Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 15. oktobra. 1939. Štev. 42. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali sglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1:50 Din. Kakši bo konec bolševizma, šteri napada Boga. „Na kakše sočütje bi lejko računao? Bi se mogo na pra- vičnost zazavali? Ve je pa to premagao. Na človečanstvo? Ve je pa to z nogami tlačo. Na pri- sego? Ve je pa vso svoje pri- zadevanje začeo z lamlenjom prisege. Na svetost zavezništva? Ve je pa z svojih zaveznikov robe napravo. Bi se lejko zana- šao na pomoč svojih novih pod- ložnikov? Ve je pa tem vse vzeo, ka njim je bilo drago i sveto. Vsi se bodo proti njemi uprli. Mir, nezavisnost, pravičnost — to bodo reči, okoli šterih se bo- do vsi zbrali. I ravno zato, da so tak dugo preganjani i pod- jarmleni bili, bodo te reči mele čarobno moč na nje. Krič po sloboščini, po bratstvi se bo glasio od ednoga konca sveta do drügoga. Ž njimi potegnejo ešče ti neodločeni i boječi. Niš- če se nede vüpao vkraj držati z bojazni, da ne bi izdajnik sam postao.ˮ (Benjamin Constant.) Kembole goreči katoli- čanci bodemo v djanji, tem hit- rej pride ta zmaga Kristuša nad boljševizmom. Sloboščina. Sveti Oča, Leon XIII. so v svojoj okrožnici 1. 1888. od slo- boščine sledeči Kristušov navuk razglasili: „Sloboščina je eden najdragocenejši dar našega bitja. Sloboščino je dao Gospod Bog samo tistim stvorom, štere je blagoslovo z razumom, to je angelom i lüdem. Sloboščina je zmožnost, da s samim sebom razpolagamo. Sloboščina je tak dar Boga i z ednim vceplen za- kon, naravni , zakon v človeki.ˮ Tretjo nedelo septembra se je prečtela v Švici Okrožnica ka- toličanskih škofov od sloboščine. V toj okrožnici med drügim se glasi eto: »Cerkev zagovarja slo- boščino i zato njej tüdi ide slo- boščina, štero njej je Kristuš z izrazitimi rečmi dao za spuhja- vanje njej določenih nalog. Ni- edna oblast na sveti ne sme jo ovirati v toj, od Kristuša njej danoj sloboščini. Cerkev se za- volo svojega bitja i zavolo svo- jega poslanstva ne more i ne sme. sloboščini odpovedati, da ne bi na vseh pitanjaj, ki se ti- čejo vere i jakosti v javnom živ- lenji, ne bi svoje povedala i ne bi dala svojega odobrenja. Krš- čanstvo, to je Cerkev, ne more dopüstiti, da bi se pregnala med štiri stene božih hiš i se- geštij, kajti njej je Kristuš določo delokrog: „Ite i včite vse narodeˮ. »Če pa vživa vsaki človek od Boga njemi dano sloboščino, more tüdi narod, šteri stoji iz slobodni lüdi, sloboden narod biti. Državna sküpnost ma pra- vico do sloboščine. Te ne sme niedna drüga držáva zavirati. Za- to pa ma narod pravico i duž- nost, da svojo sloboščino čuva i brani, če potrebno, še z orož- jom v roki; da, pravimo, narod ma to dužnost te, če bi z zgü- bov sloboščine prišla tüdi zgüba višjih i dragocenejših dobrot, kak na priliko v drüžini i veri". „Kak je negda Winkelried zakričao: „sloboščini potˮ, tak zakričimo tüdi mi:„Istini prosto potˮ. Neosnovana omejitev tis- kovne sloboščine žali pravo, da se ne zve istina, se razširja zmota, laž i se pokopa medsebojno za- vüpanje i mir." Nova češka vlada. V Parizi se je osnovala nova Češka vlada s predsednikom dr. Benešom i zvünešnji minister je Oruski. Šestdesetpeta jesén. So rože v jesén že venčale den, gda Boži je Prst. podelo mi krst: düšo obleko v rajsko obleko ... Te boži sem sinek postao. Z nébe Marija gleda na Sina v tesnom oltári . . . — Milo njem pravi: Vzemi to dete v roke odprete: Dühovnik naj ž njega zrasté. * * * Pesem slavička se je glasila .. . Vabi dijaka Jezuš z oltara: Vzemi moj jarem ... — S tebov ostánem: Vdühovniški stan si pozván. * * * Dožnjek pšenIčni nosijo žnjeci . . . Mešnik pa novi zroči zdaj Bogi prvo daritev, vsem v Posvetitev v Marijinoj cerkvi vesel. * * * Šestdeset peto jésen njem šteta ... Seri že starček küšne oltarček, — skuza njem spadne v prte oltarne, —da smeo je že vnogo trpet. Vse rože v jesén njem venčajo den, krasijo oltár... Dühovnik té stár podigne Boga, Oa hvali z srca, da zMamikovNjemije vdan. Srčen. Govor pape Pija XII. Polákom. V nagovori, ki ga je meo 1. toga meseca sv. Oča, papa Pij XII. v Castelgandoli polskoj koloniji, ki se njemi je prišla poklonit s polskim primasom, kardinalom Hlondom na čeli, je sv. Oča pravo sledeče; Prišli ste se, da bi najšli pri srci svojega očé tolažbo v posebnoj bolestnoj vöri za Vašo domovino, v posebno žalostnom trenutki vašega narodnoga živ- lenja. I što ma več pravice, da poslüša vaše bolečine i vas to- láži, kak papa, ki je vaš oča, oča vašega naroda i vsega krš- čanstva, ki lehko vzkrikne s sv. Pavlom: »Što od vas trpi, da ne bi jaz trpo ž njim?" Nato se je papa spominao sto jezerih, ki prenašajo telko trplenja »v toj vojski, ki jo je sküšao papa tak dosledno i go- reče, pa na žalost zaman, pre- prečiti, da ne bi preplavala Eu- rope i vsega sveta." Papa je pravo, da pred njegovim dühov- nim okom stanüje ogromna vno- žina beguncov, ki' nemajo več svojega doma, da čüje joč mater i zaročnic, ki žalüjejo za dragi- mi, ki so spadnoli i jéčanje te- liko starcov i ranjencov, od šte- rih so Vnogi ostali brez vsake pomoči, pa jéčanje dece, ki so zgübili svoje starše. Nato je na- dalüvao: »Ka se tiče vas, vam je v tom strašnom trplenji ostalo nikaj dragocenoga. Najprle slava hrabroga naroda, šteroga junaš- ko je napunilo z občüdovanjom vaše sovražnike same, ki so je iojalno priznali ino se pred njim poklonili. Ostali so vam vsi ve- liki spomini na Vašo narodno zgodovino, ki je že deset stoletij posvečena slüžbi Kristuša ino je večkrat tak velikodüšno branila krščansko omiko Europe. Pred- vsem vam ostane vera, ki je ne more nikaj Omajati i ki se je dnes izkazala tak sijajno kak vsikdar v vašoj zgodovini. Na potaj, po šterih je hodila Polska, so tekli že Vnogi potoki skuz i krvi, so se odpirali prepadi tr- plenja, pa so se zdigavati tüdi visiki vrhovje zmage, mira i le- pote, ki ste njoj davali izraz v svojoj veri, v svojoj kniževnosti i Mirovnoj umetnosti. V svojem burnom živlenji je lüstvo doživ- la^ vöre smrtnoga boja ino do- be navidezne smrti, vidilo je pa tüdi dneve vstajenja i prehenja. Nekaj je, ka je nikdar ne Vidla vaša zgodovina: neverne i ne- zveste Polske, ki bi se ločila od Kristuša i njegove Cerkve. De- žela sv. Kazimira i sv. Hedvige, dežela obeh sv. Stanislavov, sv. Janoša Kanizija i sv. Andreja Bobole je v teki časov zgübila svojo posest, svojo državo, svojo neodvisnost, nikdar pa ne zgü- bila svoje vere, ne zgübila než- ne pobožnosti nasproti Máteri božoj, štere čüdodelna podoba v Čenstohovi predstavla tolažnico bolečin celoküpnega naroda, šteri njej zavüpa vse svoje trplenje ino od štere sprejema trdno vü- panje, v ponovno vstajenje svo- jega narodnoga živlenja.ˮ »Osvedočeni sam* — je na- dalüvao sv. Oča — „da tak glo- boka čüstva, ki so vsidrana v vas od vekov, ne bodo nikdar oslabela, na drügoj strani pa se vüpam, da vsesmileni Bog ne bo dopüsto, da bi se v vašoj domo- vini stavile zavire izpovedavanji i praksi katoličanske vere i če- ravno mamo dosta razlogov, da se bojimo zavolo dobro znanih načrtov sovražnikov božih, se na- dejamo, da bodo mogli vaši vo- jaki zvršavati bogoslüžje, da se bo ohrano katoličanski tisk, ka- ritativne i socialne naprave, kak tüdi, da bo veronavuk vživao tisto svobodo, ki njemi ide." Nato, kda je papa vzpodbüjao dühovnike, ki so vsi ostali do- ma, da pogumno vršijo dale svojo düšnopastirsko dužnost i dav- lejo narodi srčnost, je papa opo- meno navzoče na neskončno modrost bože previdnosti, od štere se vidi v gotovih trenutkih, da se je skrila, ki nas pa samo sküša, da ostanemo verni Bogi, njegovim jakostnim postavam i da zavüpamo v te jakostveni red, v šterom bo pravica Zmagala nad krivicov i bo človeštvi za- vladala istinska medsebojna lü- bezen. Papa je svoj govor za- klüčo s prelepimi rečmi: »Zaistino, samo pravica ino lübezen, jedino tevi dve bota sveti, ki je dnes tak zmešani, znova dali mir, po šterom med žvenketanjom orožja tak goreče hrepenejo narodi i za šteroga od ednoga do drügoga konca sveta miljoni i miljoni poštenih düš, tüdi takših, ki ne izpovedavlejo katoličanske vere, zdigavle svoje molitve k Bogi, edinomi vladari vseh lüdi i stvári. Jaz vam ne pravim: »Obrišite svoje skuze", Kristuš, ki je jokao zavolo smrti Lazarove i zavolo nesreče svoje drage domovine, zbira te skuze, da bi vam neki den povrno Vašo žalost, izpremenjeno v vešelje — te skuze, ki je prelevate zavolo svojih dragih mrtvih i zavolo te plemenite Polske, ki nešče mreti. Za krščenika, ki pozna nadna- ravno vrednost teh biserov, mo- rejo te skuze meti svojo slad- kost i ali nega v vsakom izmed vas nekaj düše vašega nesmrt- noga Chopina, šteroga muzlka je napravila čüdo, da črpa glo- boko i stalno radost iž teh siro- maških človečih skuz? Če je mogla Umetnost ednoga človeka to napraviti, kak ne bi bilo mo- goče neskončnoj dobroti i mod- rosti božoj potolažiti Vašo ogrom- no bol?" (Navzoči so papov govor poslüšali v globokom genjenji i so nato, kda je je sv. Oča bla- goslovo i vsakomi podaro po- sebno spominsko svetinjo s po- dobov čenstohovske Matere bože, zaspevali svojo narodno himno: »Bože . cos Polske ..." Bog, ki ohranja Polsko ...") Resne misli. Naj ne zmaga Bogi sovražen boljševizem, so nešteti krščeniki krvaveli, so matere darüvale svoje sine i žene svoje može. Za zma- go srpa i klepača se je krščan- ska Polska razdrobila, so se neštete Bogi posvečene osebe