezirksherrschaft gegen die Untertanen regressieren könne. Diesem Auftrage wurde sofort entsprochen und die Forderung am 12. Juli geleistet. Die über höhere Weisung bereits am 11. Juni vom Kreisamte bekannt gemachte Einleitung, dass zur Bestreitung der an die französischen Truppen verabreichten Requisitionen und Vergütung der den Untertanen während des Krieges zugefügten Beschädigungen die dominical rustical Kontributionen und die rustical Steuer eingehoben werden sollen, wurde von Kaiser Kranz nicht nur gulgeheissen, sondern auch damit nicht die ganze Last der Geldbeiträge auf die Dominien und Untertanen falle, weiters angeordnet, dass zur Entschädigung und Vergütung der geleisteten und noch allenfalls zu leistenden feindlichen Requisitionen die Klassensteuer nach der im Jahre 1808 entrichteten Zahlung beigezogen weiden solle. Am 5. September eröffnete der französische Intendant der Landesregierung, dass das zweite Achtel der Kriegskontribulion mil 2 Millionen Franks derart ausgeschrieben werden soll, dass der Laibacher Kreis bis 12., der Ncuslädllcr und Adelsherger Kreis bis 15. September den angemessenen Betrag zu zahlen hallen. Die Herrschaft Idria sandle hierauf Anfangs September einen Teilbetrag von 007 fl. nach Adelsberg ab, war jedoch noch vom ersten Achtel im Rückstände. Als Löhnung und Verpflegung für die zur Eintreibung der rückständigen Kontribution und des Darlehens auszuschickende Militär-Mannschaft, bestimmte General Baraguay d' llilliers, und zwar: rück- sichtlich der Untertanen Für jeden gemeinen Soldaten 1 fl., für den Korporal 2 fl. und für den Sergeanten 3 fl.; rücksichtlich des Adels, der Geistlichkeit und der übrigen Honorationen aber: für den gemeinen Soldaten 3, den Korporal 4 und für den Sergeanten 5 fl. nebst Verpflegung; die letztere hatte beim Adel, der Geistlichkeit und den sonstigen Untertanen gleich nebst dem anständigen Quartier mit Bett und Licht, zu Mittag in 3 Speisen nähmlich Suppe, Rindfleisch, Zuspeise und 1 Bouteille oder 3 Seidel Wein, des Abends 2 Speisen nähmlich Eingemachtes mit Zuspeise und 1 Bouteille oder 3 Seidel Wein zu bestehen wobei bemerkt wurde, dass die Korporale und Sergeanten verhältnismässig besser zu verpflegen sind. Zur Vermeidung dieser Zwangsmittel drang das Kreisamt Adelsberg auf Zahlung der rückständigen Kontribution. Am 25. September waren weitere 2 Achtel der Kriegskontribution mit 4 Millionen Franks ausgeschrieben und sollten bis 12. Oktober bezahlt sein. Kreiskominissär Baimund Graf von Auersperg benachrichtigte am 13. Juli den Bergrat von Passetzky, dass er beauftragt sei, alle in dem Adelsberger Kreise befindlichen Kassen an sich zu ziehen und nach Neustadt! abzuschicken und ersuchte alle in den Idrianer Kassen noch befindlichen Gelder nach Abzug des notwendigsten Bedarfes nach Adelsberg zu senden. Als Graf von Auersperg noch am selben 'läge Abends nach Planina kam, erhielt er die amtliche Anzeige, dass der französische General - Intendant von Triesl, alle in Krain befindlichen Acrarial-Gelder an sich zu ziehen suche, woraus er den Sehluss zog, dass auch der Werksleitung in Idria in Kürze französischerscits ein Befehl gleichen Inhaltes zugehen werde. Aus diesem Grunde stellte er noch am selben Tage das dringende Ersuchen um sofortige Übersendung des Geldes. Das Bergoberamt sandle sodann am 15. Juli aus der Oberaintskassa....... 227(5 fl. und aus der Bruderlade ........ 500 „ daher zusammen nur .... 2770 II. weil das Werk an Beamte und Arbeiter grössere Vorschussbeträge leistete. Das Barverinögen der Stadlpfarrkirche, welches in 703 fl. bestunden hat und für die Operationskassa in Laibacb gegen W°/o'Kc Darlehenscheine bestimmt war, konnte jedoch nicht abgeführt werden, weil der eben verstorbene Kirchensekretär Kajetan von Zergollern diesen Beirag unbekannt wohin deponiert halte. Am 18. Juli wurden in Idria die Kriegsvorfälle, welche sich in und um Wien zugetragen haben und günstig lauteten, vei lanIhart. Diese Nachrichten sandte Bisohof Verhovac am ll. Juli aus Agram dem Landesgouverneur in Laibacb, welcher dieselben in den Herrschaften verlautbaren lies. Zu dieser Zeit befanden sich ca. 50 versprengte oder selbst ranzio-nierte Soldaten meist von der Reisky Infanterie in ihrer Heimatsherrschaft Idria. Alle diese wurden nochmals ausgehoben und zur Reserve nach Fiunie berufen. Bei der Weisung, die Landwehrmannschaft neuerlich zu sammeln und in Bereitschaft zu halten, berichtete das Bezirkskommissariat Idria dem Kreisamte, dass sich die Idrianer Landwehr ganz bereitwillig gezeigt hat, dein ersten Aufrufe des Kreisamtes zu folgen und dass selbe am 18. Juli zur Dienstleistung bereit stehen wird. Gleichzeitig wurde angezeigt, dass sich die ganze 5. Kompagnie durch ihre Deputierten gegen den Hauptmann Kossek beschwert und geäussert habe, die Mannschaft wolle unter demselben nicht mehr stehen und hat um Zuteilung eines anderen 1 laiiptmannes. Da die Landwehr des Adelsherger Kreises zu dem Korps des Generalmajors Grafen 1' Espin einverleiht werden sollte, befahl das Kreisamt die Stellung der Idrianer Landwehr am 21. Juli nach Zirknitz, was auch geschah. Ein Teil folgte am 24. Juli nach. Mehrere Landwehrmänner haben sich jedoch mit Sack und Back in die angrenzenden Herrschaften geflüchtet. Mil Befehl datiert aus Schönbrunn vom 14. Mai 1800, hat Napoleon die Landwehl' aufgelöst und eine allgemeine Amnestie allen jenen Landwehriiiännerii bewilligt, welche längstens binnen 5 Tagen nach Ankunft der französischen Truppen in die Orte wohin die Landwehr gehört, heimkehren. Den Offizieren, welche in dieser Zeit nicht riick-kehren, sollten Häuser verbrannt, ihre Möbel und ihr Vermögen konfiszirt werden. Die Gemeinden, welche Leute zur Landwehr gestellt, waren verpflichtet, selbe rückzuberufen und die Waffen einzuliefern, die denselben gegeben worden waren. Die Kommandanten der Provinzen waren beauftragt, Massregeln zur Durchführung dieses Befehles zu treffen. Dieser Befehl traf jedoch erst am 17. August 1809 in Idria ein und hieinil hörte die weitere Tätigkeit der Landwehr auf. Den Krrcignisscn in der Monarchie und in Ungarn folgte nun ein einmonatlicher Waffenstillstand, welcher vom llofkonnnissär Grafen von Saui'.'iu aus Graz ddo. 24. Juli 1809 an die Bewohner Innerösterreichs mit nachfolgendem Aufruf mitgeteilt wurde : „Bewohner von Innerösterreich! Der Waffenstillstand ist geschlossen und die Feindseligkeiten sind eingestellt. Die Vorsehung hat es gewollt, dass die innerösterreichischen Provinzen neuerdings von den französischen kaiserlichen Truppen besetzt werden. Unter diesen Unisländen habe ich von Sr. Majestät dem Kaiser, unseren Monarchen, den Auftrag erhallen, die Verwaltung dieser Länder wieder zu übernehmen und ich bin durch meine Pflicht aufgefordert, Euch dasjenige zu Gemüt zu führen, was in dem gegenwärtigen Zeil- punkte für alle Einwohner Innerösterreichs das Heilsamste ist. Ihr t bisher dem allgemeinen Besten manche und grosse Opfer gebracht und Euch dadurch neue Ansprüche auf die Liehe unseres Monarchen erworben. Der Unterhalt fremder Truppen fordert neue Opfer und männliches Ausharren in trüben Tagen. Betragt Euch gegen die französisch-kais. Truppen ruhig, nachgiebig und willfährig, gebt ihnen zu keiner gerechten Klage Anlass. Nur dadurch werdet ihr Euch die von jedem Kriege unzertrennlichen Drangsale, welche sonst noch härter auf den Provinzen lasten würden, erträglicher machen. Leistet Eueren Obrigkeiten willigen Gehorsam, sie sind mir für die öffentliche Sicherheit verantwortlich und ich würde diejenigen nach aller Sirenge der Gesetze bestrafen, welche es wagen würden, auf irgend eine Art die öffentliche Buhe zu stören; dagegen hat auch der Herr Beichsmarschall Graf von Macdonald mir die Versicherung gegeben, dass er besorgt sein wird, gute Mannszucht unter seinen Truppen zu erhalten und die Sicherheil Eurer Personen und Eures Eigentums zu schützen. Ich werde immer in Euerer Mitte bleiben, jedes Ungemach mit Euch teilen und alle meine Kräfte aufbieten, Euch die dermalige Bürde zu erleichtern, gegen billige Klagen Abhilfe zu verschaffen und die Lasten möglichst gleich verteilen. Durch ein solches nach den Regeln der Klugheit abgemessenes Benehmen werdet Ihr unserem guten Monarchen neue Beweise Euerer Treue geben und Euch nicht nur seine Erkenntlichkeit, sondern auch die Achtung der französischen kais. Truppen und Euerer Mitbürger erwerben und nach überstandener Prüfung den Lohn Euerer Beharrlichkeit in dem Bewusstsein finden, Euere Pflichten gegen Fürst und Vaterland erfüllt zu haben; schenkt mir Euer Vertrauen, ich werde bemüht sein, durch Eifer für Euer Bestes mich desselben wert zu zeigen und Euch hei jeder Gelegenheit werktätige Beweise geben, wie sehr ich die edelmütigen Bewohner dieser Provinzen hochschätze." Die Requisitionen für das in und um Laibach befindliche französische Militär waren für die Idrianer Herrschaft drückend; Verpflegs-artikel und Pferde inussten wiederholt iu kürzester Zeil geliefert werden. Der französische Orderndem- in Laibacb drang mit allein Ungestüm auf die schleunige Ablieferung derselben. Ja sogar für die Wiener Garnison wurden lti Schlachtochsen requiriert. Eine Vorstellung dagegen fruchtete nichts und es wurde ein für allemal bedeutet, dass es Pflicht der Herrschaften sei, die ausgeschriebene Anzahl Pferde, Sohlaohtochsen u. dgl. zu stellen und selbe in deren Ermanglung in oder ausser der Provinz schleunigst aufzubringen. Die Zustände in der Landeshauptstadt waren noch trauriger. Das Krcisamt Adelsberg gab unterm IT. August hierüber der Herrschaft Idria nachstehendes bekannt: „Soeben hat man die nachstehende Verordnung vom 15. August, welche die in Laibach fürwaltenden traurigen Umstände rührend darstellt, von der Landes-Regierung erhalten: Weder Kreisämter, noch Landes Inwohner werden verkeimen, was für unerschwingliche Kosten der Unterhalt der französischen Truppen erfordert. Die Tractements der Generalität, Intendanten, Ordonateure, Receveure, und Offiziere, die nothwendige Entgegenzahlung der Fleischhacker und Bäcker, welche den Ankauf des Viehes und Getreides aus Eigenem zu bestreiten nicht vermögen, die Anschaffung des Weines, die grossen Spitals Auslagen, die ununterbrochen zur Arbeit requirierten Handwerker und die hiczu nöthigen Materialien belaufen sich auf mehrere Hunderttausende, die man solange in der Stadt ein willkürliches Darlehen aufgebracht werden konnte, aus diesem bestritten hat. — Diese Quelen sind nun gänzlich versiegt und Billigkeit sowohl als Nothwen-digkeit war es, welche die von der Landesregierung am 7. D. verfügte Ausschreibung eines verzinslichen Zwangs-Darlehens auf das Dominieale und Rusticale nach dem Maßstabe der einfachen Personal- und Klassensteuer um so mehr rechtfertiget, als es Niemanden unbekannt sein kann, daß die französischen Truppen solange sie das Land besetzt halten, von demselben verpflegt werden müssen. — Gegen alle Erwartung ist bisher außer sehr wenigen, unbedeutenden Beträgen noch nichts eingelaufen, obgleich in dem schon angeführten Zirkular-Schreiben die erste Rate von den am nächsten gelegenen Dominien binnen 8 und von den entfernteren binnen 8 Tagen gefordert und dieser Forderung mit der Drohung der Militär Exekution als dem einzigen Mittel, der Nachdruck gegeben worden ist. Die Operationskassa ist leer, sie kann weder Tractemente, noch Suhsistenz verschaffen. Um daher die Gefahr einer kostbaren französischen Exekution, welche mit täglichen 5 fl. für jeden Exequenten verbunden ist, hintanzuhalten, werden die Werb-Bezirksherrschaften und durch dieselben alle übrigen Dominien und Bezirks-Insassen in Folge hohen Befehls hiemit ernstlich angewiesen, nach bereits verlaufener 3 und 8 lägigen Frist die alsogleiche Abfuhr der ersten Rale des ausgeschriebenen Zwangsdarlehens um so gewisser zu bewirken, als man sich bei dem mindesten Aufschübe des Verdachtes wird nicht erwehren können, daß es den Herrschaften an Willen gebricht, die äußerste Verlegenheil ihrer vorgesetzten Behörden mit pflichtmäßigem Eifer zu teilen, in welchem Falle man aber auch nicht wird unterlassen können, derlei Dominien nicht nur auf das empfindlichste zu bestrafen, sondern überdies noch ihre dienstwidrige Unfolgsanikeil anzuzeigen." Um sich einen Einblick in die Herrschaften zu verschaffen, mußte über Verlangen der französischen Intendanz ein Ausweis über die Volksmenge jeder Gemeinde, ihres Viehstandes und den Ertrag der einjährigen Fcehsung geliefert werden. Die Herrschaft Idria wies aus : Vieh-Btand Z e n t n e r a n Betrag der Fechsung inZentner an Hafer in Weizen Korn Gerste Schauffein Gemeinde Volksmenge 1 Pferde Ochsen und Kühe Anbau Fechsung Anbau Fechsung Anbau Fechsung Heu Stroh Anbau Fechsung Idria 4255 362 17 7 172 188 Jeliöen vrh . l3/< 43/, — — 10'/, 23»/, 2240 1280 107'/, 234 Unter Idria 374 - 38 — — — — — 100 — — — Unter- Kanonda. . 389 1 185 46V, 101 10 28 473/, 90 2200 1300 92'/2 210'/, Mitter- Kanonda. . 483 1 196 10'/: 21 93/, 20'/3 68 1361/, 2250 1290 102 204 Karnitze . . 159 — ? 10', 15 5'/, 4'/3 88'/, 56 1400 800 58'/, 127'/3 Ober- Kanomla. . 270 — 116 14 48 Vit 8V, 28 56 1490 820 63 '/j 126 1 107 12' , 85»/, 19'/, 30'/, 61'/, 2200 1000 150 216 Tschekounik 203 2 105 18' , 80'/, l3/< 9V, 19 1050 i.nii r.s', 114 Summa . 7001 35 1107 114'/, 816 30'/, 70", 227'/, 448'/, 13290 7090 682' , 1232 • Ks wurde beigefügt, daü diese Fechsung für die häuerliche Bevölkerung nicht hinreicht und dal.! sich der .lahreshedarf au Getreide für die Werksangehörigen auf 28—30.000 Mel/.en stellt. Die Seitenortschaften blieben wie bereits erwähnt, vom französischen Militär verschont, so auch Idria. Der französische Brigade-General Barlo-lelli in Adelsberg erklärte, er werde für jeden Soldaten der auf Seiten-ortschaften angehalten und mich Adelsberg eingebracht wird, die schon hei den Österreichern festgesetzte Taglia von 21 fl. per Mann bezahlen. Tatsächlich erhielt die Herrschaft Idria für die Kinlieferung eines französischen Soldaten vom 112. Regiment diesen Betrag ausbezahlt. (Fortsetzung folgt.) Oekologische Studien an Höhlentieren. I. Mitteilung von Dr. phil. Franz MEGUŠAR, Assistent an der biologischen Versuchsanstalt in Wien. (Ausgeführt mit Subvention der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien. Mit 8 Textfiguren. — Allgemeine Ergebnisse in Kürze vorgetragen in der Sitzung der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien vom 2. Mai 1913.) Inhaltsverzeichnis. I. Vorwort................................. Seite 03 II. /weck ................................. „ Iii III. Allgemeine Technik und Methodik...................... „ <;7 A. Bestimmung der physikalischen und chemischen Paktoren......... „ (»7 H. Sonstige BcohuchUingHinelhndcn.................... „ IW C Kang, provisorische Unterbringung und Transport der Höhlentiere...... „ Iii) IV. Krgelmisse im Kerbst........................... , 71 A. Meteorologische Verhltllnisse in- und auUerbalb der Höhle......... „ 71 H. KohlensÜurcgehult in der Höhlenliift und im Kreien............ n 7.'i C. Die untersuchten Höhlen und verwandten Örtlichkeilen, ihre allgemeine Physiognomie, ihre Bewohner et/...................... „ 71 l n ii e r k r a i u. a) Kiv.herzog Johann (irotte....................... „ 71 l>) Am Knde der Kaiser Ferdinand (.irotte, beim sog. Heuschober......... 71 c) Schlichte au der Sudbahnstrecke bei Adelsberg.............. „ 7i» d) Črna jama Ihm Qrofl Olok ....................... 71! <•> Kronprinz Budolfhöhle bei Divača ..........i......... „ 76 /) Schlichte an der SUdhabnstrecke bei Divača............... „ 78 Obe r k r a i n. g) Ajdovska jama in der Wochein.................... . 78 h) Kine Höhle auf dem Berge .Iuučencu in der Wochein............ 80 11 Častitljiva jama hei Upnica (Umgebung von Rad man nsdorf) ........ „ 80 I). Zusammenfassung sonstiger Kigebnisse................. . 82 d) Verhallen der Höhlentiere zu den tluUeren Kaktoren (l.ichl, Temperatur, mechanischer Druck)........................... m 82 l>) Fang und Transport und hoden..................... B H'> C) Allgemeines Uber die Lehensgewohnheiten der Höhlentiere.......... H*> d) Verbreitung der Höhlentiere...................... „ K. K. Vorübergehende Beobachtungen über die illrhung der Höhlentiere...... „ 8M I. Vorwort. Schon seil geraumer Zeit befasse ich mich mit oekologisehen Studien an llühlcntiereii, jedoch war es mir bis in die letzte Zeit nicht möglich, dieselben in jener exakten Weise zu pflegen, die eigentlich notwendig ist, um an die Lösung biologischer Kragen von allgemeiner Bedeutung mit Aussicht auf wirklichen Erfolg herantreten zu können. Erst durch Unterstützung der hohen kaiserliehen Akademie der Wissenschaften iu Wien bin ich in die Lage versetzt worden, mit erfolgversprechenden technischen Mitteln ans Werk zu gehen, wofür ich gleich eingangs meinen tiefgefühlten I)ank zum Ausdruck bringen möchte. Mit grosser lil Dankbarkeit erinnere ich mich aber auch gleichzeitig der ausgiebigen Unterstützungen seitens des hohen k. k. Ackerhaiuninisteriums, der löblichen k. k. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, der Biologischen Versuchsanstalt in Wien, der meteorologischen Station in Laibach sowie der Hilfeleistungen aller jener Institutionen und sonstiger Persönlichkeiten, welche die Realisierung meiner Bestrebungen gefördert halten. Das, was ich hier vorbringe und worüber ich bei späteren Gelegenheiten kurz berichten werde, bezieht sich auf die Ergebnisse der in den eizelnen Jahreszeiten gemachten Beobachtungen im Ilöhlengebiel von Krn in. Ausführlichere Mitteilungen unter dem Titel „Gekologie der Höhlentiere" werde ich nach Absehluss meiner Exkursionen im Sommer 1913 an der Hand photograpliischer Aufnahmen von den in den Kreis meiner Forschungen einbezogenen Höhlen, lebender Tiere und womöglich ihrer Kntwickelungs-Zustände etz. unter Berücksichtigung der gesamten einschlägigen Literatur machen. Belegexemplare von den einzelnen Tierarten, bestimmt nach vorausgegangener Beratung mit namhaften Systematikern und versehen mit genauer Angahe des Fundortes und dem Zeitpunkte der Erbeutung, werden in erster Linie, entsprechend dein Wunsche des hohen k. k. Ackerbauministeriums für das projektierte Speleologischc Museum zur Verfügung gestellt. Das übrige, leicht entbehrliche Material wird an andere Museen und sonstige wissenschaftliche Forschungsinstitute kostenlos abgegeben werden. II. Zweck. Auf Grund einiger experimenteller Untersuchungen über das Verhalten der Organismen zu den äusseren Kaktoren und über die Vererbung von künstlich induzierten Eigenschaften sind einzelne Forscher zu der Ansicht gekommen, es sei durch das Experiment endgiltig entschieden worden, daü die Merkmale der Arten vorwiegend durch äussere Einflüsse veränderlich sind und die durch physikalische und chemische Agenden hervorgerufenen Veränderungen die Eigenschaft der Erblichkeit erhallen können. Zweifelsohne spielen sieh vor unseren Augen Vorgänge an Organismen ab, welche für eine weilgehende Plastizität der Formen gegenüber äusseren Einflüssen sprechen und eine All Wandlung auf solchem Wege vermuten lassen, jedoch von einem einwandfreien experimentellen Nachweis der Tatsache der Veränderlichkeit eines Artmerkmales und der Vererbung neuerworbener Gharaklerc kann zur Zeil nicht gesprochen werden. Ich kann im Rahmen einer vorläufigen Mitteilung die diesbezüglichen Versuche nicht einer eingehenden Erörterung unterziehen, will aber, um den Hauptzweck meiner oekologisehen Studien an Höhlentieren zu begründen, in aller Kürze auf die Unzulässigkeil der aus dem gegenwärtig vorliegenden, auf experimentellem Wege gewonnenen Tatsachenmaterial gezogenen Schlussfolgerungen hinweisen.1 1. Die bisherigen positiven Ergebnisse über die Ursachen der am Organismus sich abspielenden Erscheinungen und über die Vererbung erworbener Eigenschaften resultieren aus Versuchen, die an Tierarten mit starker individueller Verschiedenheil angestellt worden waren und beziehen sich fast durchgehends auf Merkmale, welche an den betreffenden Tierarien trotz Gleichartigkeit der Bedingungen in verschiedener Weise zutage treten. Im Hinblick auf diesen Umstand und unsere Erfahrungen über die Vererbung einzelner Merkmale hei einer und derselben Tierart könnten jedoch die in Frage kommenden, angeblich neu erworbenen Charaktere ebensogut bereits in den zu Versuchen verwendeten Individuen tiefbegründet gewesen sein und demnach ohne einen äusseren Anstoss in Erscheinung getreten sein. Dieser Eventualität ist aber von einigen Forschern gar nicht, von andern in ganz unzureichendem Masse Rechnung getragen worden. Es fehlt zur Zeit an unbedingt notwendigen Vorversuchen, an sorgfälliger Analyse des Konstanten und des L a bi I en. 2. Sämtliche zur Zeil an Tiereu künstlich hervorgerufenen Veränderungen sind für die untersuchten Arten von unwesentlicher Bedeutung. Dieselben äussern sich der Hauptsache nach in der Vermehrung oder Verminderung des bereits Vorhandenen, im Hervortreten des Seltenen oder Zurücktreten des Häutigen oder im Erscheinen des Latenten und sind im Allgemeinen mein' quantitativer Natur. Auch ist in vielen Fällen noch sehr fraglich, ob überhaupt eine quantitative Veränderung vorliege, wie z. B. bei Farbveränderungen; denn hier könnte ebensogut eine Verdeckung der einen und ein deutlicheres Hervortreten der anderen Pignientai'l bei sonst sich ganz gleich bleibender Quantität der betreffenden Pigmente stattgefunden haben. Wo qualitative Veränderungen erzielt wurden, beziehen sich dieselben auf Merkmale, welche entweder einer Varietät oder Basse der betreffenden Art zukommen, und ist somit weder etwas Neues ins Leben gerufen, noch eine für die betreffende Art charakteristische Eigenschaft experimentell verändert worden. ... Man hal bisher au Tieren, speziell in morphologischer Hinsicht, durch Anwendung abnormer Einflüsse nichts dauernd Lebensfähiges geschaffen. Alles, was man hervorzubringen vermochte, ist in der Bogel etwas Apoplasmalisches und hal somit mit der eigentlichen lebendigen Substanz nichts zu tun. 1 Diese Frage habe in meinen an der 85. Versammlung Deutscher Natur* forscher und Arzte tu Wien abgehaltenen Vorträgen: „Ober den Kinfluss nasserer Faktoren und über Vererbung bei Kruslaceen, Insekten, Mollusken und Ampbibieu" und „Voraussetzungen für eine annähernde Exaktheit des Experimentes In An-passungs- und Verorbungsfragen" eingebender bebandelt. Vgl. Verhandlungen der des. Deutsch. Naturf. und Ärzte, 2. Teil, I. Hälfte. Leipzig, 1914. lili 4. Albinos und einige Höhlentiere, bei welchen letzteren Augen und Pigmentzellen fehlen, erfahren trotz langer Haltung am Licht keine Veränderungen in Bezug auf ihre Färbung. Ebensowenig bilden augenlose Höhlentiere und Tiere mit weitgehender Rückbildung der Augen und der Pigmentzellen die betreffenden Organe aus. Hingegen sind Höhlentiere, bei welchen die gerade erwähnten Organe nicht gar weit rückgebildet sind, gegen abnormale d. h. den natürlichen konträre Bedingungen äusserst empfindlich. Sie erhalten in kurzer Zeit ein farbiges Kleid und differenzieren die Augen auf, ein Umstand, der deutlich dafür spricht, dass es nicht so einfach ist, wie sich manche experimentelle Zoologen der Gegenwart vorstellen, die lebendige Substanz in ihrem wesen abzuändern; denn die Natur konnte trotz unermesslicher Zeiträume die Ausbleichung bei Höhlentieren nicht einmal soweit fixieren, dass sie wenigstens im individuellen Leben die sog. Höhlenfärbung bei Haltung am Lieht beibehalten hätten. 5. Durch den im Punkt 1 hervorgehobenen Umstand und dadurch, dass bei keinem der Experimente, wo eine Aenderung dieses oder jenes Merkmales beobachtet und dessen Vererbung konstatiert wurde, die äusseren Einflüsse während der ganzen Versuchsdauer qualitativ und quantitativ nur annähernd genau bestimmt und aufgezeichnet worden waren, verlieren sämtliche Versuche in jener Richtung den Anspruch auf wirkliche Exaktheit und demnach auch jene theoretische und praktische Bedeutung, welche ihnen gegenwärtig von einigen Forschern beigemessen wird. Diese und andere Beweggründe veranlassten mich, nach den Objekten zu Buchen, an welchen die Fragen nach den Ursachen der au den Organismen sich abspielenden Erscheinungen und nach den Enstohungs-Ursaohen der Arten und Bassen eindeutiger gelöst werden könnte und ich enlsehloss mich für Höhlentiere. Im Gegensatz zu den oberirdisch lebenden Tieren, bei welchen die einzelnen Individuen einer Art in der Regel in verschiedenen Farben erscheinen, zeichnen sich die einzelnen Individuen der Höhlentierforiucn und Formen, welche mit ihnen ähnliche Oerllichkeilen bewohnen, insbesondere in Bezug auf Färbung entweder durch eine Gleichartigkeit und Düsterheil oder durch völligem Pigmontmangcl aus. Diese, möglicherweise nur scheinbare Einfachheil der Höhlentiere gegenüber den oberirdisch lebenden lässl die Verwendung derselben für die Eidscheidung unserer Fragen besonders günstig erscheinen. Ein gründliches Studium in der geplanten Richtung setzt sich jedoch eine genant! Kenntnis der Lebensweise der Höhlentiere: voraus. Letztere ist jedoch bisher nur vorübergehend studiert worden, so dass wir zur Zeit nur über einzelne biologische Momente der Höhlentiere unterrichtet sind. Zur einer halbwegs genauen Feststellung aller Lehensmomente eines Tieres isl aber ausser Ilallung und Beobachtung der Tiere in der Gefangenschaft vor allem auch ein, auf alle Jahreszeiten ausgedehntes und möglichst kontinnuierlicb.es Studium in der Natur selbst erforderlich. Dies zu tun ist bei Höhlentieren umso notwendiger, da dieselben ziemlich selten sind und in grosser Verborgenheit leben. Da schon aus dem Vergleiche der natürlichen Physiognomien der Umgebung mit den äusseren Merkmalen der Tiere die Ursachen für diese oder jene Erscheinung erschlossen werden könnten und die derart gewonnenen Ergebnisse geradezu berufen sind, eine Kontrolle unserer experimentellen Ergehnisse, speziell der Ergebnisse über Anpassungsur-Bachen zu üben, entschloss ich mich, dem Studium der physikalischen und chemischen Kaktoren, denen die Höhlentiere in der Natur ausgesetzt sind, eine besondere Aufmerksamkeit zu schenken. III. Allgemeine Technik und Methodik. A. Bestimmung der physikalischen und chemischen K a k t o r e n. Im Laufe gegenwärtiger Untersuchungen will ich vorläufig den Wirkungsrad einiger jener physikalischen und chemischen Kaktoren ermitteln, welche sich bei den bisherigen biologischen Experimenten mit Tieren im Allgemeinen als die einflussreiehsten erwiesen haben. Diese sind: Temperatur, Feuchtigkeit, Luftdruck, Lichtintensität und Kohlensäure. Die Tc m pe r a tur, Feuchtigkeit und der L u f t d ru c k werden mittelst Richard'scher2 Autographen unter Zuhilfenahme der notwendigen Norma linst ru ine nie bestimmt Die Einstellung der Thermographen erfolgt mittelst des in Zehntel geteilten Normalllicrmomclcrs, die der Hygrographen mit Hilfe des Psychrometers und der ,1 e 1 i n e k ' sehen 3 Psychromelertafeln, während der Barograph nach dein sogenannten Stationsbaronieler eingestellt wird. Sämtliche Apparate wurden vor der definitiven Aufstellung zunächst an der k. k. Zentralanstall für Meteorologie und Geodynamik in Wien und dann an der k. k. meteorologischen Station in Laibacb auf ihren richtigen Gang geprüft. Die L i c h t i n I e n s i t ä I wird unmittelbar am Eingang in die Höhle und ausserhalb derselben mittelst des kurz vor dem Gebrauch hergestellten B u n sen- K d c r - P a p i e r s mit Zuhilfenahme dos v. W i e s n e r '-seilen4 Isolators (Modell Vnuk"1) und des S a m e c - .1 e n č i c'schen'1 selbsl-rcgislrierendcn Photoineters bestimmt. Zwecks Feststellung, ob ein wirksames Licht in die vom Eingange der Höhlen entferntesten Teile einfällt, werden möglichst lichtempfindliche -' Vgl. Per n t n er .1. M., .lelincks Anleitung zur Ausführung meteorologischer Beobachtungen. Wien, l!>o.r>, pp. 51, «o, 77. ' Perntner J. M., Jellneki Psychrometertafeln. Leipzig, 1911. * Vgl. Wiesner .1. v., Der l.iidilgenuss der l'1'liin/.eu. Leipzig, 11107, p. 14, 15. 1 Vouk V., Die Methoden zur Bestimmung der chemischen Llchtlntensltät für biologische Zwecke. Bandbuch der biochemischen Arbeitsmethoden. Halle a. 8. 5* photographische Platten in den verschiedensten Teilen der Höhlen in luftdicht verschlossenen Gefässen exponiert und daneben Kotrollplatten, d. h. photographische Platten gelegt, welche sonst in gleicher Weise untergebracht werden wie die Exponierten, nur dass sie vor Lichtwirkung vollständig geschützt werden. Der Kohlensäuregehalt in der Höhlenluft wird nach der Petten-k o fe r'schen 7 Methode bei Verwendung von 10 Liter Lull bestimmt Zwecks Peststellung der Beziehungen zwischen den physikalischen und chemischen Verhältnissen in und denen ausserhalb der Höhle werden die selbstregistrierenden Apparate beiderorts in Tätigkeit gehalten und die Bestimmungen des Kohlensäuregehaltes in der Lull gleichfalls beiderorts vorgenommen. Da ein konlinnuierlichcs Beobachten der Lebensgewohnheiten der Tiere in der Natur selbst im Allgemeinen ungemein erschwert, ja in den meisten Fällen geradezu unmöglich ist, greife ich zu der allen, besonders von Bcaumur, Bössei von Rosenhof u. anderen begründeten Arbeitsmethode, nämlich zu der Züchtung der Tiere in der Gefangenschaft und verwerte dabei auch meine Erfuhrungen, die ich nur im Laufe der 11)12, p. INI. Derselbe, ein verbesserter neuer Wiesnor'srhcr Isolator zur Bestimmung der chemischen Lichlinleiisitiil für biologische Zwecke. Zeitschrift l'llr biologische Technik und Methodik. Leipzig, liil.'i, p. IM) 1)2. "Samec M.-.lcočič A., Untier ein sellislrogislriereiides l'holoinetor. Sitzungsberichte der kaiierl, Akademie der Wissenschaften in Wien. Malh. naturw, Kl. Bd. l'XIX, Ahl. II a, p. 1—8. November 1!)1(). ; Vgl. Medloui I... Kurze Anleitung zur Massanalyse. Tübingen, 11)11, p, 171 do 177. B. Sonstige Beobachtung s in et Ii o d en. Fig. L zehnjährigen Tätigkeit auf dem Gebiete der Zuchttechnik der niederen Tiere selbst gesammelt hatte.8 Die Zuchtversuche mit Höhlentieren weiden, ausser auf dem natürlichen Standorte, seihst in Räumen geführt, wo annäherungsweise ähnliche Bedingungen herrschen, wie in den Höhlen. (Schächte, Keller, Stollen elz.) Die erbeuteten Tiere werden hier grösstenteils in den spezifischen Anforderungen der Tiere entsprechenden gläsernen Behältern gehalten. Ausser der Glaswannen kommen hauptsächlich runde, niedrige und breite Gläser (Fig. 1), die ich vor einigen Jahren an der Biologischen Versuchsanstalt in Wien einführte und sich für die Haltung kleinerer Land- wie Wassertiere sehr praktisch erwiesen haben, in Verwendung. Die Behälter, wo Wassertiere gehalten werden, werden mit auf dünnen Holzstäbchen ruhenden Glasplatten bedeckt, während Behälter mit Landtieren mit Drahtnetz oder Organtin zugebunden werden. Ebenso wird bei der innern Einrichtung der Behälter den speziellen Bedürfnissen der einzelnen Tierarten möglichst entsprochen, indem ihnen Gegenstände geboten werden, auf, in und unter welchen sieb die Tiere in der Natur am liebsten aufhalten. Bin Tierarten, wo beispielsweise die Eiablage oder sonstige, in grosser Verbogenheit sich abspielende biologische Momente bei obiger Einrichtung schwer zu kontrollieren sind, wird an Stelle des natürlichen Substrates hei Landtieren schwarzes Kliess-I'apier angewendet, wodurch die Auffindung der Eier kleinster Tiere ermöglicht wird. Nachdem schwer zu erwarten ist, dass die Fortpflanzungszeit vieler Höhlentierarten in der Natur selbst wird ermittelt werden können, werden an den zu verschiedenen Jahreszeiten gefangenen Tieren Längenmäs-sungen durchgeführt und daraus, wenn auch nicht genau, aber doch annäherungsweise auf die Fortpflauzungszeit geschlossen. Die Beobachtungen werden grösstenteils mittelst roten Lichtes angestellt; denn ein solches Licht scheint nach meinen bisherigen Erfahrungen die Höhlentiere von allen Lichtsorten am allerwenigsten zu beunruhigen. M Vgl. meine diesbezüglichen Aul'sltt/.o in der Zeltschrift für biologische Technik and Methodik, itand l. Leipzig, 1910 in I' r e i b r a m ' s Bericht Uber die ö-jlthrigc Tätigkeit der biologischen Versuchsanstalt in Wien unter „Das lebende Material und seine Pflege" (Tiere des Süsswnssers, wirbellose Tiere des Landes und Fiitler/.urhlen), ferner den unter meiner Milarbeilerscliaft mit Kämmerer verfassten und daselbst veröffentlichten Aufsatz „Speziolle Listen der bisher kultivierten Tiere" und endlich meinen letzten, in der nämlichen Zeitschrift Hund II. 1912 verOlfentlichten Aufsatz „Ober die Beschaffung, Haltung und Züchtung jener Tiere und Pflanzen, welche bei Führung zoologischer Experimente, insbesondere mit wirbellosen und niederen Wirbeltieren des Itinnenlaudes und der Minnenwitsser "Is Futterm\Wel am hliufigslcu henöligl werden." C. Fang, provisorische Unterbringung und Transport Da es sich mir unter Anderem auch darum handelt, eine grössere Anzahl lehensfähiger Tiere zu erhalten, und da die Höhlentiere im allgemeinen, insbesondere gegen plötzliche und grosse Temperaturschwankungen 9 und Druck äusserst empfindlich sind, sind besondere Massregeln sowohl inbezug auf das Einfangen als auch inbezug auf die erste Unterbringung und Transport der gefangenen Tiere erforderlich. Behufs Erbeutung einer grösseren Anzahl von Höhlentieren und zwecks gleichzeitiger Feststellung ihrer beliebtesten Nahrung werden verschiedene, jedoch gesondert aufgestellte animalische und vegetarische K öder mittel angewendet. Die Ködermittel werden bei Landtieren entweder frei oder in vollständig offenen und liegenden Gelassen (Gläser, Holz- und Blechschachteln etz.1 ausgesetzt, bei Wasserlicren dagegen werden die betreffenden Ködermittei innerhalb eines Fangnetzbeutels an einem Bindfaden befestigt (strömendes Wasser) oder in Töpfen und ähnlichen in den Grund versenkten Gelassen untergebracht. Bei Anwendung der Gefässc werden Moos oder kleine Badeschwäiumchcn benutzt, damit die Tiere von Licht aufgescheucht nicht auseinanderstieben, sondern sieh im Moos verstecken. Das Ein fangen der meisten freiruhenden oder sich gerade bewegenden, grösseren Landtiere wird mittelst eines cylindrisehcn, langen und breiten sogenannten Konservierungsglascs mit Zuhilfenahme eines leinen Pinsels bewerkstelligt, indem die Öffnung des Glases vor das einzulangende Tier gesetzt und dasselbe mittelst des Pinscds in das Glas gejagt wird. Unansehnliche Tiere werden mittels! eines feinen, mit Wasser nassgemaehlen Pinscds leicht berührt und in das Samnielgefäss (Ibertrugen. In Spalten steckende Tiere werden entweder mit den Fingern odei mil der Pinoette behutsam herausgeholl oder nötigenfalls durch Wasser-einspritzen herausbefördert. Wassertiere, welche in grösseren Tiefen und in stark bewegtem Wasser leben, werden mittelst Fnngnetzcn gefangen, bei Tieren jedoch, " 11 a ni a n u Otto. Km o|>Jiisclic I loldenfaiuia. Jena, 1896, |>. 