spozaprle i spoklale, so se oči püščale vö nesrečnim zgrablen- com, so se klala nedužna deca i nedužne žene vmarjale. Vse te žrtve samo zato, da se boj proti Bogi razširi v čisto krščanske države, med milijone vervajočih v Boga. Se ti ne skrči srce od žalosti, gda to prečteš i ne za- goriš, da za božo čast vse vči- niš i vse pretrpiš? — Če ne, te si že pomočnik onih, ki Boga sovražijo, zametavlejo, ga prega- njajo ne samo iz cerkve, nego tüdi iz vsega človeštva. Pa ven- dar te preganjani Bog bo tvoj Sodnik. Kakša bo sodba tvoja, če pomagaš sovražnikom Boga! Razgled po katoličanskom sveti Oceanija. Dühovniki — re- dovniki drüžbe „Verbum Divi- numˮ oo. Weyer, Kirschbaum i Bader so dobili v dar avijon i so se ž njim podali na misijon- sko potüvanje prek neprehodnih, 3000 m visikih planin. Pri Ale- xishafeni se je zgodila nesreča, pri šteroj so zgübili živlenje vsi trije redovniki, pilot i eden domačin. Sčista bolševiško. Kak po- ročajo iz Moskve, je Policija v Penci (okrožje pri Srednjoj Volgi) prijela meščana Stefana Molča- nova, kda je probao odati vkrad- njene cerkvene predmete. Nadal- nje preiskave so dokazale, da je te predmete Molčanov vkrao, kda je vlomo v cerkev v Pensi. Vlo- milec je poleg toga oropao cerk- veno kaso s 687 rubli. Kak član zveze borbenih bolševikov se je zgrableni obrno na Vodstvo kra- jevne organizacije i iskao obram- bo. Brezbožna zveza je Poskrbela cerkvenomi ropari na svoje stro- ške zagovornika, ki je pri sod- noj obravnavi zahtevao oprosti- tev obtoženca. Molčanov je bio v težkom gmotnom položaji i si je v svojoj dvojnosti samo to prisvojio, ka so drügi tekom časa vküp vkradnoli, tak se je glaso obrambni govor. Sovjetsko so- dišče je soglašalo z izvajanji imenitnoga zagovornika i opro- stio cerkvenoga ropara na račun državne blagajne. Italija. Sv. Stolica je ne- davno proglasila sv. Katarine Siensko za zaščitnico Italije. To je dalo povod, da je na osnovi nekše pripovesti od sv. Katarine Sienske nastala opera — igra s spevanjom. Opera ma tri dele: Osamelost, Nasledüvanje Kristuša i Kronanja s trnavov koronov. Igro so najprle igrali v bergam- skom gledališči. 2 NOVINE 15. oktobra 1939. Nedela po Risalaj dvajseta. Tisti čas bio je niki kralič šteroga sin je betežen bio v Kafarnaumi. Te gda bi čüo, ka je Jezuš prihajao z Judeje v Galilejo, šo je k njemi i proso ga je, ka bi doli šo, i zvračo bi sina njegovoga, ar je začao me- rati. Pravo je zato Jezuš njemi: či znamenja, i čüda ne Vidite, ne verjete. Veli njemi kralič: Gospodne, hodi doli prvle liki merje sin moj. Pravi njemi Je- zuš: Idi, sin tvoj žive. Vervao je človek reči, štero je pravo njemi Jezuš, i odišo je. Gda bi pa že doli šo, Slugi so pred njega pribežali, i nazvestili so govoreči: ka sin njegov žive. Zvedavao je zato vöro od njih v šteroj njemi je ležej gratalo Pravili so : ka včeraj v sed- moj vöri je nihala njega trešlika. Spoznao je zato oča, ka je ona vöra bila, vu šteroj je velo njemi Jezuš: sin tvoj žive. Vervao je on i cela hiža njegova. (Jan. 4,47-53.) * H Gospodi je prišo velki dostojanstvenik s kralevskog; dvora. Evangelij ne pove njego- voga imena, ar njemi je ne bilo zato, da bi se pred svetom po- kazao. Prišo je Jezuša prosit, naj pride doli i njemi ozdravi sina. Ne je ravno preveč vervao v Gospoda, meo ga je samo za slovečoga zdravnika, ki more kak navaden človek, priti oseb- no k betežniki, če ga šče oz- draviti. Zato ga je Gospod gra- jao: „Če ne vidite znamenja, ne verjete !ˮ Kak vse inači se je Gospod obnašao, gda ga je prišeo prosit pomoč za svojega hlapca po- ganski stotnik. Te právi: „Ne sem vreden, da stopiš pod mojo streho, nego „povej samo reč i ozdravlen bo moj hlapec!ˮ Zveličar se je obrno k lüdem ki so ga sprevajali i jim djao: „Zaistino vam povem, teliko vere kak v tom stotniki, nesam najšeo v lzraeli.ˮ Kralevski dostojanstvenik je želeo, da Kristuš pride na nje- gov dom, stotnik pa se je meo za nevrednoga telike časti, zate njemi je Gospod djao: „Pridem i ga ozdravim.ˮ Tü je Jezus po voli šo očovoj lübezni, tam je poslühno poniznost. Stotnik je vervao, da Gospod betežnika ozdravi z rečjov, vervao je prle kak se je te čüdež dogodo, kra- levski poslanik je pa ne vervao dokeč je ne vido znamenja. Prosilec je zdaj prišo do- mo, vervao je nekelko, ali vere njegova je ne bila popuna, inači ne bi spitavao domačih, „ob šteroj vöri njemi je postalo ležej? Premišlavao je, če se je ne sini zdravje povrnolo slüčajno, ali po kakšem drügom razlogi. Samo. gda se je natenkoma prepričao, da njemi je sin nenadoma oz- dravo v trenutki, gda njemi je Gospod povedao, da žive, samo te je začao vervati, da mora biti od Boga poslani, ki zmore de- lati takše čüde. Denešnja Zgodba ma šče poseben svoj skrivnostni pomen Kralevič je Adam, prvi človek, ki je s kralom vseh kralov smeo v raji občevati, kak dvorjeniki občüjejo s kralom. Njegov jako betežen sin, ki je začno vmerati je človeči rod, šteri je zavolo iz virnoga greha prišeo v nevarno s časne i večne smrti. Teda je prišeo Jezuš iz Judeja v Galilejo. Reč Judeja pomeni dom slave, to je, nebesa. Reč Galileja pa pomeni kraj pre- trda. Tak te reči pomenijo, da je Zveličar prišeo iz nebes, iz domovine slave, na svet, v de- želo, skoz štero hodi človeči rod. Ob sedmoj vöri je Gospod ozdravo sina. To je čas, gda je Kristuš viso na križi i molo tam za grešnike pa obečao desnomi razbojniki, da bo že dnes ž njim v raji. Obisk delavcov v Nemčiji. Denešnji razburkani časi nam delavcom v Nemčiji nalagajo vel- ke skrbi i težkoče. Den za dne- vom si pogučavlemo, ka bi na pravili, ali bi šli domo, ali ostali v tüjini. Večkrat je človek v velkoj nevoli, spitavlemo eden drügoga i čakamo, ka bo. Časopise z do- movine kesno vdablamo, zato težko zvedimo, ka nam je po- trebno, Edni se potcžkavlejo, či zaslüženi penez ne bi prišeo do- mo, drügi majo drüge skrbi. 18. sept. med podnešnjim odmorom nekak poklonka na dveri i notri stopita dva g. dü- hovnika: naš izs. dühovnik g. Škafar i eden nemški dühovnik. Kak smo bili veseli, kda so nas pozdravili v našoj maternoj reči ! Premislite, dragi čitatelje, kakše občütke ma človek pri srci, kda ga v dalešnjem kraji nagovori dühovnik iz domovine! G. dü- hovnik so nam razložili vse, ka nam je potrebno. Večkrat čtem v šterom ča- sopisi pa tüdi čüo sam že, da se kakši gospodek šengari z No- vin, šče bole pa z izseljeniškoga kotička pod naslovom: Hižički domačoj. Jaz bi pitao pri toj priliki, ka mislijo takši gospodeki, kak naj bi se vredilo, da bi delavci v tüjini v takših resnih časaj do bili kakši nasvet. Zdaj naj bi se pokazali, ne pa da se šengarijo s takšega, s kem delavec ma jedino vez z domovinov. Go- spodje, ite v takšo državo, kde vam bo jezik nerazumliv i bote vidli, kakšo vrednost ma domači tisk, posebno Novine. Samo tak se mi vidi, da takši gospodje samo te znajo trobiti v svet, kda je tiho vreme i kričati, da ma dühovnik v cer- kvi poseo. Zdaj pa mi vidimo, da je ravno dühovnik tisti, ki je prišeo za nami v tüjino v tej zburkanih časaj. Ide od delavca do delavca i nam davle tanač, kak se naj ravnamo, nam razloži, ka se godi i nas batrivle, naj bomo mirni, da bo on že skrbo za nas. Pove nam, kde se bomo zbrali za slüžbo božo i spoved. Mi se radi odzovemo njegovomi vabili i zazavamo g. Škafari: Jezerokrat Bog plati za vaš trüd! Sestanek v Bergeni, Nemčija. 24. sept. se nas je zbralo 22 slovenskih delavcov i delavk i pa 1 Slovak k spovedi i sv. meši, štero so opravili naš iz- seljenski dühovnik g. Škafar Ivan. Nad vse veselo je bilo, ar se nas je zbralo telko tü, kde smo jako razstepeni. Vseedno smo ob- vestili eden ovoga, da nas čaka veseli den. Zaistino je bio ve- seli za nas. Pa tüdi g. dühovnik so se veselili, kda so vidli, da nas je takše število. Eden dečko iz Odranec je celo 22 km deleč j prišeo, dve dekli iz Bistrice pa 30 km. Bili smo iz štiraj far: iz črensovske, beltinske, soboške i turniške. Med sv. mešov smo spevali lepe Slovenske cerkvene pesmi. G. dühovnih so nam dr- žali lepi navuk i nam izročili pozdrave od našiva slovenskiva škofa i domačih dühovnikov. Mi se za pozdrave lepo zahvalimo i tüdi pozdravlamo oba našiva škofa i vso dühovščino, pa tüdi svoje domače. Po sv. meši smo se fotografirali. G. dühovnik so nam odgovorili na različna pi- tanja i se nam zahvalili, da nas je telko prišlo. Tüdi mi se g, dühovniki najlepše zahvalimo za ves njihov trüd, ki ga majo z nami izseljenci. Bog jih živi! Gomiličanec. Karte na Českom. Na Češkom i Moravskom so vpelane karte. Samo na te se dobi živež. Razvoj nemškoga šolstva v Jugoslaviji V Jugoslaviji obstoji po po- datkih za šolsko leto 1937-38. 765 razredov z nemškim osnov- nim poukom, šine obiskavle 38 209 nemške dece. V teh raz- redih vči 724 vučitelov, od šte- rih je 507 Nemcov. Včenje v Nemškom jeziki se vrši v petih meščanskih šolah i to v zaseb- nih mešč. šolah v Beogradi,Za- grebi, Novom Vrbasi i v drž. mešč, šolah v Apatini i Beloj Crkvi. V preminočem šolskom leti je to šole obiskavalo 675 vučencov. Včilo je 62 vučitelov, od teh 15 iz nemškoga rajha. V Novom Vrbasi majo Nemci za- sebno vučitelišče so 95 dijaki i 14 profesori i štiri razrede drž. gimnazije v Novom Vrbasi z 97 dijaki. — Na osnovno šolo v Rumi, ki ma 18 oddelkov, se je letos vpisalo 947 nemške dece. Podpora za vojne obvezence na sodnijaj. Naši vojni obvezniki, ki so bili pozvani na orožne vaje, do- bijo pri nas po 5 Din podpore za svoje drüžine na