9 10. der Höhlentiere. Fig. 2. welche seichtes Wasser bewohnen, wird unter anderem folgende Fangmethode angewendet. Man versenkt ein Trinkglas oder Einsiedeglas horizontal in einiger Entfernung vom zu erbeutenden Tier ins Wasser, führt mit dein Glas eine schnelle Bewegung nach rückwärs und unmittelbar darauf gegen das Tier und hebt das auf diese Weise hineinge-schwemmte Tier rasch aus dein Wasser. Zur provisorischen U nter b r i ng u n g d e r H ö ti 1 e n I a n d t i e r e werden allerhand feindurchlöcherte Holz- und Blechschachteln und ähnliche Behälter benutzt. Zweckdienlich und handlich erweist sicli dafür die in Figur 2 dargestellte Sanunelblechst•hachlcltype, welche ich vor einigen Jahren an der Biologischen Versuchsanstalt in Wien einführte. Die provisorischen Behälter werden mit angefeuchteten leichteren Moosbestandteilen oder mit nassen Fließpapier ausgefüllt. Im Wasser lebende Höhlentiere werden in entsprechend großen Blechkannen und ähnlichen Gefäßen untergebracht, wobei das Wasser dem natürlichen Standorte der betreffenden Tiere entnommen wird. Beim Transport der Höhlentiere werden im Allgemeinen Mass-rcgeln beobachtet, welche ich bisher stets mit Erfolg angewendet habe. Diese bestehen in Folgendem : 1. Die Tiere werden möglichst vor plötzlichem Temperaturwechsel und vor allzu hohen Temperaturen geschützt. Allmählich wechselnde Temperaturen zwischen 0°—20'' U gefährden das Leben der Höhlentiere in der Regel nicht Die Einhaltung dieser Teinperaturgrenzen wird entweder durch Anwendung kühlender Mittel (Eis, naße Tücher) oder durch vorübergehende Unterbringung derselben in Schächten, Gemüsekellern etz. erzielt 2. Landtieren wird ununterbrochen hohe Feuchtigkeit (ca. 80 %) zugeführt, was durch llinhüllug der betreffenden Behälter mit l'euchtge-maebten Tüchern erreicht werden kann. :i. Bei Wasserliercn wird für genügenden Sauerstoff gesorgt, indem für ihre Unterbringung einerseits breite Gefäße mit niedrigem Wasserstand gewählt werden, andererseits das betreffende Wasser zeitweise durch Luft oder Wasscrzufuhr aufgefrischt wird. IV. Ergebnisse im Herbst, in der Zeit vom 27. September bis 3. November 1912. A. Meteorologische Verhältnisse in- und ausscrshalb der Höhle. Die Bestimmungen des Temperatur-, Feuchtigkeit- und Luftdruckslandes wurden vorläufig im ungefähr zweiten Drittel der Erzherzog Johann-Grotte und in unmittelbarer Nähe des Einganges der Adelsberger Hauptgrotte vorgenommen. Die Temperatur10 und der Feuchtigkeitsgehalt11 in der Höhlenlufi sind trotz großer Schwankungen ausserhalb der Höhle fast konstant Während die Temperatur in der Höhle ca. 8° C beträgt, bewegt sich die relative Feuchtigkeit zwischen 94—95 %• Vergleiche hiezu nachstehende Figuren (Fig. 3—6). welche kopierte Teile der Originalkurven für Temperatur und Feuchtigkeit darstellen: Flg. •'!. Temperatur ausserhalb der Höhle. Fig. •">. Feuchtigkeit ausserhalb der Hohle. Der Luftdruck in der Höhle hält annährungsweise gleichen Schrill mit dem ausserhalb der Höhle (Fig. 7 und 8). Die geringe Differenz, welche ich /.wischen den Luftdruckverhältnißen in und ausserhalb der Höhle erhielt, ist wahrscheinlich auf die Aufstel- 10 Vgl. hiezu Sohmldl's Höhlenkunde, (854 und die diesbezüglichen Angaben Haman'i In; Hamann Otto, Europäische Höhlenfauna, inim;. " Die relative Feuchtigkeit bebet' sich in der ersten Woche meiner Beobachtungen viel niedriger als die hier vnrgehr.u hie Kurve es anzeigt. *) Verlauf der Kurve. hing der Barographen in verschiedenen Höhen zurückzuführen. Späler vorzunehmende barometriehe Höhenmeßungen an den betreffenden Orten, wo die Apparate stehen, werden uns wahrscheinlich eine Aufkärung in dieser Beziehung geben können. Fig. (i. Feuchtigkeit in der Höhle. Fig. 7. Luftdruck nusserhalb der Höhle, Fit;. S. Luftdruck in der Holde. B. K o Ii I e n sau rege Ii n 11 in der Höhlen lull u n d i m F r c i e n. Der durchschnittliche Kohlensäuregehali der Luft In der Erzherzog-Johann-Grolle belicf sich auf l'JII Vol. und nusserhalb der Höhle, nahe lein Eingang in die Adelsberger Grotte, auf O'Hfi Vol. pro Mille. Da nach den bisherigen genauen Untersuchungen'-' des Kohlensäure-geballcs der Lull im Freien auf etwa ()"ii ()'•! Vol. pro Mille angegeben wird, ist wahrscheinlich mein dafür gefundener Werl unrichtig. Worin der Fehler zu suchen sei. werde ich bei späler vorzunehmenden Bestimmungen zu ermitteln trachten. '- Vgl. Pfeffer w.. Pflanzenphysiologie l. Bd. Leipzig, 1897, p. B18. C. Die untersuchten Höhlen und verwandten Örtlichkeiten, Bezeichnung und allgemeine Physiognomie der untersuchten Höhlen und verwandlet' Örtlichkeiten Vorgefundene Bewohner Datum der Krbeutung Zahl der erbeuteten Exemplare Iniicr-K r.nn. 1912 fl) Kr35herzog Johann (.irotte bildet einen östlichen, in der Niihe des „groben Kaivaria* gelegenen Seitenarm der Adelsherger Hauplgrotle. Sie ist im allgemeinen durch einen niedrigen, stollenarügen, vielfach verzweigten und hliud endigenden (lang ausgezeichnet. Nur in ihrem Kndverluuf sind hllgelartige Krhehungen und laiartige Senkungen zu bemerken. Ausgedehnte Hallen sind selten. Die Kr/.herzog Johann (irotte gehört zu den echten Tropfsteinhöhlen. Die bald in (ililnzend- oder Mattweiss. bald iu verschiedenen Tönungen von Itoslhruun, bald in mannigfach kombinierten Farben erseheinende, auf den ersten Blick monotone, bei nähert!1 Betrachtung jedoch durch abwechslungsreiche Vielart ig keit Ul der (Jestaltung der Stalagmiten und Stalaktiten ausgezeichnete Tropfst ein-scenerie wird nur an wenigen Stellen durch Kiuscbiehuug von aus mächtigen SteinblOoken bestehenden KulksleintrOiu-inern und durch mehr oder weniger1 mit Kisen Verbindungen imprägnierten Brdgrund unterbrochen Bis auf einige Stellen am Anfange, ungeflihr in der Mille und am Knde, isl das Terrain der («rolle ziemlich trocken Die Nässe isl größtenteils auf die linke Seite der Höhle beschränk!. Hier kommt es /ur Entstehung größerer und kleinerer Lachen, welche unter anderem durch das stttndig von der Decke und den Seilen wänden herabnese Indes Wasser gespeist werden Der Boden solcher Lachen besteht in der Kegel aus Kalksinlcr oder aus verschieden großen, regellos herumliegenden mannigfach geformleu, einzelnen "der mehreren leni miteinander verbundenen Bruchslllcken von Tropfsteinen Nicht selten lagert darauf eine mächtige rostfarbige Lehmschiehle. 1. aemosl «'uns Seh reibersi (Küster) Leproilerus Hohenwartn (Schmidt) llalhvscia KhcvenhUl-leri (Miller) llathvscia bvssina (Scbiödte) l'hora aplina (Böhla ei Kgg t Lipura itlllloJdll (Scbiödle) Campoilea erebophila (Hain ) Btftlltl laenaiis (Schlödlei) Tilhanetes albus (Scbiödle) ai./x. 28. (X. 21»./ X. 20./X. 2JI./X. 2«.'X. 211./X. 2W./X. 211./X. I./Xl Ml/X. i 17 28 1 II» 12 45 ß 1 n b) A m B n d e d Kaiser P e r d i u a u d s -1 i r O t 1 e , beim HOg H C 11 Se b 11 b e r beiludet Hieb linksseils des Weges eine nischeuartige Höhlung mit zahlreichen kleinen und gröberen Lue heu, «leren Boden iu der Begel iiiin Kalksinlcr heul eh! Nur hie und da ist der Buden dieser Lachen mil einer \ erttehieden mäcbheeii bi.iinieu bis braunschwarzen, mulmartlgen Bndeuttchichte bedeckt, l.m naKIrlicbes I.icld scheiul uicbl hiebet /u di iii^eti, wohl aber empfängt die erwänhie Höhlung zeitweise elektrisches I.icld. (iummarus puleauus (Koch et (lervais) 'äli X. »./XI. 12 tu *) Anmerkung Die Messungen wurden mittel* eines gewöhnt Mefttf/IrkeU au der Hand eines in Millimeter geteilten Mabslaltcit an kouHerv ici leu Tieren duicbgefllhrl Die /.ehntel sind sc hälziiugHwcisc gewonnen wurden Die eingeklammerten Wette beziehen sich auf Kopf-, Thurau- und i lire allgemeine Physiognomie, ihre Bewohner etc.*) FJtngftnmaMfl in Millimetern Spe/.ifisolier Aufenthaltsort Nahrung und sonstige Bemerkungen CJK, B, 87) 111 11, i - ■ feuchte Stelen mit 1 .i un,l unler Steinen animalisches Aas dl. 1-8,4i>), (ir>, 1-8,4r.) (II, II. 1). (1-2, 1-4, II), (12, Vi, ■■»). (12, l'.r>, iii), (1-2, 1 Ii, 4'8), (1'2, iii, 48), (12, 1'8, 4'2), (1-2, 2, 4-2), (i-2, l'i, ll). ll :i, 1*. 4), (i:i, rr>. 41), (iii, ir,, 1-2). (Kl. 17, 48), (Kl, 17, 48), (i:i. 18, 17), i ii, ir,) 2-8 (irtlbehen, großer sehr feuchter Stalagmiten oder Spalten, welehe (lureti das unvollkommene Aneiiianderwaeh-sen zweier oder mehrerer, nebeneinanderstehender Stalagmiten oder Stalaktiten anstehen sehr nasse Stellen mit Krd-mum'I und Ste'nen animalisches Aas. Stellt sich bei Berührung häufig todt. Da um diese Zeil vielfach weiche und lichtgef.'lrble Kxemplare auf beten, flilll wahrscheinlich in diese Zeit die Entwicklung von der Puppe zum Imago. In der Ruhelage diilckt er die Beine an den Ledi animalisches Aas 12, Kl, 14, vi, i ii, 17 im • 4, 4. 4 2, 42 111.1111;' feuchte Stil Ing m i len, nahe um Bitignind Ifluft behend auf Tropfslei neu, m .n IM selten von Klügeln < le-brauch. Häufig machl sie Sprung-artige Bewegungen. Vielfach ,' mit legereifen Kjeru 12, 12, 2.1, II, 25, 211 42, 4 3 :i2, sehr feuchte Stellen, nuf Btalaffmlten nahe den Krd-grund oder am Krdgrund selbst animalisches Aas. Isl häufig auf der Wasseroberfläche an/.utreffen und bewegl sich hier, indem es sich kipfelartig krllmml und gleich darauf slreckl 12, 57, 78 mll big feuehle Sla lag m i leu nahe dem Krdgrund in Spalten kommt zum animalischen Aas, ob es fribt oder dabei kleinere Tiere wie Milben, Li pura etc. fängi, isl fragilen, wlrfl die Ah-dominalanhänge leicht ab 58 11-2, 7 8 - lebende Tiere (LeplodeniK, Citm-podea. Phora elc.) 7 8, 112 Hehr fcuchle Sieben auf Stalagmiten und am Krdgrund animalisches Aas. Kriecht freiwillig ins Wasser, wenn Kuller darin liegt 1(1, 17 ii. 12, in. m, n, 2: Lachen mit vegetabilischem Bodanaata u. Icalkalnterigem Qrund lebende Tiere (kleine Wtlrmer elc.) und faulige Vegelabilien, neigl /.um Kannibalismus A,bdOmanlangen WO die Länge nur durch eine Zahl ausgedillckl isl, bedeutel dieselbe die Länge des batfefYenden Tlerei vom voraeren Kopfende Mi /um Abdomlnalendt mll rVuaaohlufi der Anhänge Bezeichnung und allgemein*' Physiognomie der untersuchten Höhleu und verwandter Örtlichkeiten Vorgefundene Bewohner Dalum der Krbeutung Zahl der erbeuteten Kxemplare e) Sofa ii 0 h t e a n d. S (1 d ha h n s t rec ke bei A d e 1 sb e r g *) sielten gröbere oder kleinere, viereckige, mit gut angepassten Kisen- oder Holz-deckeln bedeckte Gruben vor, deren Hoden und Seiten wände entweder auszementiert oder ausgemauert sind. Am Hoden solcher Schlichte ist zuweilen eine dünne Schiebte von feuchten Krd-reieh, untermisch! mil Laub, Stroh und sonstigen vegetabilischen Abfüllen zu bemerken. In die Gruben gelanfft, be-soudrs durch die Spalten der Hol/.dcckcl etwas Licht hinein. i/i Cma jama bei (irnß-Olok liegt nordwestlich von Adelsberg und isl vom Orte Groß - Olok aus in etwa dreiviertel Stunden zu erreichen. Der mitten eines dichten Buschwerkes versenkte Eingang der 1 bilde isl halbkreisförmig, oberhalb desselben erheb! sich ein mächtiger Kelsen. Der anfänglich s toi lenari ige, breite (lang fäni ziemlich steil nach ahwärls und teill sich bald in 2 Arme, welche iu vielfach zerklüftete Hohlräume von gröberer oder geringerer Ausdehnung führen. Die meisten Hohlräume worden sländig von l'oikfluß mit Wasser versorg!, so {lab es an verschiedenen Orten zur Kn t stehung ziemlich auagedehnter Tümpel kommt, Einer der näher' erforschten Tümpel z.eigl folgendes Aussehen : Der betreffende Tümpel isl allseits von vom Wasser ausgerodeten und zerklüllelcn Kalkfelseu begrenlzl. Oberhalb des Beckens erbebt sich eine bald mit kleinen Stalaktiten, bald mil Schlamm bedeckte, stellenweise den Wasserspiegel hei Üluende Kelswnud. Der Boden des Beckens ist grÖblcnlcÜH schlammig und zeichne! sich durch unregelmäßige Hebungen und Senkungen aus Natu- dem Uhr i hI das Wasser' fast überall ziemlich seicht und weist erst gegen die Mitte zu größere Tiefen au! c) Kronprinz U u d o 11 -11 ö h I e bei Divača ist elwa eine Viertelstunde vom Orle IH vača eni fern I und liegt reohterselti der gegen Tri eil iu laufenden Südbahnstrecke, Der künstlich her gestellte Killgailg wild UlillelHt einen siark in »he Tiefe gehenden Serpentin tvegei erreicht oberhalb dei künstlichen Hönlenelngangei befindet eich eine halb kieiHlöi inic.e na Mi fliehe Öffnung, durch weicht die erste große, vorwiegend von KalkstcintclHcn begrenzte Halb- d Höhl« etwas Licht •mpfangl Troglophilus negleclus (Kraus) Brachydesmui iub- lerraneus (Heller) regenarta derhamU [SoopJ l'rolt'UH annuiiu'lis (l.uur.) l.ruriseUK hjm'C? 28./X. Ende Oktobei 2. XI. Planaria oavatlca (Friea) 2 /XI. Columba Uvla (Briaa) Quadlua mesomellnus (MiiiHi-h ) Bathysola Kheven-hüllerl (Miller) IH./X. •) A n in i« r k u n K. Dlo llrnllruolmt' hIimI von l.ukit Vllhnr In ilt< worden. Dntei1 den vielen Exemplaren befand ilon ein Tlei mit iiarker M venunnli'n (trollt- ^ffanii''n i Rg.....ntentwlekluiu und ein Utagenmaase in Millimetern Spezifischer Aufenthaltsort Nahrung und sonstige Bemerkungen (2*9,4*8 12), (1*8, 17,6*1),(1*2, 111, 5-8) ll 5, 8 5 Kxempl ä ca. 210 2 Kxempl. a ca. H>0 80, 60 (II, IM, UN) 2. 2. 2 1. 22, 22, 22, 2 :t, 2:1. 2*8, 2 1, 2 1, 2 1, 2*4, 2 5. 25, 25, 25, 25, 25, 2'5, 211, 211 2*2, 24, 24, 211, 211, 27 ziemlich leuchte Stellen mit Krdgrund, an Holzbalken, Stellwänden und in Kugen Vgl. Rubrik Bezeichnung II, ■flg. Physiognomie d. Höhle Unterseite der auf seichten Stellen liegenden Steine, An-Sammlungen von angeschwemmtem Kauh Kiemlich trockene Kelswllnde Und Spalten ziemlich leuchte Stellen mit morschem Hol/, und unter Steinen besonder! feuchte Stalagmiten und feuchter Brdgrund animalisches u. vegetabilisches Ans Tagsüber ruhen die Tiere, indem sie die Kemora der Sprungbeine schief, fast bis zum Kopfe reichend u. die Kühler nach vorne stellen. faulige Vegetahilien zuweilen auch animalisches Aas lebende Tiere (Troglopbilus, Brachydesmus etc.) spinnt ein kleines, längliches u. locharliges Netz. Vielfach auch frei vorgefunden. iu Schlamm lebende Würmer, Asseln u andere kleinere Wasser! iere Nahrungsaufnahme bisher nicht beobachtet. Wahrscheinlich lebt sie analog den oberirdisch lebenden Pianarlen von kleineren Wassertieren. die Nahrungsaufnahme ncIIihI nie hl beobachtet, Nach Ken uis» lebt sie von Sämereien lebende Tiere und nnimallsuhei Aus animalisches Aas Aus dem Auftreten vieler licht- gefärbten u. gleichzeitig weicher Exemplare Ist tu ■ohlleften, daß sich um diese /eil die Verwandlung der Kuppe /um Käfer voll/iebl Kxeiuplar, das sich durch auffallende Dleko und Kür/.e lUBSSlohnSte Her genannte Qrottenolmflngei In/iii Imel die pig iiieut ierlen Kxemplare mil ilem Namen „Koiellennlm" **) Leu Iiis, SynopHls der Tierkunde Hannover, r--; p, 487. Bezeichnung und allgemeine Physiognomie der untersuchten Höhlen und verwandter örtlichkeiten Vorgefundene Bewohner Datum der Krheutung Zahl der erbeuteten Exemplare Die Höhle ist im allgemeinen trocken und gehört zu den echten Tropfsteinhöhlen mit gewaltigen Höhen und Tiefenverhältnissen. Nasse Stellen sind nur am Anfange und am Ende der Grotte zu beobachten. /) Schlichte an d. S (1 d b a h u s t r e c k e bel Divača sind jenen bei Adelsberg (Vgl. n. Tb) ähnlich gebaut, nur sind sie in der Pegel liefer, besitzen keinen auszementierten Boden und sind iu der Kegel mit schweren, stellenweise durchlöcherten llnlz-deckeln bedeckt, Sie sind sehr feucht und führen oft allerlei Vegelahilien, wie Stroh, Laubblatter und Hol/.slückc. In die Schlichte dringt etwas Tageslicht hinein. Ober-Kraln. je) Ajdovska jama in Wochein liegt auf einem kleinem Berge namens „Hahmi gora", rec hierband nahe der Slraüe welche vom Woehelner-Keislrilz nach Cesnjlcu fuhrt. Der Hingang isl halbkreisförmig. Die Höhle verläuft zunächst slollen artig, dann verengt sie sich und endigt luil einer All natürlicher Nische. Die Wände sind aus Kalkstein, an manchen Stellen bilde) sich K.dl,lull Der Boden der Höhle isl mit Schull hei leckt Die Höhle ist sehr feucht Phora aptina {Schin. et Egg.) Brachydesmus subtei raneus (Heller) Stalila laenaria Sohl- ödtei (Thoreil) Stalila (spec.';) Titbaneles albus (Schiödtei) Mouolistra coeca (Gersläeker) Troglciphilus negleclus (Krauss) Brnchydesmus sub-lerraneus (Heller) Campylee planoepira (Lam ) (ir> lloinorphus dalmatiniiN Sou tigere ooleoptrato (L ) Ti'genaria derhamii Scep Rhlnolophue hlppooreple (iiouap) hlppoalderua (Herbst ) ClanalUe epec? Campylea planospira (Lam ) 1 > 11 ■ - ■ l m ■. mesoinelinus (Marsch ) Tiiphosa dubitala (L ) Scollopleryx lihalry\ (I, > TroglophllUM neglecl um (Krauss) ia X. 29./X. 18./X. LS.yX. 28./X. 18, X 28./X. 22./X. 88./X B./X. M./X. M./X, 12./X. 12./X. 2I./X. cca. 21» 14 1 cca. lal) 16 Scorpiu spec 1 l.;in:'.'Tuii.i'I8e in Millimetern Spezifischer Aufenthaltsort Nahrung und sonstige Bemerkungen 1:1, 4") Vgl. p. 75 Vgl. p. 75 5, Ii, li-r,, 7f>, 75, 8-5. II, 10, III, 105, 11-5, 11 5, 12. 125. 125, 18«, 184 sehr feuchte Stellen, wo organische Körper verwesen, auch unter Steinen vegetabilisches Aas, zuweilen auch animalisches Ii, 11, 135 r>-2 Vgl p. 75 Vgl. p. 75 2 1, 22, 2-:i, 25 Ii, 115. 7, 7, 7. 7, 8, 8 5, II, II 5, 10 zwischen nahe beieinander stehenden Stalagmiten und Stalaktiten u. in Höhlungen derselben Vgl p. 75 lebende Tiere (Halhyscia, Hrachy-desmus etc.). Spinnt ein lockeres flaches Nelz. Vgl. p. 75 SU, 4. 2 1 wie hei Brachydcsmus animal. Aas, scheint auch morsches Holz zu Ii essen (l'2.2,II), (12,2 8, i;-2, |1-2«|), (l.'l, 1-8, 0 2). (1.1, :i2, 7 8), (1 1. 28, 78), (II, 2 1, 7 l|, (1-5, 25, 8), (III, 2 8,811), (18. 28, 8), (2 7, III), 112), (2 8, -Iii, 142, |lll|). (20, Ii;, 121). (211, 40, 12). (8, 5. 1118. |!l||, (2, Ii. 11, |ll|), (12. 2 8, 7. [HD Vgl p 77 VKI. p. 77 Kin r* trug im Momente der Krheutung an der Unterseite des l^egestuchels nahe an der Wurzel desselben ein Spermatoptor. In der Ruhelage hüll das Tier die Kühler nach vorne gestreckt, zieht die Heine an den Leib, wobei die Kemora der Sprungbeine unter einem spitzen Winkel bis zum Kopfe hinreichen. 18 Vgl. p. 77 Vgl. p. "7 M, II, 115, 17, 211, 25 „ (2. .12, 12, |I15|) ziemlich trockene Stellen unler Holzbalken oder /wischen Steinen animalisches u. vegetabilisches Aas M Nahrungsaufnahme nicht beobachte!, scheint sich einiger besonders der hinteren Kx t rem Halen auch als Tastorganeii zu bedienen. 7, II. 11 • Vgl. p. 77 N frei oder in Spalten trockener Kalktelsen lebende Insekten. Illing t auT Kelsen nahe dem Hoden und ist im Begriffe Winterschlaf zu schlafen Auf Bertihrung breitet er ilie Hautfalteu aus, kann aber nicht fliegen. 78, 8, 8, 81, 82, 8-2, 82, 8», 85, 8'8, II, II, II, 11-2 8, 811, 117, III, Ulli, 17, 17'5, 178, III, III, 20 5, 20 8, 21 2 hu! Algen bewachsene Kalkslein wll nde heim Hingange der Höhle u. morschen Mul/ Vegelabilien vegetabilisches u animalisches Aas (1, 18, 55) sehr fcuchle Stellen unter Steinen animalisches Aas, auch lebende Tiere 15, 15-5 trockene Kalksleinwllnde nichl beobachtet 18 (1, 2, Ii II), (II, 2, 7 8), (12, 2, 7 5), (28, 42, 15, |88|) (1, 2.5 2). (12. 2,1111, |l|), (MI, 2 2, III), (15, 2 5, II), (2 2, 2 5, III) auf ziemlich leuchten Stellen auf l'elswlinden u iu ihren Spalten Vgl. p. 77 Kin elllhillt legereife Kiel u stieb dieselben im Momente der Konservierung nun. 2118 • befand sich In der Nacht auT der Jagd nach Trnglnphilus *) In eckigen Klammern kIikI Werte Mit die l.llugc den Le^estachels so Bezeichnung und allgemeine Physiognomie der unter suchten Höhlen und verwandter Ort liehkeilen Vorgefundene He wohner Datum der Krbeutung h) Kine Höhle auf dem Berge ■I u n c e u c a. Der Berg Juncenca liegt reehlerseits nahe an der von Wocheiuer-Keisli itz uaeh dem Orle Cešujica ruhrenden Straße und in uumiltelharer Umgebung des genannten Ortes. Die Höhle befindet sieh nahe dem Gipfel des genannten Berges und beginnt mit einem lorhartigcn Eingang. Letzterer führt einige Meter weil stollennrtig zu-nilchst iu einen ziemlieh ausgedehnten domartigen Baum, der von zerklüfteten Knlkfelsen begrenzt wird. Auf den Kels-wllnden kriecht ein fleekenartiger hruun-sehwarz gefliehter l'ilz mit bleichen und rosafarbigen Kndspil/en. Von den domartigen Baum aus gehen zwei Arme aus, von welchen der linke bald blind endigt, der rechte sich eher idlmShlioh vereng! und weiter unpassierbar ist. Der Hoden der Höhle ist sehr schlammig und führt allerlei organische Beste. /) Častitljiva jam a liegt oberhalb des Ursprunges des Lip-nica-Baches mibe am Fuße Sinei der Jelnvea-Gehirgsketle angehörigen, Rhododendron reichen Berges. Den Kiugaug bihlel ein nie hi ei | Metel hoher und schmaler Spall. Die Höhle vcrlilufl stollenartig und /erfüllt in einen Hauptgang und iu drei rechlerseils verlaufende Scitcugllugc. W II hren d der mildere Seileugang Tast in senkrechter- Richtung nach oben verläuft, behalten die anderen zwei Seiten ginge mehr oder weniger eine hOlizon tale Lage. Die Höhle Isl bis auf den Hauptgang und den ersten Seitengang ziemlich leucht. Am Knde des letzten Armes Tröpfelt unu(erbrochen Wasser von der Heeke herab, welches sich zu kleinen l'ltllzclien ausainuiell. Stellenweise sind Aufllnge einer TropfstelnbUdung iu bemerken, im Ohri- gen Hl eilen die W linde vielfach /er klliriete K.dkh Isen dar llllufig Iritt an den Wänden K ulk Inf auf Diu mittlere Seitengang ist durch Gehllngcschull cbarak lei iNierl Der Boden der Höhle isl im Groben und Ganzen mil Schult bedeckt, nur au manchen Stellen sind eisenschüssige kHlkhllltlge Steine (minderwertige Kisen-erze) und durch KlsenVerbindungen rol gefiirbie Erde /u eshsn Rhinolophus hippoerepis (Bonap.i lupposiderus (Bechst.) Laernnoslenus Seher-hersi (Küster) Troglophilus negleelus (Krauss) Troglophilus cavicola (Keller) Rhlnolophui hippocrepli (Bonap ) hipposiderus (Bechst.) Laemnostenus Schrei-bersi (Küster) Orvolus Micbblzi (Reiller) Aphaohius Müllncri (Ford, Schmidt) Ceratophlllui unlpeoU- iialiiH (Tusch.) Nvcleribia Schmidlei ' (Sehln et Egg.) Phore n i ii i na (Schill, et Egg.) Triphose dubliste 0-) TrOglophllttS lieglectus (Krauss) Trilomorus Nculelallus (Krauenfehl) Campodee erebophlle lllaui ) Craspedosoma spec? Isohyropsalls MOlIncH (liani I Monolislra coecu ■i...... Im, Niphargus oicluus *) (Jnseph?) **) M./X. 12./X. 'M./X. I2./X. 21. X. 24./X. 5./X. Dec ß./X. 2-V/X. I2./X. n./x. 12. X in X 2ßjX. 12 x in \ 25 X I2./X. r»./x. I2./X. 25./X r.,,x. in \ It/X, 25./X. •iViX. U (XII •) Nach Bohlferna'i brieflicher Mitteilung *) Zugeschickt erhalten. SI LBngeninnss6 in Millimetern Spezifischer Aufenthaltsort Nahrung und sonstige Bemerkungen 28, SO Vgl. p. 7!) Vgl p. 7» (.'t-2, 3 3, k) Q9, 3, 78), (211, 2. 8fi) nur m.'iuie, fauchten Stellen unter Steinen animalisches Aas (18. 211, 7), (2. »4, in. |:ir>|). (28. 42. 1.18). (27. II. 112). (28, 311, 108), (211, 4 1, 128) Vgl p. 711 val. p. 70 (1-2, 2-8. 711), (2, 32, 8-5), (2, 311, 128), (21, 1. Hl). (22. 311, 12), (22. 4 1. 13), (22, 1'.. 13 8), (211, 4 7, 158, |7 2|), (3, II. 1.1-2) 28, .VN, III, |8| - • 80, 211, 30 3» - - (2fi, 3fi, 8fi). (2 7, 2II. 8), (28, 3, 8 3), (28, 3, H-2) 23 2 1, 2 1. 2i, 2 1, 2 1, 22, 2'2. 22. 22. 23, 23. 2 4, 2 4, 2 4, 2fi, 211, 211, 211, 28 2-2 22, 2-4 Val. p. 80 Mih h in.ihr' fcllchlf Stellt'!) linier Slcincii •ehr fauehte stellen euf (ichllngcschlltt piiriiHitiHeh mil Khiunlophus liippnerepiK Val. p. ho Kuh h animalisches Aas animalisches Aas 3 4 2, Ii 1 12. 112. II 2. 112. 1 12. 14 3, 113, 113. II 1. 14*, 145 (12, 2 2. TrH), (2 5, 3 8, 112). (211. 4 0, II, |8|) H 25, 211. 28 3 8, 3, 8-2 müßig lellehle Stellen, nuf Steinen nulle dem Hoden auf Kulkfi 1 i ii Val. p 7ii IUI Sehl 1 ii i - Ii 1. '11 Stellen unter Steinen Val. p. 75 1 l'tlrchcn iu Kopula vorgefunden Vgl. p 711 nuni iL ■ Ii' Ahm, r.. -.- -i Hirh springend 7 4-2 58, 5 138, 85 Iii. 411. 5 5. 5-4, 5-8 4, Iii, 5, 8-8, 0 4 8, 0 5 2, I 41 42. Ti, 311. 38, 38 52. 4 5. 4 2 3 4 84, 25 animallHcheH Aiik nur IllllUia fellehlen Nlellell in Spulten oder auf Kalk feinen Kehr feuchte Stellen, auf Brdgrund unter Siemen in kleinen Pfotsehen untei Btelnen und auf fauligen Yeaelaliilit-u aiiiniiiliHcIicK Aiik leitende IiiHcktfii; Weltteilen mil h-Kiii'ifiii Kloni (ITi mm) hu Durcliniciutor und ein Tier Im llJiulungN/iiHtiiiiil vorgefunden. Scli'i-i' Kielt der KxlremilJileu, hi'Nnndri'K di'H /weilen l'uareH nI h Tmilnrgimc /u tiedienen. aititnaliHclii't* Aiih li-lti-mle Tii're (kleine weilte Wllriueheu) I). Zusammenfassung sonstiger Ergebnisse. u) Verhalten der Höhlentiere zu den äußeren Faktoren (Licht, Temperatur, mechanischer Druck). Gegen weißes elektrisches Licht sind sämtliche bisher beobachteten Tiere sehr empfindlich. Sie ergreifen im Momente der Beleuchtung die Flucht und behalten dabei die zuerst genommene Richtung bei. Bei Laemnostenus in der „Ajdovska und Častitljiva jama" machte ich stets die Beobachtung, daß sich das Tier, bevor es eine bestimmte Richtung ergreift, einigemale vorher umgedreht hatte. (legen Druck sind die meisten Höhlentiere, außer Käfer, sehr empfindlich. Die große Hinfälligkeit der Höhlentiere bei höheren als in der Höhle ZU beobachtenden Temperaturen isl eine längst bekannte Talsache, jedoch ist die Kmpfiudlichkcit gegenüber diesem Faktor bei verschiedenen Ilöhlentieren sehr verschieden. Von den Coleopteren ist Laemnostenus am wenigsten, Leploderus am meisten von der Höhlen resp. niedrigen Temperatur abhängig. Außergewöhnlich empfindlich gegenüber höheren Temperaturen sind Tithanetes und Campedea (Vgl. Hamann lS!l(i, p. 10). h) Fang- und Transportmethoden. Zu siark Ubelrichende und dem Zerfalle nahestehende animalische Ködermiltel werden von den aasfressenden Höhlenlieren im allgemeinen gemieden, ganz frisclic nur sel'cn besucht. Am günstigsten sind solche animalische Köder, welche nur einen schwachen Ubelgerurh aufweisen. An vollständig verwesenen animallsclien Ködern sind mehrmals tote Höhlenlicre vorgefunden worden. Die bisher angewendeten, im Abschnitt „Allgemeine Technik und Methodik" angeführten Fang- und Transportmethoden haben sich ^ut bewährt; denn es gelang mir bei strenger Kinhaltung derselben die meisten der erbeuteten Tierforinen in größerer Anzahl lebend nach Wien zu befördern, sie hier am Lehen zu erhallen und unter andern auch die empfindlichsten von ihnen in sehr warmen Räumen lebend zu demonstrieren, ohne dabei die Lehensfähigkeil der betreffenden Tiere zu gefährden. (Vorführung der meisten Höhlentiere eeleeenllieh meines, in der am 8. Jänner UHU tagenden allgemeinen Versammlung abgehaltenen Vortrages über die Oekologie der Höhlentiere in der k. k. Xuolngisch-bolaniseheii Gesellschaft In Wien). Auch der Versand lebender TrOglO- philcn auf größere Entfernungen i*i gelungen. An das Institut für experimentelle Spelaeobiologie in Honen (Frankreich) gcscbickle Höhlen- heuschrecken (ca. 100) sind laut brieflicher Mitteilung v..... Direktor des genannten Institutes, II. (lade an de Kerville in de.....rwünsehlcn Zustand angekommen. c) Allgemeines über die Lebensgewohnhelten der Höhlentiere. s: i Die meisten Höhlentiere werden erst gegen die Naclnnittagsstunden und gegen die Nacht zu munter und suchen ihre Nahrung, tagsüber ruhen sie entweder in den gewohnten Schlupfwinkeln oder sie sitzen frei auf ihren spezifischen Unterlagen, wobei manche von ihnen eine ganz charakteristische Stellung, die sogenannte Schlafstellung einnehmen. (Vgl. p. 77.) il) Verbreitung der Höhlentiere. Tierleben wurde in den äußersten Teilen der Höhlen, auch in ihren blindgesehlossenen Knden vorgefunden, entgegengesetzt den Hamann'-Bchen13 Angaben, nach welchen das Tierleben in den äußersten Huden der Erzherzog Johann-Grotte zu vermissen wäre. K. ('her die Färbung der Höhlentiere. In der Kegel sind nur die Höhlentierformen einer bestimmten Qruppe in der Färbung einander ähnlich, so zum Beispiel sind alle Höhlen-käferarten rötlich bis gelblichbraun, alle Krtisterarten weiß oder gelblich getönt. Ks gibt aber auch diesbezügliche Ähnlichkeiten bei Tieren verschiedener Tiergruppen, So zeigen die im Halbtinsteren gemeinschaftlich lebenden Tiere wie Campylea, Troglophilus, (iryllomorphus, Sculigera und andere einander ähnliches Kolorit : Alle sind bräunlich marmoriert und iu der Kegel grünlich nuanciert. Die grünliche Nuancierung ist besonders stark bei Campylea, Troglophilus und Tegenaria derhamii Scop. zu beobachten. Bei echten Höhlenkäferarten und bei Stalila konnten bisher keine farbigen l'igiiieiilzellen nachgewiesen werden, und es scheint, daß bei den ersleren die bald dunklere bald lichtere rötlichbraune Färbung und zwar die gelblieh braune Färbung des Kopfes, der Brust und der Kx-tremitäten bei Stalita einerseits von der Dicke der Chitindecke, anderseits von dem Jeweiligen Krhärlungszusland abhängt. Ganz dunkle Färbung bei Leptoderus und anderen echten Höhlenkäfern, welche zuweilen zu beobachten isl, dürfte im allgemeinen auf das Absterben der ('liitinhaiit bei Lebzeiten der betreffenden Tiere zurückzuführen sein. Binzeine Tausendfüssler und Crustaoeen zeigen hie und da dem Substrat, auf welchem sie sich in der Hegel aufhalten, ähnliche Färbung : manche Broehydcsinus-lndividiieii sind bräunlich schwarz, Tilhanctcs und Monolislra rostbraun elz., was einer Vitalfärhuug gleichkommt. l a mu n ii nun, Europäische HOhlenfmuui. Jonn, ikiiii, p. 5. Slovstvo.*) Murko dr. M., Bericht über phonographische Aufnahmen epischer, meist mohammedanischer Volkslieder im nordwestlichen Bosnien im Sommer U)I2. (Nr. XXX der Berichte der Phonograiiun-Arrhivs-Koniinis-sion der kaisorl. Akademie der Wissenschaften in Wien. Aus dein Anzeiger der philos.-histor. Kl. der kais. Akad. der Wissenschaften separat allgedruckt.) Wien 11)12. Str. 17. 16°. S pomočjo balkanske komisije cesarske akademije znanosti je prof. Murko v počitnicah 1912 raziskoval narodno epiko bosanskih muslimanov. Da Iii dosegel kolikor irogočo zanesljive uspehe, se je posluževal tudi l'o u o g r a l'a. 1'ri leni gn J6 VOdila želja, da bi nekatere pesmi sprejel v celoli Venilar lo ni bilo mogoče, ker je lahko sprejel na 1 ploščo le 'JO—.'1(1 desetercev. Ker mu je nedostajalo plošč, je omejil svoje mule le na zanesljiv material glede prednašanja, števila zlogov, ritma In razmerja do besednega akcenta, dialekta iu event. tudi drugih jezikovnih opazovanj. Delal je od 10. avgusta do 2. septembra in je dosegel lepe rezultate, posebno ker so mu šli mohamedanei, ki sicer glede fonografiranja niso posebno po-BtreSIJivi, neverjetno rade volje na roko. Sicer pa je bilo delo zelo utrudljivo. Konograf mu je dokaz, da pevci samoglasnike in po celo zloge iu besede zamolči-na koncu verzov, da šteje verz mnogokrat več ali manj nego 10 zlogov, da ni vedno ee/.ura za četrtim zlogom, akcent je drugačen nego v navadnem govoru, dialekt je metali Itd. Najititoresaiilncjše pa je dejstvo, da pevec nikoli dvakrat ne poje enako. To se dosedaj še ni opazilo. 1'rof. Murko jo pustil istega pevca trikrat zapored peli In je opazil, da Iii uiti prve besede enako pel. Da, celo najrazličnejše perinu-laeije, izpuščanje verzov je opazil poročevalec m prišel do prepričanja, da se nekateri« pesmi v gotovem oziru ustvarjajo kur iznova. Gotovo jo, da »o ho vho naše epske pesmi, ki se natisnjene, pele, o z i ro m a diktirale le e u k rat. I/, tega sledi pa tudi dejstvo, da ne velja pri petju narodnih pesmi pravilo, da se mora tekst, preden se fonografira, napisati in da ga pevec ne sme i z p r e m i n j a t i. - Poleg epskih pesmi je louograliral tudi I i r s k o - e p s k e , ki so krajše in se imenujejo ravne pjesine (pjesina u ravan); s leni je označeno počasno prediiašanje. — Kaziskovalec je sprejel le začetke pesmi ni je volil večkrat eno in isto pesem, da sla se lahko primerjala prediiašanje in tekst različnih pevcev. Število verzov pa je bilo zelo majhno, ker je predigra iu spremljanje s tamburn vzelo precej časa. Tudi moli dejstvo, da je treba menjavati plošči'; pri tem se marsikateri pevec zmoti, ne more naprej, po navija in se popravlja. Tako je ludi ležko dobili pravi pojem o p r e d u a š a n j u cele pesmi. - V celem je louograliral Ki krili ; pelo je 'JO pevcev, med temi pel ki ' iinskih. Muslimanski pevci so peli po večini s spreinljovaiijein tambure ali * / letošnjim letnikom je preuredilo uredništvo slovstveni del Caruiolc lako, da bo prinašal na prvem mestu referate o važnejših delih iu razpravah, tičočili se Kranjske, na drugem mestu pa bibliografski seznam razprav, člankov in sestankov, ki so posredno ali pa neposredno z raziskovanjem naše dežele v zvezi. Skušali bomo po možnosti doseči popoten seznam, zato prosimo vse avtorje, da v pošljejo uredništvu Caruiolc separatne odtiske njihovih domoznanskih del ali nuj nam jih pa vsaj naznanijo po dopisnici, z natančno označbo revije oziroma časopisa, kjer so ixftli. S-! tiimbnrice z dvema kovinastinia strunama. Narečje je bilo štokavsko-ikavsko, katero govore mohamedanci in katoliki v Bevernozapadni Bosni; pravoslavni pa se poslužujejo je-kavskega dialekta. — Zanimivo je tudi, da je Murko zasledil v teli krajih izgovarjavo trdega 1 (1), kar se je opazilo dozdaj v narečju mohamedancev okoli Bara in Podgorice, v zgornji dolini Drine in na južnem Ogrskem. Dr. R. Moli. Steklasa Ivan, Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem. Med župnijami ljubljanske skotijo ima Sen t Rupert doslej gotovo najobsežnejši in najnatančnejši opis. Blizu 340 strani v osmerki obsega lična knjiga, s katero je postavil marljivi slovenski zgodovinar Steklasa svojemu rojstnemu kraju trajen spomenik. Stara župnija Seilt Kapert, ki obstoji vsaj že izza 11 stoletja (pisatelj bi rad potisnil njen začetek v I). stoletje) pa ima tudi (oliko zgodovine za seboj, da se izplača o njej pisati. /, veliko temeljitostjo je tu obdelano vse gradivo, ki ga je pisatelj nabral v domačem župnem arhivu, v Novem mestu in Ljubljani. Listino za listino, enakomerno obdeluje; mnogokrat jih podaje eelo v izvirniku s slovenskim prevodom. Tu čitamo o raznih pravdah za cerkvena zemljišča, za d( setino, za dediščino in posojila. Posamezna poglavja segajo daleč preko mej šenlruperlske, župnije n. pr. ko razpravlja o mejah nekdanje' Savinjske marke in njenih mejnih grofih ali o razširjanju proteslautstva na Dolenjskem. Zelo zanimiv je tudi obširen opis stare božje poli sv. Frančiška Ksaverija na Veseli gori, kjer čitamo o ustanovitvi cerkve iu njenih dobrotnikih, o raznih pobožnostih ki so se pri njej vršile, o bratovščinah, odpustkih, romarskih procesijah, o službi božji in važnejših ustanovah iu je dostavljen celo natančen inventar o nepremičnem in premičnem imetku Cerkve, ko je bila božja pol na Veseli gori 1.1782 odpravljena. Kakor je potrebno, da se zlasli pri sestavi lokalne zgodovine vsi viri kolikor mogoče natančno izčrpajo, ker utegnejo bili njih poedine drobline, ki osvetljujejo verske, družabne ali gospodarske razmere, vendar je pri obdelovanju gradiva treba ločili med tem, kaj je bolj iu kaj je manj važno. Prvo mora pisatelj primerno poudarili, drugo k večjemu mimogrede omenili. Tako poslane pripoved mnogo zanimivejša in živahnejša. Način, kakor pisatelj po vrsti obdeluje razne listine, pa nehote utrudi čitalelja; tudi pri leni trpi pregledni sestav. Ako hi bil posamezne dola; iu osebe, ki so bile za razvoj župnije pomenljive bolj |......laril, hi knjiga le pridobila. V koliko se posamezni krajevni podatki: opis cerkvenih stavb in njih začetka, kulturnih razmer v župniji, šenlruperlske občine, v koliko se vse to strinja z zgodovinsko resnico je mogoče presojati le domačinu. Ne dvomim, da je pisatelj vse, kar nam podaje, vestno pre-iskal iu le zanesljive stvari zabeležil. Dostaviti pa hočem na tem mestu par opazk, ki so splošne važnosti. Z Zunkovičevo strujo trdi tudi Steklasa, „da so bili prvotni prebivalci (po naših krajih) Slovani, a ne Iliri niti Kelti. To je prav verjetno; saj vendar ni mogoče, da bi se za časa preseljevanja narodov moglo naselili po naših krajih toliko novih prebivalcev Slovencev, da bi bile vse dežele goslo zasedene" (sir. II). Najprej je trebil pripomnili, da slovenske dežele niso bile goslo zasedene, nasprotno kaže vse, da je bilo prebivalstvo zlasli na Kranjskem zelo redko. Tisti, ki trdo da so /,• loti pred ljudskim preseljevanjem Iu Slovani, pa nam morajo razložili, kako da omenjajo vsi rimski iu grški pisatelji prihod Slovanov koncem (i. stoletja kol nu-slop novega nepoznanega ljudstva, in zakaj so se po njihovem prihodu verske in kulturne razmere v Noriku in Panonijl popolnoma izpremeiiile. Mesto živahnega verskega življenja z razvilo cerkveno organizacijo je nastopilo v 7. iu S. stoletju paganslvo, ki je popolnoma uničilo krščansko kulturo. Vsega lega teorija slovim Sli skega autohtonstva doslej še ni pojasnila. Opirajoč se na legendo trdi pisatelj (str. 11.): „Sv. Mohor in Fortunat sta o/.nan jevala novo vero po Kranjskem že okoli leta 51 po Kristusu." Zgodovinsko dognano je le, da sta bila sv. Mohor in Fortunat miičeiiika akvilejske cerkve, kar pričajo stari martirologiji. Sta Ii v Noriku in Pano-iiiji oznanovala krščanstvo in celo že v prvem stoletju, kakor meni Steklasa, je pa zelo neverjetno. Legenda o njunem apostolslvu je nastala še le v 12. stoletju. Zato tudi ni resnično, da bi imela Knioua že okoli I. 50 po Krisl. škofa, kakor trdi de Rubels. Edini emonski škof, ki ga zgodovinski viri navajajo, je bil Maksim, ki pa ni „/.a cesarja Oecija pobegnil v Liburnijo in tam kol ninčenik iiiurl I. 252 po Kr." (str. 11.). Kmonski škof Maksim se navaja več kot sto let pozneje v aktih akvilej-skega cerkvenega /.bora (1. .'181.); je Ii umrl kot ninčenik je pa do cela negotovo. Dijakon Pelagij, ki je baje umrl leta 281 pa nima z našo Emono nič opraviti. — S Huberjem (Geschichte der Einführung und Verbreitung des Christcnthums in Süd-osldeiilsehland) trdi Steklasa. da kaže patrocinij sv. Ruperte na delovanje solno-graških misijonarjev iu da je morala cerkev nastali že pred lotom 811, ko je bil solnograški vpliv omejen na pokrajine severno od Drave (str. 1!).). Kaj je na tem resnice? Mogoče je že. da so delovali solnograški misijonarji ludi južno od Drave, loda patroeiniji sv. Kiiperla tega ne dokazujejo. Ce vpoštevamo, da so v srednjem veku patroni, ki so zidali cerkve, ludi določali kalereniu svetniku naj je posvečena, da je ustanovitev šenlruperlske župnije brez dvoma v zvezi z blaženo llemo. grofico koroško, ali njeno rodbino iu da se je patrocinij sv. Ruperts prav v tistem času po Koroškem zelo razširjal, zalo je uinljivo, zakaj je bila ludi novoustanovljena cerkev v Savinjski marki temu svetniku posvečena. Akvilejski patriarhi pa gotovo niso proti temu ugovarjali, kakor meni lluber, ker patroeiniji v tistem času itak niso imeli nikakili posledic za cerkveno jurisdikcijo. Na zanesljiva zgodovinska tla pridemo glede župnije šenlrupeiiske še le z I. I Kil), ko je bil „plenillli capituluni npiid Cr 1 log in ecolesia s. Rupertl." steklasa je to manj primerno po slovenji kol .veliko kapiteljsko posvetovanje.