den, če so te potrebni. Te podpore se bo- do potom okrajnih sodnij delile. Na orožne vaje pozvani arendaš ne plača arende za časa vaj od najetoga stanovanja. Hrana v Nemčiji. S 16. septembrom so vpe- lane nove nakaznice za hrano. Tüdi krüh bo od toga dneva na nakaznice. Odraščeni lüdje do- bijo na tjeden 2400 gramov krü- ha, 500 gr. mesa, 80 gr. zmočaja, 65 gr. masti, 250 gr. cukra. Tüdi za tiste, ki jejo po restauracijaj i v gostilnaj; bodo izdane po- sebne nakaznice. Brez nakaznice ne bo mogeo nišče nikaj naročiti. Navijalci cen se kaštigajo. Nešterni trgovci so podig- noli cene raznomi blagi. Gda je za to zvedila oblast, je te trgo- vine občütno kaštigala. Plačati so mogle celo do 6000 Din. kaš- tige i blago podraženo se njim je vkraj vzelo. Vsaki trgovec more meti na tabli označeno ceno blaga, štero ma v trgovini. Hitlerov govor. Hitler je 6. oktobra govorio na državnom zbori v Berlini. Po- vedao je, da je na Polskom spad- nolo 10 373 nemških vojakov, ranjenih je bilo 30.322, menka jih pa 3489. — Polske več ne bo, z Rusijov ma Nemčija več- no prijatelstvo i več nema Nem- čija nikaj zahtevati, ar v miri žive z Italijov, Jugoslavijov i drügimi državami. Da se napravi mir, reši pitanje kolonij i drüga europska pitanja, je potrebno spravišče i to hitro, velikih držav. — Na Angleškom pravijo, ka je Hitler že dostakrat kaj takšega povedao i ne držao svoje reči, njegova kniga „Mein kampfˮ vse nači guči. Nova polska vlada v Parizi. V Parizi je osnovana nova vojna Polska vlada s predsedni- kom generalom Sikorskim. Okt 6. se je vršila žalna boža slüžba v Srce Jezušovoga cerkvi v Pa- rizi za pokojne polske vojake, štero je slüžo kardinal Verdier. Pri toj priliki je kardinal meo genlivi govor i tolažo navzočega polskoga predsednika'i člane vla- de z rečmi: »Polska bo oživela*. Zadnja Polska četa, 8000 po šte- vili, se je te den predala pri Lublini. Sovjeti na Baltiki. Sovjeti so sklenili pogodbo za 10 let tüdi z Latvov, zdaj se pogajajo z Litrov še. Namen Rusije v Europi. Gda so ruske čete navalile na kat. Polsko proti obstoječo] nenapadalnoj pogodbi, je mo- skovski radio po vsem sveti gla- sio: Jdemo na Polsko, da Širimo boljševizem po Europil Kak so sprejele držáve Hitlerov govor. Večinoma hladno, ar nje- gov govor ite pomeni stalnoga mirü, negoobojazen pred dugov bojnov, štera bi vničila Nemčijo. Gda Hitler zahteva kolonije, se države pitajo: Te pa je celi svet živlenjski prostor za Nemce? Francija proti kotnuni- stičnlm poslancom. Francoski parlament je raz- püščen. Komunistični poslanci so postavleni pred sodnijo zavolo rovarenja proti državi. Angleško posojilo Polskoj. Anglija je 500 milijonov füntov posodila Polskoj, da svojo 0 državo nazaj spravi. Iz Gdanska odhaja od- visno nem- ško vojaštvo Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Janček i Lizika sta občütila lepoto toga večera. Stalá sta eden poleg drügoga. Večerni veter se je igrao z njenimi vlasámi, šteri so njoj silili iz robca. Lizika se je v tom mehkom ob- čüti nezavedno naslonila na njegovo ramo. Njeni mehki vlasóvje so njemi božali obraz. »Janček, zakaj ne tak, kak bi moglo biti?* je tužno spregučala. Janček je bio tiho, Potopleni v svoje misli. Bog zna, ali ne biló njemi hüje pri tom...? Vso to hipno blaženost je raztreščo rezek glas: „Tak, tak, samo na kratko si ga privéži, da ti ne vujde, dokeč si ne najdeš drügoga, hi hi hi... ,ˮ je začevkétala Salajova Manka, štera se je z gingavim hodom zibala po klanci. Ž nje je dišalo vino, se nimásto réžala i razmršeni vla- sóvje so njoj frfotali v vetri. „Sam peklenšček jo je prineso se. Ve pa nemajo goric v tom klanci!ˮ je privrelo iz Jančeka. Pa Manka se je že odzibala po klanci dol. „Najine poti se resan morejo ločiti,ˮ je pra- vila Lizika. Za časek so prispevaii dečki po klanci. Med njimi je bio tüdi Lipič. Držali so se okoli šinjekov. „Čakali smo vaj, pa smo se ne mogli vča- kati. Vaj mešamo?ˮ se je nasmehno Lipič. „Vi ne, liki Salajovo Manko je malo prlé prineslo tü mimo,ˮ je pravo Janček. ˮDečki, že znamo, kak bo pá domá,ˮ je pravo Lipič. „Peklenska baba!ˮ „Da bi jo grom razčesno,ˮ je pravo drügi. „Da bi njoj jezik zagnjilo,ˮ je dodao šče tretji. „Si jo ne znao drapnoti po čobaj, tak da bi jo krv poljála,ˮ je pravo štrti i so ga že za- srbele dlani. „Nehájte, dečki, to vse nikaj ne pomaga, ona zna gučati kak mastna cota,ˮ je pravila Ti- lika, ki je prišla ravno zdaj gor. „Dečki, Bog ne plačüje vsakšo soboto,ˮ je modro pravo Lipič. , „Nehájmo raj to, zaspevlimo kakšo pesem !