*" Bil je par cerkveni zbor kranjske arhidijakonije ali dekanije. Vse kar navaja pisatelj o zgodovini župnije pred tem triom so več ali manj verjetna domnevanja, ki nimajo zgodovinske podlage. Zdelo se mi je potrebno na te točke posebno opozorili, ker so se o njih zanesla med nas kriva mnenja, ki se polom zgodovinskih spisov vedno bolj širijo in podedujejo od pisatelja do pisatelja. Ako mi je Sleklasova knjiga dala za to povod, s tem ni rečeno, da je njegovo delo površno ali nezanesljivo, nasprotno moramo pohvaliti marljivo vestnost, s katero je pisatelj nabral iu obdelal obsežno arhivaluo gradivo. Dr. .Ins. Iliiiilrn. lUičnr tir. /<>., 1'ooijest reformacije i protireformucije u Medjtunurjti i siisjeiinoj Hrvatsko j. (Varaž.ilin, tiskom SI. IM. IMalzcra, 1918. — sir. 1.17. Cena K 1*50. 1'rof. Itiičar v Zagrebu nam je dobro znan kot kiiltiirno-zgodovinski pisatelj; zlasli je proučeval protestantsko dobo slovenski' iu hrvatske prollostl. Pri (Matici Hrvatski" je pred par leti izdal „l'ovijesl brv. prolest, književnosti", pa tudi v naši „Carnioli" jeze pisal. Pričujoča študija razpravlja o proleslanlizinii v Medjiiiniirju, ki je bilo eno izmed centrov jugoslovanskega proleslanti/.ma, iu to vsled zaščitniška .Ilirija Zrinskega. Itiičar je o leni pred dvema letoma napisal razpravo v varaždinskili »Naših Pravicah", n sedaj jo je izdal posehe, razširjeno in popolnjeno. V svrlio le svoje študije je pisatelj pregledal v Varaždiiiu frančiškansko knjižnico in knjižnico čaziuanskega kapitlja ter mestni arhiv; nadalje je liil v Nedeliščli, kjer je .hiraj /nilski ustanovil proteslaiilsko tiskarno, v Cakovcu iu l.egraihi, kjer je V župnišču » boksit je n a p 1 a v 1 j en i neraztopni zaostanek po v prejšnjih geoloških dobah raztopljenem apnencu in dolomitu. Raztopljivi karbonat kalcija iu magnezija je voda odnesla v morje, neraztopno primes pa je odložila že na kopnem, kjer je bila prilika za to; ondi jo sedaj nahajamo in zovemo boksit. Boksit ni samostojna rudnina, nego je različno sestavljena zmes sporogelita in nekolikih primesnin. Zatorej se ne more govoriti o čistem ali o nečistem boksitu, nego le spričo tehniške porabnosti o dobrem ali o slabem boksitu. F. S. Tucan Fr., Zur Bmixitfraae. Zentrallblatt für Mineralogie, Geologie und Palaeontologie. 1913. S. 65 — 68. Stuttgart, 1913. Dittler in Doelter sta proučevala boksit in izjavila o njem tole mnenje: Hoksil ni kamenina ((iesteinsart) nego rudnina (Mineral). V priredi imamo dva krislalovana glinična hidrata: diaspor in hidrargilit (gibsit) in pa amorfni glinični hidrat: boksit. Ti trije hidrati tvarjajo z limonitom, rdečim železovcem in kaolinoin (glino) kamenine: alumolite, iu sicer kristaloidne. in koloidni? ahmiolite. Koloidni alumoliti so liste kamenine, ki jim je pretežna sestavina boksit. Cor n ti in I. a z a r e v i č (Kolloidzeitschr. 1909) smatrata boksit za enakšno (honiogensko) in isotropno tvarino, ne pa za mehansko zmes. Vsem tem nazorom nasproti zagovarja Tue an zaključke, ki so vznikli iz Kišpatičovega in Tučanovega proučevanja (gl. naši" poročilo o razpravi: Kišpatič, Bauxite il. kroal. Karstes u. ihre Entstehung). /''. «V. Tučan Fr., Terra rosna, deren Natur und Entstehung. Neues Jahrb. f. Mineralogie, Geologie und l'alaeonlologie. Heilage - Band XXXIV. S. 101- 130. Stuttgart 1912. Kraška rdeča prsi (terra rossa) je značilna posebnost kraškega sveta. Že mnogi znanstveniki so razniotrovali vprašanje, kaj je njeno bistvo, in kako je nastala. Nekateri so mnenja, daje kraška rdeča prst neraztopni zaostanek za apnencem in dolomitom Izpodnebna voda namreč raztaplja apnenec in dolomit in odnaša raztopljeno snov (CaCO, in MgCO,) v morje, neraztopne primesi pa ostanejo na mest u, kjer so se izločile in tvorijo kraško rdečo prst. Ol) priliki jih voda od ondod odnese, pa spoloma Iu ali lam odloži in Ivori iz njih večje naplavine rdeče prsti. Tako mnenje je prvi izrek d dunajski mineralog Zippe (18.r>.'i) in soglašali so: Lipoid (1H5S, naš rojak s Spodnjega Štajerja), Tielze (1S7.'I), Netl-niav r (1H75), K u c h s (1875), Ta ra m o 11 i (1HH0), Lorenz (1881), Leiningen (lllll). Nasprotna mnenja pa so izražali: Stäche (188(i), Iv Krämer (188!), naš rojak), Waith er (tstl.'l), V i ii a s s a de Hegny (liMM) in so izpodbijali misel, da izvira rdeča prst od apnenca ali od dolomita. Oboji veščaki so opirali svoje mnenje na geološko in kemijsko preiskavo rodeče prsti. Predstojnik mineraloškega muzeja v Zagrebu, dr. Kr. Tucan se je lolil spornega vprašanja s tretjo strani. Popolnoma pravilno smatra Tučan rdečo pist za kamenino. Novejše kaiiieninoslovje (pelrologija) pa je doseglo blesteče uspehe s leni, tla je za proučevanje kamenin uvedlo poleg geološke iu kemijske preiskave podrobno mineraloško izsledovanjo s pomočjo mikroskopa. Ta način preiskovanja je Tucan vzel v službo vprašanja o bistvu in poslanke kraške rdeče prsti. Poiskal je, katere rudnine jo tvorijo, dočini so poprej le bolj njeno kemijsko snov na sploh i moli v mislih. Nova ineloda je Tiičanu res izpopolnila tisto podlago dejstev, ki jo potrebuje induktivno postopanje za veljaven sklep. S svojo srečno ini-.li|o je Tucan dovedel polsloletuo vprašanje do uspešne odločilve. In ta Odločitev se glasi v prid Zippejeveniu naziraiijii. Tučan je pogodil pravo ped menda zalo, ker se je žo poprej Davil s proučevanjem karbonatnih kamenin hrvatskega Krasa. Kamenine imajo vobče navadno poleg svoje bistvene snovi kolikor toliko — rekel bi slučajno — primešan ih nebistvenih (akcesornih) primesi. Tudi apnenec in dolomit jih imata. Tučan je vzel kose teh kamenin in jih je raztopil v kislinah. Tedaj je navadno zaostalo nekaj malega predrobnega prahu rumenkaste ali rdeče barve. Ta zaostanek tvorijo ne-raztopne primesi. že na oko je zaostanek podoben kraški rdeči prsti. Zatorej je Tucan proučil petrogralsko in kemijsko zaostanek in kraško rdečo prst. Pokazal se je, da je zaostanek po apnencu in istotako po dolomitu sestavljen iz mičkenih drobcev kremenca, blestnika (sljude), živca, rdečega želozovea in drobcev še več drugih, skupaj nad 25 rudnin, med njimi jo tudi nekoliko glinaste snovi. Ta je v zmosi edina nekristalizovana, torej amorfna, in sicer koloidna (med gele spadajoča) rudnina. (Ilinasta snov tvori male kosme, ki so rumenkasto ali rdeče barvani od priiuešanega železovega oksida in hidroksida. Po svoji kemijski sestavi je ta glinasta rudnina gel aluminijevega hidroksida (Al,O,. ILO), iu ji amorfna modifikacija iste snovi, ki Ivori, če je kristaloidno izobražena, rudnino diaspor; zatorej ji je prof. Kišpatič nadel ime sporogelit. V zaostanku po apnencu iu dolomitu je sporogelit pretežna tvarina. Sporogelit iu V86 druge akce-sorne rudnim« so prvotne (avtigen-.ke) primesi v apnencu iu dolomitu. Spoznavši rudninsko sestavo ueraztopnega zaostanka po apnencu iu dolomitu, je proučil Tučan rudninsko sestavo kraške rdeči« prsti. Pokazalo se je, da je rdeča prst sestavljena prav iz listih rudnin kakor nerazlopni zaostanek. Drobci rudnin so istolako iničkeni (merijo večji del le O'OI- 0"2 nun) med njimi prevladuje glini podobni sporogelit in tvori z adsorhiranini železovim oksidom in hidroksidom v rdeči prst i poglavitno snov. Analiza rdeče prst i iz Županjra npr. izkazuje 70 '"„ sporogelita iu 22železovega hidroksida. Kemijska analiza nadalje izkazuje, da kraška rdeča prsi ni aluminijev silikat ali glinično kremični gel Coriiii), ludi ne rdeča brna (roter bellen, Wernscheid;), in ne glinaslokreinenova snov (liosenbusrh), nego kraška rdeča prst je poglavitno s p o rog elit z a d s o r h i ra n i m g e 1 o m žo I ezo v ega h i d ro k si il a, ki ji daje rdečo barvo; primešaiiih je še nekaj drugih koloidnih snovi iu pa omenjene kristaloidno rudnine. Naposled primerja Tucan uapeh svoje preiskave s tem, kar je dognal prof. Kišpatič o boksitih hrvatskega Krasa in pride do spoznalka, da je kraška rdeča prst po vseh svojih fizikalnih, kemijskih in mineraloških svojslvih Isto, kar boksit, boksit je starejša, v prejšnjih geoloških dobah nastala kraška rdeča prsi, iu kraška rdeča prst je mlajši, recentni boksit. /•'. S. Clmanskv Dr. S., l'nlrrsucliutiuen über '/.•/.«.• Wild' und Hausschvoein im l.iiihiirhcr Moor und Uber einige nun diesen Schweinen abstammende rezente Hussen. Mitteilungen d. laiidwirlsehalll. Lehrkanzeln d. k.k. Hochschule f. Bodenkultur in Wien. Wien, L918. Mit 8Tabellen und I Tafeln; öS Seilen. Vorliegende Studie beschäftigt sich mil den Kiioclienresten des Schweines, welche gelegentlich der Entdeckung der Pfahlbauten am Lalbacher Moore in den Jahren 18.75 1877 cbondaselhsl ausgegraben wurden. Die vorgefundenen Kuochenresle zerfallen nach Angaben des Autors iu zwei deutlich geschiedene (lrup|.....; in ilie . Lesar dr. Jos., Žiga Lemberg Tomaž Hren. Dom in svet 1918, 44(1—453. Lončar dr. Dragotln, I Milan 1'ajk. Veda 1918, 415 117. Mal dr. jos , Urb in barve dežele Kranjske, ('as 1918, 419 481. Ogrln dr. Pr., Die /. i g.' u n e r f rag e. Laib. Zeit. 1918, Nr. 168, 164. Pettauer Leopold, Vor hundert J a Ii reu (Österreich erklärt Frankreich den Krieg). Laib. Zeit. 1918, Nr. ISL Pilltar Lllka, 0 krajevnih imenih VI XVI. Ljub. ZVOn 1918, štev. 1 do 10, 12. Pirna! Max, Bernekers Denkmal des hl. Johannes v. Nepomuk in Krainburg. Laib. Zeit. 1918, Nr. 269. Prijatelj dr.lv., Ustanovitev Blelwelsovlh Novic (Gradivo). Veda 1918; 59, 161, 871." Stele dr. Pr., Valvasor. Kulturna -kiča. (''as 1918; 25 86. Stehlik dr. OtO, K a r. II a v I i ček Itorovskv in Slovenci. Veda DHU: 25(1, 112. Stesku Viktor, Zdravnik dr. Marko (irbec (HI5H 171 S>. Dom iu svet 1918, slov. 5—1). Welsbach Dr. A., Die Slovencu. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft In Wien. Bd. XXXIII J, llioa. S. 284—251. (Navedena antropološka razprava o Slovencih je izšla sicer že pred 10 leli, loda ker je le mulo poznana jo navajamo v našem bibliografskem se/.iiamu). Zois M. Freih. v., Heimatschutz u. Denkmalpflege in Laibach. Laib. Zeit. 1913. Nr.: 68, 70, 71. — Denk mal seh u t zf ragen in Laibach. Laib. Zeit. 1913, Nr. 208. — Aus einem vergessenen Lande (Möttling u. die Windische Mark). Laib. Zeit. 1913, Nr. 210, 214. — Gedanken Uber Denkmalpflege. Laib. Zeit. 1913, Nr. 233. Berichte der Gesellschaft für Höhlenforschung in Laibach. Kunaver P.-Pick K. Josef Nagel und sein Manuskript über die Mühlen in Krain ans dem Jahre 1748. Laib. Zeil. 1913, Nr. 258—286. 1914, Nr. 47, 58, 60. — Die Höhlen in den Helgen ober Ortenegg. Laib. Zeil. 1913, Nr. 109, 110, 152. Die Höhlen in den Bergen ober Ortenegg, l'odpee und (iroß-laschitz. Laib. Zeil. 1918, Nr. 167; — Die Höhlen von IM eh. Laib. Zeil. 1913, Nr. ? Die Žiglovica bei hohem Wasserstande. Laib. Zeit. 1913, Nr. 209. Höhlenforschungen auf dein Keifnitzer Hochplateau. Laib. Zeil. 1913, Nr. 215. Höhlenforschungen auf der Velika gora. L. Z., 1913, Nr. 217. Die Höhle (lolešička in M o m p a d e r m o. Laib. Zeil. 1913, Nr. 254. Bučar Julij, Velika divja raca. Lovec 1913, št. 1 - 12. (Opis temelji predvsem na opazovanju življenja velike divje race na Kranjskem.) Pranke Ivan, Sar ena postrv (I rut ta i r i d ca) in rdeča postrv (salnio f o n I i n a I i s) u a Kranjskem. Lovec, 1913. štev. 7—12. Izvestja društva za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja. 1913. Sestavil ing. ehem. .1. Türk. Nachweis der Moore iu Niederöslerreirh, Oberösterreich, Steiermark, Kärnten, Krain, Tirol ll. Mllluen. Im Auftrage des k. k. Ackerhaiiniinisler. herausgegeben v. der k. k. html Wirtschaft!.-ehem. Versiiehslalioii iu Wien, 1911. Kommissionsverlag v. Willi. Krick (vide pag. 107). Perko I., Proteus angulneus. Laib. Zeit. 1918, Nr. 282. Piiii.tt Makso, Notar Jožef Steiger, /.namenil lovec in lovski pisatelj. Love.' 1913, šlev. 3. in I. Quecksilber Berg- und Httttenwerk in Idria. Laib. Zeil. 1913, Nr. 78. Sajovic dr. üvidon, Kače na Kranjskem. Pedagoški letopis Slov. Sol. malice I. 1913: 103 124. Zmije ob cenil a p (sečna v Krajine v boji o h v I i. (as (izhaja v Pragi), 1914, čislo 4L lllidka ('asu 12 (Piirodni vedy). (Članek razpravlja o živ-Ijenskem boju med gadom in modrasom na Kranjskem.) Die Bekämpfung der QiftSOhlangen iu Krain llll.'l. Laib. Zeil. 1914, Nr. CS und 69. Strgur V., Das Bergwerk Idria (Vortrag). Laib. Zeil. 1913, Nr. 119, 120. Zapiski. Za ni »i i v zvon. V podružnici sv. Roka v Hrastu v ViniSkl far i visi mal /von, ki je visok 2(5 cm in širok 86 cm, in ima tale zanimiv napis z letnico 1874. Kaj Iii pomenil la napis, to ho pač telko razlohnačiti. To bi bil torej, kolikor je meni znano, peli zvon, čigar napisa ni mogoče razbrali. O štirih takih sem sporočil v /god. /bor. I. 1890 str. 150., kjer so v prilogi tudi ponatisnjeni Irije napisi. Zanimiv je zvon tudi se zato, ker ima letnico z arabskimi šlevikami iu ne z rimskimi, kakor je bilo tedaj v navadi. II. Hoeckeler: .Beitrüge zur (ilockeiikuude" V. 72, piše, da so rabili pri napisih do začetka 15. veka navadno le rimske številke in tele kasneje arabske. - To je edini zvon podružnice v Hrastu, (lospod župnik J, König na Vinici misli v kratkem nove iu večje zvonove naročili. Obljubil je, da te zanimive starine ne bo dal preliti, ampak da bo zvon ali pridržal zalo. da se zvoni ž. njim zadnjo uro in ob času hude ure, ker imajo ljudje do njegovega zvo-nenja ob času nevihte veliko zaupanja, ali pa ga bo poslal škof. muzeju. /. SiišU. Star zvonce iz eitine pravoslavne cerkve na Kranjskem. V nekdanji mali cerkvici sv. Jurija na Bojanrih v občini Adlešiči, katero so pred več leti razširili iu ki je edina pravoslavna cerkev ua Kranjskem ler ipada pod župnijo Marindol, je visel do pred nekaj leti zanimiv zvonec, ki je visok 18 eni in širok 16 Cm ler tehta 2 to/ 40 dkg. Napisa nima nobenega In tudi ne letnice iu je nekoliko počen, /daj tudi nima keinhlja. O njem je izvedela na mojo prošnjo gdč. učiteljica na Bojancih Zvonka Porenta od BojanČanov tele zanimive podatke: »Zvonec je bil t kapelici, ki so jo postavili prvi Bojančaui, ki se Iu naselili in sicer šliri družine: Korilič, Mirosavac, Hadojčič in Vrlini«*. Od teh je rodbina Mirosavac že izumrla. Prišli so od Novega Bazar a ob reki Bojani sem in zalo so dali selit ime , Bojanci' Star je zvonec .'180 let To je, kakor I lilijo, popolnoma natančna letnica Vlit je bil, kakor vedo povedali, v Stari Serbiji. Prinesli so ga pri preselitvi seboj." Zvonec sem kupil od Bojančanov iu ga podaril škof. muzeju, da si' la zanimiva starina ne izgubi kam drugam /. Sšitff, /tratovifina sv. A\ '/' na /lomen iz i /00/. Knu kralkn Si......rkaine te Bratoiishne Hiniske ua llemzi per Divizi Marij u Mengeški Karri, red Stimi odpustki, katir so dani tem Bralain iu Sestram. t' temi Selistiiiiu leitu, kar je u lun svetim Kuni post a u le n k eniiiiu N........ si ni k u Bos tlim u ua Senili, lun k eniiiiu Pastorin Diihoiinimii uliga volu Iga Karshanstun gospod gospod Alexander, leliga yemiiia ta Sedmi Papesli u lim en Ihausen! Sheslstu, mu S111 t, 1......11 m ledu po ('briltushoiiim Roiftvl na S: Tliomasha Aposllua Hau, je u Rimi iinkai 1'erligiivaua la Huhoiina Krajasl Divize Marine Koistva Na llemzi V loti vishi. Ollll je uaprei per-dihl kakil le Aildohlliiii, iuu Bodabojczhi ludie ua llemzi Bralje mu Sestre Koistva Divize Marine u Ii Karri Mengeški (katera u Duhoiinih ryzch sehlishi pod Aquilejo) stiele, inu pogeruieio, de bi mogli perdrusheni biti u Rimi, eni teli ymenitnishih, inu poglavitieh Bratoushin, kir se tamkei snaideio, debi tayftih Frajasti Duhounih, Inu odpustkou mogli daleslini gratat Na tu so gori ufeti, inu perpifsani b'ti Bratoushni zartaniga Svetiga Reshniga Teletsa, kyr se u Rimi snaide, u Ii visbi, koker je ferordnanu, inu postauleuu od nyh Suetusti gospoda gospoda Clementa lega osmiga, inu lud poterienu od Paulusa I'apesba. Namuzh de ta poprej ynienniiana Hralouslma Svetiga Reshniga Teletsa u Rimi vina sa se, inu sa te, kyr so k ny perpifsani Hratie, inu Sestre, koker so sedai na llemzi Koistva Divize Mariae, de gospod Faimafhter Meuguski yma oblati gori useti, inu sapifsat u llratouske bukue Divize Mariae te Duhoune, inu Deshelske l'erfhone sa brate, inu Sestre, inu de se yinajo ordentlich ofieiiy zeh-mastri, inu klizhary, kateri bodeio postauleni od gospod Kaimastra, inu teh drusili bratou, de bodeio gledali, na tu kar bodeio ubogeiyme dali k'leti Rratoushini, de se oil tega kupi, kar bode potreba k zyru tega shiinarniga Altarja, Krisha, vola, suez, inu sueliili Masch, inu drugiga oprauila Duhoiiniga sa te sliiue, inu mertve brale. 1'opohiaina odpustik pa dasesheio od ussell soyli grehou ti kyr se bodeio spouedali, na ta dan, kyr so sapitsani, v glihi vishi kader doma obvlheio leto Clrku na S: Teletsa Dan, od pen ich, do dresih Vezhernizh spovedani, inu obhai-jani, vez tudi na nech, pulhledini zhafs, tudi kyr u serzi (aku dergazhi uemoreio) reko Jesus, Maria pred spoudnikam. Sedim leil pak odpultka inu sedim terdih posten so ledik, kadar se spouedo, inu obhnjeio na Roshizni Dan, tudi SS : Petra inu Paula Dan, inu SS: Simona, inu Judesha Apostelnou Dan, inu na osmi Dan S: Teletsa. Visa k o pervo nedelo pak ufsakiga Mestza, kyr spreimeio s' proeefsio (usaj okoli zerkve) Svetu Iteshne Tetin lry hita vina odpuflika, inu try terde polte v glihi vishi ua veliki zelerlik, Ty pak (kyr savolo Kolesni na bodeio mogli tu do-pernefli) Doma bodeio lo dosegli, kyr bodo molili, u glihi vishi ua la pervi Dan pO Svov Koleshni, keder v leto Cirkou prideio, inu se spovedo, ter oldiaiaio, to pnimeio. Kaderkuli pak zefs ulse leitu (slalli na mali Shimariii Dan, inu na ta Dan kyr je S: Elisabeth Diviza Maria Doma obvlkala, inu na to zheterto Nedelo po vidiki Nozhi, inu na lo ipialeino Nedelo Spomlad, inu .leisen) se bodeio spovedali, inu obhajali, ler telo Koshio volilo, inu Schimarui braloushki Allar Doma ohilkali, diieistu Dni odpultka bodeio dosegli. Ti pa kyr enkrat u' Meiszu leta Allar Sliiinarni Doma obytheio inu k' zhafli lega Terpleiua <'hriliusoviga !"> ozhanashoii inu 5 Ave Mary niolio spravo grevengo zefs Suove grehe KM) Dni doshelseio odpultika. Ta Malsuik k i j r grede eniga bounika obhajal, slemi urad kyr ga spreimeio 5, leil, inu 5 terdih poltmi dofseseio, la pak kyr ne more Snimi veli, kadar mol M sa lailliga bounika 1. ozheuash, inu I. Ave Marijo slu Dni odpultka dobi. Kalirokul Nedelo pak eden leta Allar Doma obylhe, inu ludi ufsak Petek v' /dimu pollu moli •">. ozhemishoii, inu 5. Ave Mary, inu lo vero: vozil ludi keder bolnike Doma obvlhe, ludei lailte, kyr so v ye/.bi, kyr Mvr sluri v inei temi, kir se kregajo loo Dni prelil.....dpullka. Tudi la kyr le merlve spreimi h' pokopalishu, ta pak kir uaniore de le molli sa laisleh verno Dusho. \'ezh ludi, la kir lelu Malho, Pridgo, vozernizo, obeduoye /erkounu opravilu sehlishi na to Nedelo pred pepeunizo, inu ua ohni Dan usseh Svetlllkou sa ulsakii polsebi yma ö. leit. inu Ti terdih poltou. Lete odpufteke so dani per letem Altarju Schiiiiarnim Bratam, inu Shestram na vezhne zhatse, vfaj de se dershi letu, kar je poftaulenu. Haec omnia ex originali Holla sunt extracta et in Carnioliouni transmntata fideliter. anno Domini 1661. 26. Septembris, ex eopia autem rescriptnm Anno 1739. 16,a Aprilis. iterinn ex originali et eopia deseriptam anno 1777. 9»" Aprilis. Fuit autem illo tempore Parorhus Monspurgi Ottavio Antigoni. Anion Mrkim. Imenoslovnc trtice. (Dodatek.) V letnikih 1911. in 1912. sem objavil v tem-le časopisu nekaj imenoslovnih črtic o slovenskih krajevnih imenih. Nekatera teh izvajanj niso bila povse pripoznana od tovarišev na tem poprišču. (Mej .Planinski Yoslnik, I. L912. in „l.jublj. /.von" I. 1913.). Drage volje priznavam, da so razlage „Ukance", „V o! šee ni k" in ,Halšeiearjei<" krive. Vsak človek se lahko zmoti. Druga imena so netaeuo lolmačena in jih mislim v naslednjem popravili, pri največjem BtevilU pa vslrajam pri svojem nazoru. Principijnlne važnosti je vprašanje, je Ii vsak oblik, ki rabi ljudstvu, vže zaradi lega ludi vreden, da se vsprejine v književni jezik? (i. 1'intar piše, .da naj se pisava kar le mogoče prilaga izreku, se mi vidi zelo opravičeno pravilo". — Po njegovem mnenju je tedaj treba pisali .Rihl.nea, liisl\.re;i, liileova res". Moje mnenje je dijainetralno navsprotno. Tu stoji mnenje proti mnenju, on brani svoje, jaz svoje. Na gtr. 182. L. Z. za I. 1913. citira sam izrek VondrAkov (v slov. slovnici), da je nastavek -icu skoro povsem vspodrinil nastavek -i.c/i. Ako velja lo za vso slovan-ščino, velja tudi za slovenščino. Ta končnica -i.ru, ki je tvorila vzmanjševaluice od debel na -i., se jo morala umaknili vže v najstarejših časih razvoju posamičnih slovanskih narečij nastavku -ien. ker je ogromna večina besed ženskega spola ua -a, ki ima ponianjševalui nastavek -ien in so se prilagodila ludi debla na l. ohraz-vanju z nastavkom -icu. To je zgodovinsko dejstvo, ki se ne (hi zatajiti. Ako je tedaj v slovenščini v nekterih besedah, ki nimajo naglašenega samoglasnika v nastavku -icu, poslal polovični glasnik b, je lo sekundarna prikazen, ki je provzročenn po ekspiralornem naglašauju, klero je vsprejela večina slovenskih narečij. To ekspira-tornO naglašanje, skuplja vso silo visokega glasu na zlogu, ki ima visoki nnglnsck, lako da ne oslanc nič glasu za ostale samoglasnike v drugih zlogih. Kjer pa ni lo ekspiralorno naglašanje preolelo maha, lam se naglasek lepo deli po vseh zlogih, ali VSBJ niso vsi drugi zlogi brezuaglasni, ki nimajo visokega naglaska. N. pr. v srbščini: adiuikdt, :)e:ll. »Um/Inka (sablja). In)edin, hUkAltin (branjarim) ild. Ako pišemo mesarica, kramarlea ild. in priznavamo, da je to -iea nastavek, vendar ne boileino mislili, da je pri besedah kiiliarea, liriijnarea, if/Ajnarea itd. nastavek -i.ca. ker ni nobenega vzroka, zakaj hi imele besede, ki so izvedene iz prvotnih samo slalnikov jednakega končaja: m en lir, kuhar, različni1 nastavke. Ako pa je izgovor zaradi naglaska različen, lo ni prvotno razlikovanje nastavkov, nego je Mi nastavek, ki je \ zgubil svoj polni glas zaradi naglaska, ki je pomaknjen ua kak zlog, preti njim stoječi. Tega mnenja je bil ludi g. Pinlar še I. 1910., ko je v .l.Jlili. /.ooini" pisal: „( le pa tedanji •( lemelndeloxikon« navaja poleg .Kvfinlff" (m.) ludi slov. obliko /iesenca (I'., t. j. Resnica) itd. iu pa Kislini, l.i/inea (I. j. Bistrica, Lipuw.il ild., ne Vem, zakaj je svoje mnenje sedaj prcdrugačil; je-li dospel do drugačnega prepričanja ali pil iz kljlthovaluosti, da bi mogel vzpoilbili moje nazore'.' Islo velja ludi za nastavek -ina. .laz mislim, < L i je nastavek istoveten v onih krajevnih imenih, ki imajo i naglušen iu V onih, kjer se je pomaknil uiighisek na zlog pred našla*, lomi •ina stoječi, ('c pišemo iu izgovarjamo Krilna, Fliilna itd., zakaj no hi pisali ludi 1'rečina. Ajdovščina itd. Tudi pri tem nastavku je bil g. Pintar drugega mnenja, ko je razlagal Zatieno iz S'Uirina; zdaj pa pobija mojo zahtevo, da naj se vpotrebljajo V knjigi polne oblike, ne pa okrhanc, kterim je vzrok nemarno izgovarjanje ljudstva. Kar se tire oblike Bilčova vas, me vse govorjenje ne more prepričali. Res je, da se o čiije ludi za šumniki v svojilnih pridevnikih nt; samo na Koroškem, nego ludi ua Gorenjskem. N. pr. Aleiooec, Ce&novar, hru&ovec itd. Kaj pa lo dokazuje? Morebiti pravilnost bdi oblik? Nikakor ne, te oblike so analožne tvorbe po pretežni množilo onih svojilnih pridevnikov, obrazovanih od debel, ki se ne končajo na šumnike. Pravilne so vendar le oblike: Alešeoec, Črešnjevar, liruševee iu lakislo ludi liileeva ves. Pri tej priliki bodi povedano, da izvaja g. Pintar liileevo ves preko liileove vrsi, češ, da je samostalniku „byh.ci," pristopil nastavek -iov. Ne; Bilčova ves je nastala iz liilčrva ves po analogiji drugih krajevnih imen, ki so imela svojilni pridevnik izveden iz debel, ki se niso končala na sičnike ali šumnike. Navzlic temu ostaneta vlorej liileeva ves iu Pleševnik pravilni književni obliki. Kar se tiče krajevnih imen na -i.ci., -i.ca, se moli g. Pintar, ako tvrdi, da je prvotno zemljepisno ime Vrhovec ali fiolavee; Vrhovec je zemljišče, posajeno z vrbo in Oolaoae zemljišče nasajeno z goljeni iu pomen zemljepisni je stoprv sekundaren, t. j. apela tiVnO ime je preneseno na geografsko Ako pa postavimo načelo g. Pinlarja za pravilo, poleni so tudi nastavki -\nik\-. -i/i/c.7, različni od nastavkov, ki stoje na koncu besed, naglašenih na enem /logov, ki sloji pred nastavkom. Hmeljnih ima tedaj drug nastavek, nego /.'.imenik, ker ljudstvo izgovarja drugo ime liämunk, KAmlhk, Drug nastavek ima Melllka, drug zopet Vrhnika, ker to ime izgovarja ljudstvo Vrli\.nlta. Iu če lo pravilo priineiiimo ludi na apelaliva, potem bodemo pisali ne „pcli'lin" nego ./leteln", ne „ervojedina" nego ..črvojedna", ne ../vidče/iina" nego „/>odee/)na", ne „zoberina" nego zehrna, ne ..slovenščina" nego „slnvensna". Pravilo, ki velja /a zemljepisna imena, ni različno od pravila, veljavnega za apelativa. Pisati moramo vsa imena ali po narodni govorici, ali pa vsa po književni obliki. Hočemo Ii pisali babnbk m. babnlk (babnjak), ker ljudstvo / nenaglaieno izgovarja kakor,b"? Kam pridemo potem z našim književnim jezikom. In kaj poleni, če prodre načelo gosp. Pinlarja, da so pravilne vse oblike svojilnega pridevnika: slepcev, sle/n-ev. sle/ieov sle/ieov'.' Ko poslane to pravilo občno, tedaj pride zlati čas za slovenski književni jezik. Namesto jednega književnega jezika bodo pisatelji uvajali svoje dijaleklne oblike, iu sicer vsak one, ki so vhislni njegovemu rojsh enemu ineslu lako, da nastane nebroj književnih oblik za isto besedo. Kar se tiče nastavka -iea v krajevnih imenih, priznava sam g. Pintar, da se je glasila Urtica (Krnica) v starih listinah nemški poleg Farnutz, Fornuz tudi Fiirnil: (danes lilrnil:). Ni Ii to dokaz, da je bila prvotna oblika Hrniea, in da je poleni poslala BmCa, in da so nemška imena nastala v oni dobi, ko je prvotna oblika začela prehajali v drugotno. Isto nam svedoče tudi imena ..llleiiuh" in „Wodcschitz", ieislril; (Kisirii-aI, 1,'ei/nit: (l(ihnica), Soderselnl: (Sodražica). Si Ii upa kdo trdili, da so stoprv Nemci vtaknili /, in da ga ni ljudstvo nekdaj čisto izgovarjalo? Sem spada tudi ime znane božje poli in ženske kaznilnice ua koncu železnice, ki vodi iz Gradca v KOflaoh (pr. Koblje-Kobllje) blizu poslednjega trga: l.ankoiolt» i/ LqkoDtoa. \i,o tedaj zahtevam, da naj se pilo dotlčua Imena z „/", ni to nobeno novo- larslvo, nego je „restitutio in iideijnun". Ne prihajajte mi z izgovorom, da se ljudstvo s tako pisavo moti. Vsak Gorenjec, ki čila ime gorskega velikana Trii/lava, dobro ve, kako goro imamo v mislih, če prav jo on Imenuje .Tvrffloii". Nihče se ni pritoül, da ne razume, ako pišemo Ribnica, Kamcnik, Vrhnika. Bistrica, če prav morebiti sam izgovarja Riln.nca, Kamunk, Vrhiaika, Bistn.ca. Pripoveduje se, daje nek kmetic na Gorenjskem nekje plačeval davke in ga je davkar poklical po imenu Golob! Oglasil se je doličnik. „Ste vi Golob?" „Sem ja Govof." „Jaz ne kličem Govofa, nego Goloba." »Pa vsaj pravim Gouof." Na Dolenjskem je vas Pol/ioviea, ki se glasi pri ljudstvu ,,1'avliouca". Neki Dolenjec je rekel Hrvatu, naj imenuje to vas. „Puhovica", je odgovoril Hrvat. .Ne 1'ulioviea, Pavhavca se imenuje." „l'a kaženi Ii 1'uliovica." — Iblanc kakor imenujejo domačini Ljubljano, nihče ne pogreša v knjigi. Oziri na slovanske brate priporočajo, da se ne bi oddaljevali od njih s krajšimi oblikami in esletski oziri opravičujejo željo, da naj vsaj v knjigi ostane polni samoglasnik : Vrhnika, Ribnica, Kamcnik. Sedaj preidimo na pojediuosti. V Caruiolc letniku 1!H 1. na str. .'I4.'i., sem zahteval oblik Bodešice za vas, ki se navadno piše Bodešce in sem pristavil, da to pisavo podpira tudi nemško ime „Wodesich". (i. Pintar pravi, ako ne vemo imenu prave etimologije, naj ostane ljudska oblika. Etimologijo imamo v besedi hddei, m., ki pomeiija poleg mnogih drugih predmetov ludi rastlino anonis spinosa, die gemeine Hauhechel. Ta nadležni plevel na pašnikih se nahaja v obilici v okolici imenovane vasi. /a to je pravilno ime Bodeiice (ne bodešice), kar s leni popravljam. <'itn je / izpal, je seveda nastala v ljudskih ustih oblika liodešee. Na str. 71. Ljub. Zvona za leto lill.'t. piše doslovno g. Pintar (razpravijoč v Carnioli): .Krajevna imena ohrazuje samo končnica -ica, ki poinenja kraj, kjer se kaj nahaja, ali kraj, ki je koga svojimi, n. pr. Glinica, kraj, kjer je glina" Itd. Ta trditev je popolnoma napačna, na celem izmišljena iu brez podlage" ild. 1'olein razlaga, da se nastavek -ica prilika na pridevnike, obrazovane iz samostalnikov z nastavkom -Mrli, torej: ijlim.n-iea glinica. To je čisto prav. Toda kje sem jaz Ivrdil, da se izvaja iz samega imena z nastavkom -ica lokalno ime? .laz sem samo Ivrdil, da je glinica kraj, kjer se nahaja glina iu nič več. .ledino kar sem zakrivil, je lo, da nisem povedal, kako nastaje iz debla celo ime; lega pa zalo nisem stvoril, ker sem mislil, da veščaki vedo, kako je Irelia te besede ometi, za neveščake pa je irelevailtno, ker sem govoril samo o nastavku, ne pa ludi o postanku besede. In zalo siplje gromovnik svoje strele na mojo grešno glavo. Na sir. lö.'l. islega letnika pravi sam, da zgodovinska orlografija zahteva oblike: l.avriea, 1'išniea ild., da pa on prostonarodni govorici daje prednost. Jaz sem vže povedal, kako mislim o tem proslonarodncm pravorečju. Li'siee izvajam iz besede ..lesa", ki poinenja: „steuo napravljeno iz prolja, navadno pa vrnila; pletenje za premeščen je močvirja; iz viher pleten koš za sir; pletenje na vozu." Ililrde poinenja: ein von Zweigen, Hillen oder Draht geflochtenes, viereckiges Ding, wie auch eine solche bewegliche Wand; Obsl aul Hürden backen; besonders die Klcclit/llumc, welche auf dem Felde für die Schafe aneinander gesetzt werden (Schafhürden); zuweilen ein durch Hürden eingeschlossener Platz" (lleiiisius. DW. II. III!), b). Po tej razlagi si sinemo mislili, da so bile nekdaj manjše lese ua onem mestu po stavljene, kjer leži sedaj vas s leni imenom. Morebiti so bili begunjski graščinski pašniki, kjer so v lese zalvarjidi živino, posebno ovce. — Po pravilu se nastavek -ica rabi pri samostalnikih ua -,'), tedaj pomaujšcvahia oblika li'sica. Prav na tistem incslii pravi, da je etimologija (izvor besede) za potok PlinlCO nejasen. ,PH* in. f. poinenja nevihto. Hud veler buči, razsaja iu šumi. 'ludi hudournik je laka šunieča voda iu je tedaj za 1'išnieo prav primerno ime „/>iši.n-ica"■ Ako imajo imena: (inriee, Melviče, Sutovlie, 1'ertiče, Ohiee, Tihiee nastavek -/Ve, ne vem, zakaj ne hi isti nastavek imela imena z naglaskoiu pred naslav kovini zlogom, torej: Volaviče itd., Vsaj ne smemo za različne nastavke smatrati, ki tvore j mena na isti način, pa naj imajo naglasek na kteremkoli zlogu. Tem imenom smemo prištevati tudi nebrojna krajevna imena z nastavkoma -ica, -ičc (poslednji nastal iz nuni. mase.) v sorodnih slovanskih jezikih, posebno v srhskohrvalskem in češkem. Iz teh dejstev more vsak povzeti, kako utemeljeno je pravilo o dvojnosti nastavkov ob različnosti naglašenega in nenaglašenega nastavka, kakor da bi bila dva nastavka -ica in -i.ca, in ne jedenjedini prvotni -ica, ki se menja zaradi naglaska besede v oslih priprostega ljudstva. Za Veliče navaja g. Pintar sam na str. 201. slično ime gorenještajerskih krajev z imenom Wfjlz, ki se je nazivalo I. 1007.: Ucliza, 1. 1106.: Welize. Treba bi bilo po vrsti, da bi govoril o Braslovčah. Braalooče izvaja pokojni Slrekelj v Marih. Časopisu III. zvezku na str. 44. iz BratislavbCb -f- i.atvi>. Poleg le nedvojbeno možne razlage pa je isto tako možna Iu patronimska, vsaj je Bra(ti)slav osebno ime, posebno ako vpoštevamo slovenska krajevna imena: Atilešiči (ki pa so morebiti srbskega postanka); Oodič Miki. ON. ); r: Mirjaliči 146, 5. Domaiiiice in Domailice (.'(1). Trcbnicc. (65) Clivalovice, Chvalovici (starejša oblika): 67. in nebroj srbskih krajevnih imen na iči. Pa ludi bi se dalo ime izvajali iz Bra(li)-slavi.k'i. I i. Brat isl am.č\, kakor imajo Moravče, (n. pl.) ludi analožno oblike Moravče u. sg. (g. Moravčclaniščar) na tloris ( na dvorišču). Nikdar pa ne srečaš ohlikov kakor platiče, /trčen, plantar ild. ild.; in je torej izključeno, da hi i/, pajstvan.sk). | i. nastal pajšlvaršč in potem pajšlvarč, nego po splošnem pravilu hi se moral izpahnili č ne pa š. On pravi sicer, da je oblika pajšlvaršč prelvrda in da je zalo i izpalinjen. Prosim, naj navede še kakšen drug primer. Ce ne ve drugega, je lo za ta slučaj prirejeno pravilo, ki se ne more vzdržali ob splošnem pravilu, da se šč vsproiniuja v ,š. Pajšlvarč je ledaj morebiti res palronvmcum, pajšlvarič, ali pa z nastavkom -i. napravljeno iz pajšlvan.ln, | i. kakor Kotnarča vas iz lumian.lt ild. Sicer pa ludi nidogmmo, da mora biti beseda „pajslva" iz „batt-stutie" izvedena, ker rabi Bavarcem V istem smislu tudi „bauslnbe" (Selim. Fromm. II. WH. I. 187). Navidez trdna, za g. Pinlarja pa nekoliko dvomljiva se vidi razlaga Ročne. (Winkel kol, | i.ci. | ina), češ, da mu ne gre v glavo, da bi se saliks -ina obešal deminuli\skim samostalnikom, in ne more najti primernih vzgledov za lako izvajanje. Posebno se mu zdi ^ponesrečeno" ' lo izvajanje zaradi lega, ker bi moral nastavek -ina imeli naglasek. Kar se tiče izvajanj iz poinanjševalnih samostalnikov z nastavkom -ina mu lahko postrežem. V stari slovenščini imamo besedo: konu m. i ti i t i u m (primeri: koiu.ci,. iu: začeli), poimiiijšc vnlnica je kon\,c\,, in. linis in fto/n.