ˮ I resan je zatrepetala nad goricami mehka pesem, i tužno plavala nad ravnicov: Vsi so venci beli, samo moj zeleni, ar ga jaz zalevlem s svojimi skuzámi. Če bi moja skuza spádnola na kamen, kamen bi se rázklao na dvoje na troje. Moje tužno srce, kala se na dvoje... Janček pa Lizika sta tiho pa brezi reči po- slüšala to pesem. Ze večkrat so jo spevali vküp, gnjes pa jo je obišlo tak mehko občütje, dá ne mogla spevati. Tužni, zategnjeni glasi so se raz- levali v tihi večer. Lizika je začütila, kak njoj je z oči privrela topla skuza, a z ednim njoj je za- šepetao okoli vüst bláženi nasmeh: téj dečki, ki so nazvüna tak trdi, jo tüdi razmijo. Te se je vtonila žaréča krugla za oblake. Nato so se sipali po klanci dol. Ne biló dečkom dosta za juvkanje, nekša tužnost je vi- sila nad vsemi. 15. oktobra 1939. NOVINE 3 Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev Slov. Krajine v Črensovcih naznanja: Naši izseljenci ki se naha- jajo v Franciji, napravijo najbole, če se povrnejo vsi domo. Ne znati naprej, kak dugo de boj trpo i zato de otežkočena i celo onemogočena sledkar njihova vrnitev. Zdaj še lejko prido. Če njim pogodba ne še potekla, 10 procentov svoje plače püstijo pri verti i se lejko vrnejo. Naše poslanstvo dela za to. da teh 10 procentov sledkar dobijo nazaj. Vnogi so püstili vse svoje stvari pri gospodaraj svojih i so veseli, da so mogli priti domo. Prišli so srečno i se veselijo svojemi skromnomi domi. Do- mači naših izseljencov, pozovite svoje domo, da se v tüjini ne pogübijo düševno i telovno. Od vrednosti pa niti ne gučimo. Izseljenski dühovnik, g.Cam- plin več ne morejo vršiti svoje oühovniške slüžbe, verskih se- stankov ne morejo držati zavolo pomenkanja prevoznih sredstev i zavolo nevarnosti zračnih na- padov. Zato je odpovedan tüdi sestanek na Gravelli, ki bi se vršo to nedelo, 15 oktobra. Na te sestanek bi prišli Nj. Em. kardinal Verdier. Da sestanek odpadne, so g. Camplin to naz- nanili g. kardinali i njim poklo- nili lepo izdelan album s slika- mi z Jugoslavije. Slovenska Kra- jina je v njem tüdi zastopana. Kardinal so g. Camplina z od- prtimi lübečim srcom sprejeli i se njemi zahvalili za lepi album i pri toj priliki pohvalili Pobožen slovenski narod i lepo njegovo zemlo. Žao njim je za naše iz- seljence, štere bi jako radi na Gravelli obiskali. Gospoda Camplina bo višja cerkvena oblast domo pozvala, ar dühovnoga pasterstva več ne morejo vršiti v Franciji. So tüdi v nevarnosti za živlenje, ar na 4. štoki stanüjejo, vse je bežalo z Pariza i si morejo celo sami kühati. Pri zračnih napadaj, ar ne lifta, morejo po stubaj bežati doli v podzemelske koté, da jih bombe i pozročene rüševine ne doletijo. Izseljenci, molite za svo- jega gorečega düšnoga pastira, da se srečno vrnejo domo. V Nemčiji g. Škafar, izse- ljenski dühovnik pridno obiska- vajo naše izseljence. So nam poslali že tüdi tri fotografije od teh sestankov, štere objavimo v kalendari Srca Jezušovoga. Sept. 16. so v Gresfwaldi na kliniki krstili dete Tkalec Iva- na i žene od Lipe. Pri krsti je dečkec dobo očino i dühovniko- vo ime: Ivan. Sept. 25. so na Üselitzi krstili dete Antolin Treze na Štefana. Sept. 30. so zdali v Dem- mini Kavaš Štefana i Kavaš Julijano, oba z Odranec. V Rostocki so dali v 3000 izvodaj natiskati i razposlali iz- seljencom lepo okrožnico prezv, lavantinsoga knezoškofa i ap. administratora Slov. Krajine,pos- lano našim izseljencom v Nem- čiji. Okrožnico so izseljenci z veseljom sprejeli, drüžba sv. Rafaela se je pa zahvalila za njo Prezvišenomi. Žerdin Štefan, Trnje 48. V Düsseldorfi je drüžba sv. Rafaela posredüvala, da sin more poslati peneze domo. Sin lejko pošila mesečno 40 RM. naj se javi pri odposlanstvi. V Parizi posredüvali za Törnar Eufemijo, ki se dugši čas ne javlala. Dobili odgovor i naslov poslali materi. Vereš Matilde naslov v Fran- ciji javili materi v Gančane. Baligač Barico z Beltinec iščemo gor prek kr. banske uprave. Glasi iz Slovenske Krajine. Bogato naročnino v zneski 100 Din. so nam poslali prezv. g. dr. Ivan Jožef Tomažič, la- vantinski knezoškof in apoštol- ski administrator Slov. Krajine. Bog povrni Prezvišenomi, Bogojina. Naš novomešnik, g. Gutman Jožef so nameščeni za kaplana pri sv. Petri poleg Maribora. Tü bodo, dokeč jih ne pozovejo v vojaško slüžbo. Izseljelicom na znanje. Drüžba sv. Rafaela obdrži na god svojega Patrona sv. Rafaela okt. 24. božo slüžbo za vas v Črensovcih. Boža slüžba se bo vršila ob 9. Po njej bo spravišče za vas v Našem Domi. Po spra- višči je volitev odbora. „To ne nikaj, če dühov- nikov ne poštüjeˮ. Tak se je zagovarjala neka mati, gda je bila pokarana, zakaj püšča deco v drüštvo, štero ne krščansko pod vodstvom človeka, ki Boga ne pozna i njegove zapovedi za- metáva. Pravila je, „ka če vo- diteo toga drüžtva zametavle dü- hovnike, to ne nikajˮ. Mi odgo- vorimo, ka to dühovnikom go- tovo nikaj ne škodi, a grozno pa bo škodilo njej i zapelanoj mladini. Kristuš je najmre pravo od dühovnikov: „ki vas zame- tavle, mene zametavleˮ. Kristuš de pa sodnik vaš i ka njemi, nesrečni odgovorite na pitanje: „zakaj ste zametavali dühovnike, gda so vas karali, ka dece ne püščate pod vodstvo mojih so- vražnikov. Pa neste meli opomi- na v düšnoj vesti, ka tisti ne mora biti vaš prijateo, ki je moj sovražnik. Nesrečni starišjeˮ. Turnišče. Za našo nanovo ustanovleno farno knižnico so darüvali sledeči: Kr. banska upra- va v Ljubljani Din. 500, Dr. Ma- tija Slavič Din. 200, Josip Benko Din. 100, Družba sv. Mohorja knjige za Din. 300, Mariborska tiskarna 26 knjig, Knjigarna sv. Cirila v Mariboru 15 knjig, za- ložba Evalit pa 11 knjig. Vsem darovnikom iskreni Bog plačaj! Župni urad. Vmrli so v S. Bethlehemi Lejko Franca žena, Roza, mati Preč. g. Lejko Števana, plebanoša v Dobrovniki. Poleg g. plebano- ša žalüjejo za pokojnov vrlov krščenico?, ki so jo v S. Beth- lehemi vsi radi meli i poštüvali, mož, sina Ludvik i Anton, tri sestre, osem vnükov i vnogo rod- bine. Pokojne düšo zročimo v pobožno molitev naših naročni- kov, g. plebanoši i ostalim pa izražamo globoko sočütje. Zaročila se je v S. Beth- lehemi gd. Horvat Katica, sestra preč. g. oskrbnika Veliko dolen- ske fare z violinistom Salontai Jožefom. Čestitamo. Oženo se je v S. Betle- hemi Dončec Viljem slovensko- ga goslara sin z Petraš Anicov. Zdavanje je bilo v cerkvi sv. Drobne Dece. Zbetežali so v S. Bethle- hemi sledeči naši lüdje: Gubič Jožef, ki je teško požgani, Hor- vat Jelena, zbetežala na slepiči i jo je srečno operirao slovenski Zdravnik Dr. Polgár Eugen, Banfi Florica, z istim betegom od isto- ga zdravnika operirana, Žökš Le- opoldina na porodni bolečinaj. Prvo pomoč so njim nüdili dr. Polgár, Mešič Agneška, 10 letna deklička istotak bila od dr. Polgára operirana i se že dobro počüti. Zveza nepristranosti med Jugoslavijov, Madjarskov i Italijov. Te tri države bodo skle- nole zvezo, ka se v boj ne spü- ščajo, zato se nepotrebno število vojske odstrani od meje. Prvo se zjedinita Romanija i Madjarska. Obrambni pas Amerike. Južna i Severna Amerika sta sklenilo zvezo, da prek 500 kilometrov od amerikanske zemle ne püstijo nikše vojne sile. To pomeni, da cela Amerika šče vo- diti ednoisto politiko i delati sküpno za svojo obrambo tak, kak za mir sveta. AJDOV MED, med v satovju in prazno satovje ter cele orehe k u p u-J e MEDARNA Ljubljana, Židovska ul.. 6. Zahodno bojišče. Na zahodnom bojišči vel- kih bitk nega, samo praske med stražami i letalci. Francozi so tak daleč v Nemčiji, da streli nemški topov ne segnejo do fran- coskih trdnjav. — Nemške trdnja- ve je obiskalo rusko vojaštvo.— Kanadska vojska pride januara na fronto proti Nemcom. Kaj pravite, g. urednik? V roki imam „Proleterˮ List, ki je vsem komunistom dobro znan in kaj piše? Čujte ! „Zaradi razdirajočega in antipar- tijskega delovanja, zaradi poskuša, da bi se obnovila frakcijska borba v KPJ., (Komunistična Partija Jugoslavije op. ur.), radi sejanja zmot v parniške vrste do- ma in razširjava lažnjivih glasov iz inozemstva, kakor tudi zato, ker so imeli zveze s trockisti in z drugimi su- mljivimi elementi itd, so izkljüčeni iz vrst KPJ. sledeči: 1 Marič in M, Marič, Labud Kusovac in njegova žena. Izkljü- čeni so nadalje radi istih zločinov F. Filipovič, Milan Grokič, Berger, Krešič, Drenovski, Vujovič, Horvatin Grgur, Petko Miletič, Mavrak, Ivan Korski itd. Nekateri od teh so naše tajnosti izdajali nasprotnikom in tako povzro- čili škodo našemu vodstvu. Drugi so bili izkljüčeni radi nepokorščine vod- stvu in nediscipline, drugi zopet radi ne- iskrenosti do Centralnega Komiteja itd.ˮ Kaj, ko bi lepega dne „Proleterˮ na podlagi podatkov in izjav KPJ pri- nesel: Izkljüčeni so iz KPJ. sledeči ne- zaneslivi člani: T. J, iz K., radi nekih sestan- kov pri G. • • Š. V. iz S., zato, ker se nič več ne udejstvuje. Č. R. iz R, radi neiskrenosti do vodstva. • K. M. iz P., radi razširjava, laž- njivih glasov. G. F. iz B., radi vez s trockisti. K. Š. iz N., radi nepokoravanja. B. L. iz K., radi paktiranja z na- sprotniki. K. S. Iz K., radi zahajanja v cer- kev. In tako dalje. V teh razburkanih časih je vse mogoče. V slučaju, da bo izkljüčen ka- teri od teh ali celo vsi, pa še drugi njim enaki, več ali manj poznani, več ali manj aktivni, ne bo to za svet no- bena senzačija. Dandanes jé'toliko drü- gih senzacij. Izkljüčen) -člani bodö pa hvaležni KP|., ker se na ta način re- šijo more, ki jih grozno teži, odkar je Stalin obrni! zastavo in odkar je pri nas doma beseda — sporazum — postala realnost. Od druge strani bodo pa imeli v roki zanesljiv dokument »Proleter* in ga več ali manj s. trepetom