- ' „Ponesrečil'i se" je kiparski prevod iz .....nškega glagola veriint/ltlcken, ki je pa neprehoden in /.a v torej v slovenščini ne more imeli preteklega Irpnega deležnika. Količnik, ki je prvi to obliko vpotrebil, in vedel, da je nemški pretekli deležnik aktivnega m pasivnega pomena: ich babe t/esrlilat/eti: le/tel sem; ich bin i/eselilat/en worden: bil sem tepcu. Ako vže hočemo vsako nemško besedo prevesli, Čina, v istem /.načenja. V stari slovenščini nahajamo (/ri.tn., m. lebes (vre): pomanjš. grhnhch m. in srbskohrv. grnčlna augm. velik vre. V st. si. /Vin.ci,, s. brv. jarčlna, augm. srbhrv. mägar, pomanjš. magarac, augm. inagdrčina. (asinus) itd. To so menda sami samostalniki, in lahko bi navel še več, pa mislim, da vže lo zadošča, da se pomislek g. Pinlarja odstrani. Kar se pa tiče naglaska, se je lahko premaknil ua zlog pred nastavkom po primeril takih besed, kakršne so: črvojedinu, ajdovščina (ajdovski), jcdtnščina, druščina itd. Slednjič mu tudi ni prav, da sem zahteval, naj se piše Moraviče, ne Moravče. Na str. 251. navaja, da so se oglasili nekateri čitatelji, ki so tvrdili, da se govori: „v Moravč, na Moravčem, z Moravčega". To meni, pa tudi g. Pintarju ni bilo znano, in zato je sedaj opozval svojo razlago, da so Moravče pravzaprav Moravenne. Tako tudi jaz po tej izjavi čilaleljev svojo razlago opozivam. Kar pa je na Strani 252. napisal, da je podstava Morali zložena iz mar. (slvn. innre, srvn. maere, o čemer se rado mnogo govori, kar je znano, slavno, oglašeno, znamenito, silno, milo, vredno), in „all" — slar, da je tedaj marolt = slavni starec, pa kaže, da ne ve, da tvori mdr vedno samo drugi del zloženih osebnih imen, nikdar pa prvega dela besede, in da ali nikdar ne more pomcujnti starca. — Ako je podstava Morali, le-ta ni nič drugega, nego Märoll m. ineierhold, I. j. človek, ki je stal pod oblastjo pristavniškega sodišča. Ako se je naglasek preineslil na zadnji zlog, je a mogel oleiimeli v o, (ločim se je naglašeni o vspromeuil v a, in z nastavkom / je nastal pridevnik Moralč in zemljišče njegovo Moralče. Tako se dado morebiti razlagati tudi mnoga druga krajevna imena n. pr. Hraslovče i/. liraslavski. (Brati-slavec) -j- b. Kar se liče l'rislalnilia, Iii lahko navel, da se v goreiijščiui pretekli deležnik na -al 5. glagolske vrste izgovarja -ov: poslal: poslov, postlal: postlov ild. V Mil šerjevi ulici v Ljubljani stanuje neki Slcmhal, neki inžener pa se piše po gorenjski izreki Slembov. Takih primerov bi lahko še več naštel, ki Iii opravičevali izvajanje Imenovanega imena iz preteklega opisnega deležnika na -ah., vendar popravljam rajše svoje mnenje, da je Ime izvedeno iz „/irislavc", da je vlorej : ,,1'rislavnik" prava oblika. Na sir. 158. in 151. govori 0 Halščičarjih iu pravi, da se iz imena Bala Ivori priSVOJilni pridevnik halški in ne halški. To hi smeli pričakovali. Vendar nahajamo n. pr. farški (od far, farja), poleg pastirski, (od pastir, pastirja); nemški (od Nemec, Nemca) In slovenski (od Slovenec, -/ica) \ nebeški (od nebo, nebea-a) in ruski (od Kuh-): turški (od Tur-k, Turka), hrvs. \u\-ski. Zalo je mogel po analogiji nastali halški (m. balski) od Hala, Hale. Priznavam, da sem bil z Halščičarji zašel na krivo pol in da je Hatškar pravilna oblika. Videli smo, da ludi g. Pintar včasih kimlje, kakor bonus Homerus In ne samo drugi smrtniki. Poleg leh nctačnosli, ki sem jih navel v leni spisu, naj na kratko omenim še 0 neklerih drugih neuspelih krajevnih razlagah njegovih. I. Tako je skušal v 25. letniku Arcli. si. Pltil. na str. 161. razložili besedo srbskih Kraševljanov v v/ločni Ogrski „Kclneraj", s leni, da jo je poistovetil s Kolmoiaj-mom (KOlu am Rhein), na kar ga je navel malo poprej od dr. sv. Mohorja izdani polopis Kelmorajn, klerega je spisal sedanji tržaški škof dr. Andrej Karliu. Ta bi se reklo verunglücken, ponesretVti iu prosti deležnik: ponesn'či'1. Domač Izraz pa je: uspeli gelingen, neuspeli nicht gelingen. Tedaj: izvajanje se mi ne zdi uspelo. Pa naši patentirani filologi ne inisle samostojno, nego si ilade krojili pravila po časnikarskih doselkah in jih za pristno slovenščino vpilo v jezikovni zaklad. pesnica slove takole: „sajdan (si.di.ni. =- danes) jesmo, sidra (jutri) nesmo, do godine (leta) Bog zna d osmo (kje smo = bodemo); na nebu je slava, raj, a na zemlji Keineraj, a što čemo mi u raju, lamo piče (pijače) ne davaju." Smisel te pesni je: življenje je kratko, v nebesih ne dobodemo pijače, zato hodimo v Kel-neraj. Kclneraj je nemška beseda: Kellnerei, ki poinenja na južnem Ogrskem (v Banatu in v Sremu, pa tudi v Srbiji) to, kar Nemci drugod imenujejo „die Schwemm" I. j. prostor, kjer se pijača loči in gostje stoje pijö v navsprotju z izbo, kjer gospoda okoli mize sedi. To je prevel g. Pintar, — „Was im Jenseits isl der Himmel, Ist auf Knien Köln am Rhein,* Najpreje bi bilo treba dokazati, so Ii Srhi iz vsločne Ogrske vohče kdaj hodili na Nemško romat, kar se nikdar ne da dokazali. Nadrohil je mnogo zanimivih podatkov, kipa, žal, niso v nikakšnciu stiku z dotično besedo. 2. (ilasovila pravda v Areliivu f. si. Phil, (v XXVI. in XVII. zvezku), klere so se udeležili g. 1'inlar, prof. Sclieinii/t/ in /'. Lessiack, zanetil pa jo je Haudouin de Conrlenai/, ki je ime Celovškega mesta razlagal iz glagola evileti, flere, plakati, je glede na razlago nemškega imena, klero je g. Pintar povskusil, popolnoma neuspela, razlaga slovenskega imena pa ludi ni zadovoljiva. .'t. V 12. šl. Ljublj. 'Zvona za I. 1012. je poskušal g. 1'inlar imena slovenskih sel: Kazaze, Kasaze, Kozaze, Kozese, Koseze izvajali iz imena, klero so si Slovani izposodili iz nemščini" za poznamenovanje plemenitnika, namreč iz besede: K\.nez\>, si. knez, (srvn. Kunnine). Tem slovenskim krajevnim imenom namreč cesto odgovarja v nemščini poznamenovanje: „Edling, Ettlingen", t. j. .plemenito selo". Opira se na dejstvo, da sla v poljščini dve besedi: kunezt. in kl.iga izpreinenili omehčani n (nj) neposredno za soglasnikoin A-om v s: ksiadz (ksjondz) in ksiega (ksjenga). Ti dve besedi pa sla celo v poljščini nenormalni in njih postanja še nihče ni po-voljno protohmičil. Poleg lega imata obe besedi za s-om še nosnik (./Ion], ('[en]); zatorej ni n v poljskih besedah povsem izginil, nego je ostal v besedi ksiqtlz prvotni nosnik; v besedi ksiega se je vsilil celo neorganski nosnik v besedo. Kar pa velja za poljščino v izjemah, ne velja ludi za slovenščino in nobene pravico nimamo, da hi smeli za slovenščino podinnevali isli vzrok za premeno n-a v .v, kakršen je provzročil v poljščini to premeno. Sicer pa rabi v poljščini oblika ksi.jdz brez izjeme v navadnem pomenu (prineeps) in pa ludi v krajevnih imenih. Veliko čudo pa bi bilo, da bi v slovenščini v pravem pomenu brez Izjeme rabil samo oblik knez, in mnogokrat ludi v krajevnih imenih' izvedenih iz lega imena; v nekaterih krajevnih imenih pa bi se bil vsproinenil brez vsakega vidnega vzroka v .s (z). Credal lodaeus Apella. Druga ležava, ki se ne da z nikakšnimi umetnimi sredstvi razložiti, pa je vokal a ali o za začelnim soglasnikoin ft-oni v zlogu kaz-, koz-, kos-. Slovenščina rajše izpaliuje samoglasnike, ne pa da bi jih vtikala brez povoda, (iosp. pisatelj P. si je pomagal lako, da je naglasek pomaknil na poluglasnik „ i." v zlogu /Vi. in da čila k'UnfZh mesto kunlzl., in pravi, da se Je promenil radi naglaska „ i," v o odnosno B, Tako nasilno sredstvo se ne da upravičili. V v srh slovanskih jezikih se poluglasnik i. več ne izgovarja in v vseh jezikih je naglasek na nasalnem sa-moglatniku e (ja, a, e, in); kakšna revolucija naj bi v slovenščini prisilila naglasek, da hi se bil s polnoglasnega v cikala preselil mi nečujni poluglasnik? Tudi lo je noverojetno, in zalo jaz a priori odklanjam lo razlago, češ, da sla po molnostl dokazana prehod ii-n v i in preselitev naglaska. Ako je skupina gori imenovanih krajevnih imen izvedena iz kake tuje besede, je ta beseda morebiti: kotsasz kotsaß. V (iruiimovcm D.W.V. na str. 1S!IK. i damo približno (v skrajšano) lole : kotlisasz, kothsa/J (novovisokoiicniški ludsaß) m. slano- valeč, in imetnik kota {kote, (, ali hötcn, f.), Iiomo casalus. Navadnejše je ime kossate ali kossaele, oblika, ki je prilagojena ustom iz kötsäte, kotsäte (nizon. kotsete). srl. cotsatus cotsetus. Vskrajšano koste, kolse, kotze. To ime poinenja isto kar kfiter, kötlier, kotier (Grimm V. na str. 1888.) srl. cotarius, coterellus, siv. kotnr, človek, ki stanuje v kotu, inidi kajiar, ki stanuje v kajži, hišici.) To ime je rabilo v zelo različnem pomenu v različnih dobah. Prvotno je značilo posestnika koče (k<[šta) ali kajže, dočim je bil pravi kmet posestnik grunta (Hufe) polovičnega ali celega in se je imenoval Hauer (poljedelec); kočar je tedaj posestnik stanu (stanovanja), ki je tvoril glavni del njegove imovine. Vendar so vže v starodavni dobi bila spojena s kočami tudi posamezna mala zemljišča in se morajo Ii kočarji smatrali za dvorjake. (Hofelint/e). Posebno pri velikih kolarji/i je bilo pravilo, da je bil slan spojen se zemljiščem. V lirenienu so sc zvali kotarji oni svobodnjaki, ki niso imeli v svoji vlasti celega dvora, nego samo nekaj oral zemlje in so se poleg lega pečali še s kakim rokodelstvom, bili so torej mali kmetje, svobodnjaki ne pa llačani. To ime poznajo severni in srednji Nemci (kotsete, kotsaz iu kfiter, kfither ild.). Poslednje ime pa poznajo ludi Flamani (keu/er, kaoler, kalter, tako se imenuje kmet, ki ima samo jednega konja). Holandi, (koler, keuler beer), Švedi v Finski, {kalin; kutiir, ki/tler), Finci, (koluti), Škoti, (eolter, cotlar, »one, \vho inhabite a cot or cot Inge, dependant on a Farni", oni, ki stanuje v koči ali kajži, zavisni o kaki pristavi, dobro, ki se daje v najem); (laelci, (coitier). Ni dvojbe, da bi se dala imena htizaze, kdsezc, kosese lažje izvajali iz kotsiza nego iz. k\•''1 ilca .lliatoriaehcii Vereine* Ilir Krain.*) t Ur. K 11 i n u h u u ■ c n K n n ■ I u n I i n . Krclhcr v. k. k KcitirruiiKarat, k k Univcraillllaprof clc (CalacimlnloK umi llolanlkcr; * IU. IV t KU i /u Wien, t I II ISII7 in Ura/ kcuIIIiII noch tum Kliri'iinill|ill(Mlt* de« „IIinIihIhi-Iicii \'cn-; • II I Is-i'i /u 1'rcUlmtv. t 1*i/XII I1MMI in Wien ijcwlllilt noch iuiii KliM-nnut^lltMle tieft .llialnriarhcn Vereine» Uli Krilili*) t Hin Ii n č n i k A n I n n p I Ko r o d o I * k I, c kr. vinilni avctnlk UkoiIio iniir; • JO V ISi'i v Železnikih, t '2/III 11113 na Dunaju Izvoljen /a 1ual11cc.11 člana II II UMIT) Dr. Kos Franc, o. kr. šolski svetnik in profesor v Gorici (izvoljen 11./II. 1007). Dr. Lutchln Arnold Ritter v. Bbengreuth, k. k. iioir.it and Uni- versitiitsprofessor in Graz (gewühlt noch zum korresp. Mitglieile des „llislor. Vereines für Krain"; zum Klireiiinilgliede des Miisealvereines 11. II 1007). Prof. Paulin Alfons, c kr. šolski svetnik in vodja o. kr. botaničnega vrta v Ljubljani (izvoljen 21. II. 101 I). B. Dopisujoči člani Korrespondierende Mltj-Heder: t Dr Kl/i' The ml ur. Ilofral elc (♦ IT, VII HÖH /u Allen liel Dcaanu, t'-'" VI MUHI I» v<" neililt «.-wühlt nor h al- korrcap Mll«li.il ilea .lllalorlachen Vereinea Ilir Kralu* '.VII ISSaV) Dr. Wretschko Mathlas, Kitter von, k. k. Hofrat in Wien, (gewählt noch als korresp. Mitglied des „Hist. Vereines für Krain"). Dr. Schmid Walter, deželni arheolog in priv. docent na univerzi v Gradcu (izvoljen 11. II. 1910). Seidl Ferdinand, dopisujoči član Jugoslovanske akademije v Zagrebu in c. kr. profesor na realki v Gorici (izvoljen 14./II. 1912). C. Redni člani - Ordentliche Mitglieder: muzejski prepnrator 10 20 Ahram Ani., kurat v St. Petru na Krasu. Andrejka dr. Rudolf pl. Livnogradski, c kr. okr. komisar na Dunaju (Minist. d. Innern). Apfaltrern Otto, Freiherr von, k. u. k wirkt. Käininerer, Gutsbesitzer auf Sehlob Kreuz bei Stein etc., Wien. Arko Mihael, dekan v Idriji. Bamberg Otlomar, Buchhändler, Präs. der „Krain. Sparkasse" in Laibaeh. Harle Janko, nadškof, tajnik v Zagrebu. Belar Albin, k. k. Landeaachullnspektor in Laibaeh. Borce Jožef, licejskl prof. v Ljubljani. Behriani Božidar, učitelj v Trstu. Binder Dr. Jos. Jul., Professor u. Leiter der (leulsclieii Privat - Lelireriniicn- liilduugsauslalt in Laihach. Hizjan Janez, dekan v Moravčah. Hock Dr. Krnil, Primararzt in Lelbach. B0hm dr. Ludovik, profesor na ein kr. mornarski akademiji ua Reki. Bohinjec Peter, Eupnik v Dupljah. Breznik Jos., e. kr. profesor v Ljubljani. Bučar Josip, c. kr. profesor v Ljubljani. Capuder dr. Karol, e. kr. prof. V Kranju. Uiorinskv Hildulf, Graf, k. k. Ilofral iu Laibaeh. Olrheimb zu Hopffenbach, Alfons von, Freiherr auf I liiellenau, k. u. k. ((bersl d. It. iu Marburg. Čakal dr. Ferd., kanonik v Ljubljani. <'uk Karol, župnik v Mokronogu. Debevee dr. .los., e. kr. prof. v Ljubljani. Delela dr. Fran, e. kr. vladni svetnik v Ljubljani. Delela 1 »on pl., de/, glavar kranjski v p., ua gradu Klireiiau |iri Skofji Loki. Delela Otto, pl., e. kr. vladni svelnik v Ljubljani. Dobovšek Frane, v Ljubljani. Doganove Naude, jioseslnika sin v Vel. Laščah na Dolenjskem. Dolence dr. Jožef, profesor bogoslovja v Ljubljani. 1 lolžan Frane, c. kr. gini. učitelj V Kranju. Domicelj Silvester, e. kr. okrajni glavar v Črnomlju. Dostal Jožef, kn.-škof. tajnik v Ljubljani. Dovgan Anton v Trstu. E|i|iich Josef, Pfarrer in Mitterdorf lici Gollsi lice. Erker Josip, kanonik v Ljubljani. Finžgar Franc, župnik v Sori. Flere Josip, c. kr. pofitni nadoskrhnik v Ljubljani. Flis Janez, prelat, generalni vikar in kanonik v Ljubljani. Furlan dr. Josip, odvetnik v Ljubljani. Gaber Aule, Hinein, zgodov. v Belgradu. Giontinl Rafael, Buchhandlung Laibaeh. (Hiebe Josef, Pfarrer in Gültenitz. Qoetz Bertram, k. k. Rechnungsrai und Healiliitenbesilzer in Laibacb. Oorup l.ia pl, Slavinjski, Reka. Qrafenauer Ivan, c. kr. prof. v Ljubljani, (irasselli Peter vile/, ravnatelj užiln. davka V Ljubljani. (Irašič Jos., župnik v Herainu pri Pa/iuii. (iregorič dr. \'iuko, deželni poslanec v Ljubljani. Glivec dr. Frane, naučili prefekl v bog. semenišču v Ljubljani. Grošelj dr. P. lic. prof. v Ljubljani. Gruden dt. Josip, kanonik in arbidiakou v Ljubljani. Gspan Alf. vitez, e. kr. višji geom. v Ljubljani. (iiitmansthal Nikolaus Hittor v., Schloß Woixelslein l)oi Kalsehaoli. Hafner Ivan, C. kr. poštni nndkonfrolor v Ljubljani. Hafner Matej, e. kr. notar V Ljubljani. (>() Heile dr. Vladimir, o. kr. prof. V Kranju. Ilierselie Kr., župnik v Kadeeali ob Savi. Hribar Ivan, ravnatelj „Hanke Slavijo" v Ljubljani. Ilubad Krane, e. kr. dvorni svetnik iu dež. šolski nadzornik v Ljubljani. Ilošie dr. Kran, e. kr. prof. in vseueiliški docent v Ljubljani. Janesch Johann, Privatier in Laibach. Janeiii dr. Ivan, profesor bogoslovja v Ljubljani. Jarc Fvgon, e. kr. profesor iu državni poslanec v Ljubljani. Jeglič dr. Anton Bonaventura, kno/.oškof v Ljubljani. 70 Jeraj Krane, c. kr. profesor v Ljubljani. Jeretin Martin, e. kr. okr. tajnik v Liliji. Jermanu Max, Ilausbesitzer in Laibaeh. .lorše dr. Jožef, o. kr. prof. v Ljubljani. Jugovič Pranja, voditeljica doki. Bole v Kianju. Justin Hajko, iiadueilolj v Trnju pri SI. Petru na Krasu. Kadivee Antonija, posesln. v Ljubljani. Kadunc Krane, župnik v p. v Ljubljani. Kajdiž Tomaž, kanonik V Ljubljani. Kaindl Dr. K. k. k. Univorsitlllsprof. in ('/nun« it/. KO Kabin Andrej, kanonik v Ljubljani. Kailm dr. Andrej, monsignor in škof tržaško-koprski. Kai lin Jurij, župnik v /ar. pok., Skolja Loka (gostilna pri 1'levni). Kasprcl Anion, e. kr. profesor v (Iradeii. Kersnik dr. Janko, bančni ravnatelj v Ljubljani. Kimovoe dr. Franc, kaplan v samostanu avgust, korarjev v Kloslerneiiburgu. Kidrič dr. I''ran, uradnik v C kr. dvomi knjižnici ua Dunaju. Klinar Anion, stavbni nndsvolnik v i Jubljanl. Kljun Jano/., župnik v Siiiartnem v Tuhinju, K ni lic Josip, župnik v Tomišlju pri Ljubljani. Koblar Anion, dekan v Kranju. 90 Koinatar Franc, c. kr. prof. v Kianju. Koiiiljanec dr. Josip, profesor v Ptuju. Kosler Josip, veleposestnik v Ljubljani. Kosler dr. Josef, Realitätenbesitzer in Laibaeh. Kovač dr. Karol, e. kr. arhivar v Dubrovniku. Kozina dr. Havel, e. kr. prof. v Ljubljani. Kožuh Josip, c. kr. profesor v Celju. Krajec Janko, e. kr. profesor v Idriji. Kreft dr. W., o kr. finančni svetnik v Ljubljani. Krek dr. Bogomil, odvetnik na Dunaju. KM) Krek dr. Jane/. Ev., drž. in dež. poslanec v Ljubljani. Krisper Kran, not. kand. v Ljubljani. Krisper dr. Vnloiil.....Iveln. v Ljubljani. Kržič Anion, častni kanonik ild. v Ljubljani. Kržišnik Josip, gimu. prof. v SI. Vidu nad Ljubljano. Kušar Franc, župnik v Mengšu. Ladstätter 0 Hire Gustav, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani. Hire Malija, c. kr. prof. v Mariboru. Plantar) Hau, c kr. notar v Ljubljani. Pleiweiss Karol, e. kr. notar v Višnji gori. Pleloršnik Maks, c. kr. profesor v pok. v Ljubljani. Poč Martin, /upnik v p. v Kamniku. Podboj Štefan, e. kr. prof. v Celovcu. Podkrajšck Krim, oficijal juž. železnice v pok. \ Ljubl|.no Pokom Frančišek, župnik v Besnici pri Kranju. Potokar Jos., župnik v Tržiču na Gor. Povše Frančišek, komerc. svelnik drž. 160 in dež. poslanec v Ljubljani. Prebil Andrej, c. kr. gimn. učitelj v Ljubljani. Premrl Stanko, korni dirigent v Ljubljani. Prijatelj Ivan, kaplan v I). M. v Polju pri Ljubljani. Prossinagg Dr. Robert, prakl. Arzt in Laibaeh. Rahne Janko, e. kr. notar na Brdu. Rebol Fran, profesor na kne/.oškofijski priv. gimnaziji v Št. Vidu p. Ljubljani. Rihtaršič, župnik pri Sv. Heleni, p. Dol. Kobida Ivan, ineslni pol. komisar v p. v Ljubljani. Kohrinan Jož., c kr. notar v Kostanjevici. Itohrmnn Viktor, trgovec v Ljubljani. 170 Hude/, dr. VI., zdravnik v Ljubljani. Sabothv dr. Ueno, kazenski zagovornik v Kranju. Sabothy Henrik, e. in kr. stotnik v Mahriseh-VVeisskircheti. Sadnikar .los. Nikolaj, C kr. višji živino- /dravuik v Kamniku. Sajovlc dr. Gvidon, c. kr. gimn. učitelj v Ljubljani. Sajovie Jane/, stolni prosi v Ljubljani. Sajovlc Josip, C. kr. nadporočiiik računovodja v Trstu, H.-IL Inf. lieg. [V. Sbiizaj Ivan, deželni stavbni svetnik v Ljubljani. Schiffrer dr. Ana, asistentka deželnega muzeja v Ljubljani. Sehoeppl Dr. Anton, Hiller von Sonn-wählen, Direktor der „Kr. Sparrkasse" in Laibacb. Schollmayer-Lichtenberg Heinrich, lall, von, Wald- und Domänendirektor in Schneeberg bei Rakek. Seh« ar/ Theodor, fix/.., Freiherr v. Karsten, k. k. Landespräsident, Laibacb. Seliwegel Josef, Faz., Freiherr von, k. u. k. geheim. Kai in Wien. Sehwenlner Lavoslav, knjigolr/.ee v Ljubljani H Sedej dr. Fr. B., eksc, knez in nadškof v Gorici. Senekovič Andrej, c. kr. vladni svetnik v p. in ravnatelj mestne plinarne v Ljubljani. Sevar Hinko, trgovec v Ljubljani. Sila Matija, čast. kanonik in dekan v Tomaju. Singer Štefan, /.upnik v Logi vesi na Koroškem. 190 Sinkovič Davorin, c. kr. šolski svetnik in prof. v p. v Ljubljani. Sitar Valentin, župnik v št. Gothardu pri Trojanah. Skaherne Viktor, deželni stavbni nad- komisar v Ljubljani. Smičikias Tade, predsednik »Jugoalov. akademije" v Zagrebu. Smrdelj Anton, učitelj v Ljubljani. Souvan Ferd., volelržor v Ljubljani. Spithal Ivan, c. kr. davčni upravitelj v Ljubljani. Stare Anton, graščak in posestnik v Mengšu. Stare dr. Josip, c. kr. adjunkt finančne prokurature v p. v Ljubljani. Slegenšek dr. Avgust, prof. bogoslovja v Mariboru. 200 Sleska Viktor, ravnatelj kno/.oškofijske pisalne v Ljubljani. Stele dr. Fran, pristav c. kr. cenlr. komisije v Ljubljani. Stranetzk} Kajetan, o. kr. profesor v Idriji. Stroj Alojzij, špirilual v bogoslovnem semiiiiščii v Ljubljani. Sumim orker Ferdinand, kais. Bat, Ing., Eisenbahninspektor a. D. in MOdling, Svelee Luka, c. kr. nolar v Liliji. Svetina dr. Ivan, čast. kanonik In 0. kr. profesor v p. v Ljubljani. Svetina Lovro, postajenač. v Kamniku. Šašelj Ivan, župnik v Adlešičib. Šnvnik Karol, O OS. svetnik v Kranju. 210 Šerko .Ir. Milan, e. kr. giinn. učitelj v Hudolfov oni. Šinkovec Avguštin, župnik v Škofji Loki. Šiška Josip, ki.....nik v Ljubljani. Bkrabeo P. Stanislav, o. F. M. v Gorici. Slehinger dr. Janko, e. kr. profesor v Ljubljani. Šmajdek dr. Josip, e. kr. glavni učitelj v Ljubljani. Štrukelj Janez, župnik v Zgor.Tuhinju. Šubelj dr. Ivo, e. kr. sokeijski svetnik na Dunaju. Subic Albert, profesor na o. kr. moškem učiteljišču v Gorici. Šubic Ivan, e. kr. vladni svelnik in ravnatelj e. kr. državne obilno šole v Ljubljani. Siišloršič Bogomila, soproga deželnega 220 glavarja v Ljubljani. Siišloršič dr. Ivan, deželni glavar na Kranjskem v Ljubljani. Tavčar dr. Ivan, odvetnik iu župan ljubljanski v Ljubljani. Texter Konrad, župnik v Višnji gori. Tiller dr. Viktor, e. kr. profesor v Biidollovem. Tominiek dr. JOS., c. kr. gimn. ravnatelj v Mariboru. Trstenjak Anion, kontrolor „Meslno hranilnice" v Ljubljani. Tršan Jakob, e. kr. prof. v Ljubljani. Turna dr. Henrik, odvetnik v Gorici. Tink Ivan, posestnik v Ložu. Turner dr. Pavel, velepos. v Mariboru. -:t() Ušeničnik dr. Aleš, monsign., profesor bogoslovja v Ljubljani. Vajda Fran, profesor na e. iu kr. mornariški akademiji v Kcki. Vavpotič dr. Ivan, o. kr. višji okrajni zdravnik v Rudolfovem. Volavlek Martin, e. kr. gimn. učitelj v Ljubljani. VonČlna Ivan, magistralni ravnatelj v p. v Ljubljani. Vrbovnik Ivan, /upnik v Ljubljani. VVessiier Marija, ravnateljica internata .Mladika'1 v Ljubljani. Weiter Joief, c. kr. prof. v Ljubljani. Willaii dr. Josip, odvetnik v Trstu. Wilfan Fran, pristaniščih kapitan v Su- -•° lini na hiimunskem. Wirgier Marija, lic. učiteljica v Ljubljani. WurzbaCh Alfons, Freiherr von, (liils- bcsil/.er iu Laibacb. 250 260 Zabukovec Janez, župnik v Križali pri Tržiču. Zajec Albin, c. kr. rač. ofic. v Ljubljani. Zajec Rud., dež. stavb, nadkom. v Ljubljani. Zescbko Alberl, Kaufmann in Laibaeh. Zois M. A., c. kr. dež. vlade tajnik pri c. kr. centralni komisiji za varstvo spomenikov na Dunaju. Zoreč Frančišek, župnik v Novi Oslici. Zorko Fran, župnik v Čatežu ob Savi. Zupan Ivan, župnik v Hrenovicali. Zupan Tomo, monsignore, Nj. Sv. tajni komornik in ravnatelj v p. na okroglem pri Kranju. Zupančič. Anion, monsignore, profesor bogoslovja v p. v Ljubljani. Zupanec Jernej, župnik v Goricah pri Kranju. Zupanec Urban, trgovec v Ljubljani. Žakelj Friderik, c. kr. šolski Svetnik in profesor v p. v Ljubljani. Zmavc dr. Jak., C. kr. prof. V Ljubljani. Žužek Fran, župnik na Kopanju, p. Grosuplje. K. k. Universitätsbibliothek In Graz. C. kr. vseučiliška knjižnica V Pragi. Slavisclies Seminar der Wiener Universität. SlaviSCheS Seminar der Grazer Uni" versilltt. K. k. Zenlralkoiniuission für Denkmalpflege, Wien, IV. I'avorilenstral.le 15 Geolog. Institut der k k. Universität In Graz. Landesiiiiiseum in GOrZ. Učit. knjižil e kr. I. drž. gimn. v Ljubljani Učil. knjižil, e. kr. II. drž gimn. v Ljubljani. Učil. knjižn. c. kr. slov. gimn. v Gorici. Lehrerbibliothek der k. k. Staatsober realsi bule in Laibaeh. Učit. knjižnica c. kr. gimn. v Kranju. Učil knjiinloa mestnega dekllik. llceja v Ljubljani. Učil. knjižnica e. kr. mošk. učiteljišča v Ljubljani. Učil. knjižnica c. kr. gimn. v Kiidoltovem. Učit. knjižnica c. kr. mošk. učit. v Gorici. Lehrcrbitiliothek d. k. k. Lehrerbildungsanstalt in Marburg. Učit. knjižnica mešč. šole v Postojni. Učit. knjižnica lil. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Učit. knjižnica dekliške ljudske šole v Ribnici. Učit. knjižnica dekliške ljudske šole v Ribnici. Učit. knjižnica Ijud. šolo pri Sv. Jerneju na Dolenjskem. Učit. knjižnica dekl. osem razred niec pri 280 Sv. Jakobu v Ljubljani Okr. učitelj, knjižnica ljublj. mesta. „ „ ljublj. okolice. ■ a a v Kranju. n , v Radovljici. » „ v Gor. Logatcu. „ „ „v Postojni. „ v Litiji, a ■ „v Krškem, a s „v Ribnici. v Rudolfovem. 200 Šolsko vodostvo ljudske Sole na Vačah Mestni arhiv v Ljubljani. K. k. Bergdirektion in idria. Adelsborger Grolleiiknmmission iu Adelsberg. K. k. steiermllrkisclios Slatthalleroi- archiv in Graz. Muzejsko druBtVO za Goriško v Gorici. Kmelijsko-kemično preizkuse val išče za Kranjsko v Ljubljani. Frančiškanski samostan v Kamniku. Frančiškanski samostan v Ljubljani. KrančiSkanski samostan ua Brezjah. .;oo Misijonska hiša pri cerkvi Srca Jezus. v Ljubljani. Konvent nemškega viteškega reda v Ljubljani. Zisterzienserkloster in Sittich. Narodna čitalnica v Ljubljani. „ v Kranju, v Celju, v Gorici. Podružnica Planinskega društva v Idriji. Simon Gregorčičeva javna Ijud. knjižnica v Ljubljani 310 Ljudska knjižnica tel. društva »Sokol* v Kranju. Knjižnica bogoslovcev v Ljubljani. „ „v Mariboru. „ »v Celovcu. Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi. Slov. akad. društvo „Dan" v Pragi. Slov. akad. kat. društvo »Danica" na Dunaju. Slov.akad.društ. „Slovenija" na Dunaju. Slov. akad. kat. društ. »Zarja" v Gradcu. »Društvo sloveti, tehnikov" na Dunaju. Klub slov. tehnikov, Praga 11. 320 Društ. slov. agronomov na Dunaju XVIII. Znanstvene organizacije, s katerimi je »Muzejsko društvo za Kranjsko" v zvezi in zamenjava publikacije. A. Avstrijske. Brno. Moravska musejni společnosl: Časopis Moravskeho Musea zemskolio. — Združeni moravski profesorji risanja: Naš smer. — Deutscher Verein für die Geschichte Mährens und Schlesiens: Zeitschrift. — Naturforschender Verein in Brünn: Verhandlungen. Bericht der meteorologischen Kommission. Budimpešta. Magyar liidnmunyns akademia : Archeologiai Krtesitö. Monuments Bungarlae historica. Almanach. Magyar kir. földlaiii iiilozol : I oldtani Kozlouy. Celovec. Geschihlsverein für Kärnten iu Klagenfurt: CarinthU l. .Inhreshorioht. — Naturhistorisches Landesinuseum für Kärnten: ('ari Ii t Ii in II. Dunaj. Kaiserliche Akademie der Wissenschaften in Wien : Sitzungsberichte der pbilos.-liist. Klasse. Milleilungeii der Krdbebeiikominission. K. k, Nalurliistorisclies llofinuseiiin: Jahresbericht, K. k. Heraldische Gesellschaft „Adler": Monatsblatt. Jahrbuch. K. u. k. Kriegsarchiv: Mitteilungen. — K. k. Aiiihropologisehe Gesellschaft: Mitteilungen. — K. U. geografische Gesellschaft in Wien: Mitteilungen. Abhandlungen. — K. k. geologische Keichsanstalt: Verhandlungen. Jahrbuch. — K. k. zoologisch-botanische Gesellschaft in Wien: Verhandlungen. — Numismatische Gesellschaft in Wien: Monatsblatt. — Altertumsverein zu Wien: Monatsblatt. Berichte und Mittellungen. Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus in Österreich: Jahrbuch. — Verein für Landeskunde in Niederösterreich: Monatsblatt. Topographie von Niederösterreich. Jahrbuch für Landeskunde. — Verein für österreichische Volkskunde: Zeitschrift für tlsterr. Volkskunde. — Verein der Geographen: Geographischer Jahresbericht. Gorica. Uredništvo časopisa „Forum Julii": Forum Julii, rivista die bclenze e lottere. — Uredništvo časopisa „Vede": Veda, dvomesecnik za znanost In kulturo. Gradec. Historischer Verein für Steiermark in Graz: Zeitschrift. Heil rüge zur sleierinlirkisrhon Geschichte. — Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark in Graz: Mitteilungen. Inomost. Direktion des k. k. Staatsarchiven in Innsbruck: Forschungen und Mitteilungen zur Geschichte Tirols und Vorarlbergs. Museum Fordinnndenin für Tirol und Vorarlberg: Zeitschrift. — Naturwiss. medizin. Verein in Innsbruck; Berichte. Kojetin na Hanl. Cesky arcbaeologieky klub moravsky: Pravök. Moravske slarožilnosli. KoloŠvar. Musee national de Traiisylvauie: Travaux d I. snetimi niunisiiuiliipie el areheologiipie du M. mit. d. Tr. Universität Kolozsvar. Direktion des mineralog.-geolog. Institutes: Muzeiiini l'u/elek. Mitteilungen der mineralog.-geolog. Sammlung des Sieben-bürgiseheli Nnlioiiid Museums. Krakov. Akademie umijetnošoi: Hiilletin international, el. de philologie, d' hisloire et de Philosophie. Holletin international, el.des seienees matlicnintiques et naturelles: A: Seienees mathematiques. B: Seienees naturelles. Sprawozdania czynnosoi i posiedzen akad. um. w Krnkowic. Sprawozdanie komisyi Hzyograficznej. Line. Museinn Kraneiseo-Carolinutn: Jahresberichte. Beitrüge zur Landeskunde. Ljubljana. Slovenska matica (vse publikacije). — Slovenska šolska matica (vse publikacije). — Slovensko lovsko društvo v Ljubljani: Lovec. — Redaktion „der Erdbebenwarte": Die Erdbebenwarte. Monatsehril'l. Marlbor. Zgodovinsko društvo: Časopis za zgodovino in narodopisje. — Uredništvo „ Voditelja": Voditelj v bogoslovnih vedah. Poreč. Soeieta istriana di arebeologia o storia patria:. Alti e menioi'ie. Praga. Ceska Akademie cisare Kraul, .losel'a pro vedy, slovesnosl a mučni : Vestnfk: tf. flL-histor.-jazfkozpfsny. I i-. iiinlhoin.-prirodov öderka. Ilislorieky arrhiv. Vyroeni zprava. Museum ktälovslvi eeskeho: Časopis Musea krili, eeskebo. I'amalkv ai-ebaeologieke a luislopisne. /piliva o Mus. ki', e. — Ilislorieky klub: Cesky časopis Ilislorieky. Společnost narodopisneho inusea českoslovanskeho: Niirodopisnv Včslnik češk oslova nsky. Zcmskv archiv krälovslvi českebo : Codex diploinalieiis el epistolariiis regni Bobeiniae. Arohiv cesky čili stare pisonino paiuatkv reške i inoravske. Spolcčnosi pratel itarožitnoati öesk^ch: ('asopis. Klub /a Slarou l'raliu : Včslnik klubu za si. l'raliu. — Verein für Qesohichte der Deutschen In Böhmern Mittellungen. — Deutscher nal urwissonseh. med i/i n isi her Verein für Böhmen! Lotos, mit urw isscnscluill liehe Zeilsebrifl. Reka. Deputazione fiumana die storia patria: liulletino. Rovereto. I. R. Accademia di science lettere ed arti degli agiati: Alti dclla i-r. aoeadetnin Hoveretana. Sarajevo. Zenialjski musej u Bosni i Hercegovini: (ilasnik /eni. niu/.eja n II. i. II. Sibinj. Siebenburgischer Verein f. Naturwissenschaften zu Hermannstadt: Verhandlungen und Mitteilungen. Solnograd. Gesellschaft für Sal/.hurger Landeskunde: Mitteilungen. — Städtisches Museum ('arolino-Augusteum: Jahresbericht. — Stift St. Peter in Salzburg: Studien und Mitteilungen zur Geschichte des Benediklinerordens U. seiner Zweige. Spljet. II. Museo archeologieo: Bulletlino die aridieologia e storia Dahnala. Trst. Societa di Minerva: Aroheogral'o 'l'rieslino. — Societa adriatica di scien/.c naturale: Bullettlno. — Reduktion der Zeitschrift „Adria und Ostalpen": Adria und Ostalpen, Zeitschrift für das Kultur- und Wissciischnt'tslchcn iu Slldoslerreich. Turčanski sv. Martin. Muscälna slovenska spoločnosl: (asopis inus. slov. spoločnosl i. Shornik inus. slov. spoločnosl i. Zagreb. .Ingoslavenska akademija znanosti i uiiijetnosli: Rad.: A: razr.histor.-filolog. I fllozof.-juridlckl. II: razr. innlenial.-prirodoslovni. Zbornik za narodni živol i običaje južnih Slovenn. 1 liploinaličlii zbornik kraljevine Hrvatske, Dalmacije i Slavoniji'. Kječnik hrvatskega ili srpskoga jezika. Moiiuiuenta spcetaidia hisloriain Slavoruin iiieridioiialiinii. (iradja za povijost književnosti hrvatsko. Priuosi za hrvatski pravno-povjestnl rjefinik. Djela .lilgoslaveuske akadeinije. 1,letopis .lilgoslaveuske akademije. — Kr. hrvatsko-slavonsko-dalnialinski zemaljslii ar kl V. Vjesnik kr. zen. arklva. Hrvatsko arheološko društvo: Vjesnik. — Hrvatsko prirodoslovno društvo: < Ilasnik. B. Izvenavstrijske. Belgrad. Srpska kraljeva akademija : (das: I. razi. prirodoslovni. 11. razr. modrosl.-zgodovinski. Spomenik. QodiSnJak. Srpski etnografski zbornik. Zbornik za istoriju, jezik i književnost srpskoga naroda. Srpski dijalektološki zbornik. Posebne izdaje (vse). — Srpsko geografsko društvo : (ilasnik. — Srpsko arheološko društvo: Slarinar. — Muzej srpsko zemlje: Separate posameznih del. Berlin. Gesellschaft für Anthropologie, Ethnologie und Urgeschichte Zeitschrift für Ethnologie. — Holaniseher Verein der Provinz Brandenburg: Verhandlungen, Branlbor. Historischer Verein zu Brandenburg: Jahresbericht. Berkeley-California U. S.A. Universlty of California: Piibliealions in Zoologv. Cinclnnati. Lloyd library: Bulletin of Ihe Lloyd library: a) Pharmacy teries. h) Myeologieal series Bibliograph iral Coiilribiilious. Prilienc /iiansl\■ene publikacije. Museum, Annual Bxhibitlon. Darmstadt. Historisoher Verein für das (Irosshcrzoglum Hessen: Archiv für hessische Geschichte und Altertumskunde. N. F. Quartalblatter. Draždane. Königlich saechsisoher Altertumsverein: Neues Archiv IIb' sllcbsisclie (lescliiehle und Altertumskunde. Jahresberichte. Erfurt. Königl. Akademie gemeinnütziger Wissenschaften In Erfurt i Jahrbücher. Frankfurt ob M. Kaiserliches archaeologisohes Institut zu Frankfurl a Berichte der rOmisoh-germanisohen Kommission. — Verein für (leschiclite und Altertumskunde zu Frankfurt a. M.: Archiv für Frankfurts Geschichte und Kunst. Mitteilungen. Senkenbergisohe NalurforHcbende (iesellscliaft : Berichte. ILM Freising. Historischer Verein Freising: Sammelblatt Göttingen. Kais. Gesellschaft der Wissenschaften: Nachrichten der philol.-hist. Klasse. Nachrichten der ninthcm.-phys. Klasse. Geschäftliche Mitteilungen. Güstrow. Verein der Freunde der Naturgeschichte in Mecklenburg: Archiv. Hannover. Historischer Verein für Niedersachsen: Zeitschrift. Heldelberg. Naturhistorisch-Medizinischer Verein zu Heidelberg: Verhandlungen. Helsingsfors. Finnische Alterlumsgesellsehaft: Zeitschrift. Kiel. Gesellschaft für Schleswig-Holsteinische Geschichte: Zeitschrift. Kiev. Ukrajinsko navkovo tovarisstvo: Zapiski. Kristiania. Norsk Folkemuseum : Koreningen. Llpsko. Königl. Sächsische Gesellschaft der Wissenschaften zu Leipzig: Berichte, philol. Klasse. Herichle, inallioin phys. Klasse. \ 11I1.1 m 1111 n: ■ i-n. philnl. Klasse. Abhandlungen, inathein. phys Klasse. Jahresbericht der 1'llrstlieh .hihlonowskischcn Gesellschaft. — Städtisches Museum für Völkerkunde zu Leipzig: Veröffentlichungen. 1 lerbariiim : Organ zur Ktlrderung des Austausches Wissenschaft!. Kxsicciitcnsiiinmlungcn Verlag von Theodor Weigel in Leipzig (dobiva društvo brez vsake odškodnine). Mainz. Verein zur Erforschung der rheinischen Geschichte u. Altertümer: Mainzer Zeitschrift Monakovo K. bayerische Akademie der Wissenschaften: Sitzungsberichte der philos.-philolog. und Iiistor. Klasse. Sitzungsberichte der niatliein.-pliys. Klasse. — Historischer Verein von Oberboyen): Oberbayerisches Archiv für vaterilnd. Geschichte. All bayerische Monatsschrift. Moskva Societe imperiale des naliiralisles de Moscon ; Bulletin. Nürnberg. Germanisches Nalionahniiseiiin : Anzeiger. Mitteilungen Pariz. Societe nationale des antiquaires de France: Meoioires el docunients Bulletin. Petrograd. Imp. akademia nauk: Izvesti ja otdöleuia russkago jezika in slovesnosti. Sbornik ruskago jezyka i slovesnosti. Zapiski bist -filološke skupine. — Iiiip. russkoe geografičeskoe občestvo: [zvestja. Poznanj. Historische Gesellschaft für die Provinz Posen: Historische Monalsbliitler für die Provinz Posen. Zeitschrift. Rezno. Historischer Verein von Oberpfalz und Rogensburg: Verhandlungen. Kim. Societa romana di anthropologia: Atti. Schwerin. Verein für Mecklenburgische Oesohiohlo und Allel•lumskumle : Jahresberichte. Jahrbücher. Stockholm. K. Vitterhels Historie och Antiquitets Akademien: Fornvännen Mooalshlad. — Nordiska Museid : Katalanen kulturliislorisk Tidskrift. Videm. Accademia di Udine: Atli. — Civicn biblioleca e il uiuseo: Hollellino. Vrat isla va< Sohlesische Qesellsehafl für vaterländische Kultur zu Breslau: Jahresberichte. Krgllnziingsheflo Zgorclice. Naturforsclieiule (iesellsebafl zu Görlitz: Abbandlungen. Zürich. Antiquarische Gesellschaft in Zürich: Mitteilungen. — Schweizerisches l.andesmiisciun : Anzeiger fiir schweizerische Altertumskunde Jahresbericht des Schweiz. l.nudosiuuseuiM. Izdaja in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko" v I .juhi jani. Tlak J. Blaanlka naal.