razgrinjali v slučaju potrebe, da dokažejo, kakö niso več tisto, kar so bili. In kruhek bo zagotovljen. To je pa na koncu konca glavno. Iz izvestja drž. mešč. šole dr. Ivanocija v Lendavi. Stanje učiteljstva ob koncu šol. leta 1938-39. Poučevalo je 5 učnih moči in 3 veroučitelji, eden za katoličane, drugi protestante, tretji za izraelite. — Šolo je obiskovalo 110 učencev in učenk. Razred je izdelalo 72 učencev, 4 od- lično, 35 prav dobro, 33 dobro, skupaj 72. Popravni izpit je imelo 22 učencev, razred ponavlja 16, skupno 38 učencev. Učenci so se pod vodstvom učiteljstva polnoštevilno udeležili slavnosti .Pro- slave 20 letnice osvoboditvè v Čren- sovcih." Priredili so več ekskurzij v razne kraje naše domovine, med dru- gim tudi v Čronsövce, Beltinci skozi Soboto, Bogojino y Lendavo. Med se- znam! nalog opazimo tudi temo: »Pro- slava 20 letnice Jugoslavije v Črensov- cih", v 3 razredu. — Na šoli deluje: Zajednica doma in šole, Pomladek Rde- čega Križa, Pomladek Jadranske straže, pa tudi Sokolski naraščaj vsega skupaj 17 učencev(enk), Mladinski pevski zbor, 34 pevcev. Službena naznanila Sresko načelstvo v Lendavi raz- glaša, da se vrši letos obvezno redno licenciranje bikov in ir.rjascev v vseh občinah lendavskega sreza po nasled- njem vrstnem redu: V četrtek 12. t. m. ob 8. uri v Turnišču za občino Turnišče, ob 14. uri v Genterovcih za občino Genterovci. V petek, 13 t. m- ob 9. uri v Bogojini za občino Bogojino, ob pol 13. uri v Dobrovniku za občino Dob- rovnik, ob 15. uri v Kobilju za občino Dobrovnik (kraj k«.bilje.) V soboto, 14. t. m. ob 9. uri v Beltincih za občino Beltinci, ob 14. uri v Odrancih za občino Odranci. V pondeljek, 16 t rn. ob 9. uri v Črensovcih za občino Črensovce, ob 12. uri v Veliki Polani za občino Po- lana, ob 15. uri v Kapci za občino Ga- berje. V torek, 17. t. m. ob 8. uri v Orešju za občino Orešje, ob pol 14. uri v Lendavi za občino Lendava. Sreski načelnik: Grabrijan, s, r, XIV. Ženske na vesi so že vse znale tisti den,, da sta Janček pa Lizika bila vküp v goricaj. Salajova Manka je vse poblehétnola po vesi, kak pa, po svoje. „Da ga šče zadnje dni ne püsti pri miri ta falajdriga,ˮ so se čemerile ženske. „Da bi se kem prlé pobrála zdomi,ˮ je je šče podpihavala Manka. Gda je mladi plivanoš zvedo, zakaj ide Lizika zdomi, je naglo, ne da bi šče vtégno po- iskati krščak, nenapovedano prišeo k Salajovim i šče ne dobro zápro dveri za sebov, pa začno nad Mankov: „Ka nemate düšne vesti pa srcá, da ne pre- mislite, kakše strahotne nasledke lehko majo takši valištri, kak je raznašate vi po vesi i ne- istinski guči, štere vi potačete lehkovernim lü- dem pod nogé. Drüžine, ki so živele prlé v naj- lepšem miri, so zdaj med sebov razpehane. Je to trbelo? Vse to zavolo vašega jezika. Se ne bojite božega soda, gda bo terjao Bog Vašo düšo?ˮ Tak jo je obrisao, da so njoj najhitrej za vsikdar preminóle skomine raznašati kakše valištre po vesi. V pondelek večer se je Lizika poslavlala. „Trbé se z vsemi zmiriti, prlé kak odidem,ˮ si je mislila Lizika i je šla k sosidovim pa k rodbini i vsakšemi dala rokó: naj njoj odpüstijo pa pozabijo na to, če njim je gda včinila kaj hüdoga. Gda so jo tak vidile vnoge ženske, ki bi jo prlé malone razpraskale, so vnogoj privrele skuzé v oči, kak so njoj prihajale té reči iz mla- de, nepokvarjene düše. Naj njim samo ona ni- kaj ne zameri, one nemajo nikaj, so pravile z jočom. Tüdi k Dogarovim je stopila. „Odpüstite, mati, če sam ne bila dobra,ˮ je pravila Lizika i njoj dala rokó. „Pozabi, če sam bila krivična do tébe. Nikdar sam ne božala niti svoje decé pa itak sam vse rada mela. Naj mi samo Salajova Manka pride šče ednok pred oči, njoj že pokažem dveri. Odpüsti, Lizika !ˮ Gledali sta si voči. V teh očaj je vtunilo v pozablenje vse, ka jivi je te čas razdvajalo. Lizika se ne mogla zdržati skuz. Drügi den zajtra, prlé kak je šla zdomi, je bila pri meši. „Za srečno pot v Francijo,ˮ je bila napovedana v nedelo v cerkvi meša. Ne mogla dosta moliti z knige, samo Srcé njoj je prosilo i molilo, naj jo Bog, ki vidi vse, čuva v tühinskih krajaj i naj jo sprevaja s svojim bla- goslovom. Po meši je stopila na farof i se poslovila od plivanoša. „Lizika, do zdaj si bila moje farno dete, ostani šče nadale, čeravno ideš med tühinske lüdi. Ne bodo mogli več gledati za tebov ne oča, ne mati, ne ves pa tüdi jaz ne, gledao te bo pa večni Bog, njega se boj. Spevli si, gda te obidejo tužne misli, kak si doma rada spe- vala, vidila boš, da boš ležéj prenašala bridke vöre v tüjini.ˮ Na cesti se je srečala z Jančekom. Gda je držao v svojoj roki njeno rokó, njoj je gledao v oči i pomali pravo: „Bog s tebov Lizika! Gda boš v najhüjšoj nevoli i zapüščenosti, gda se ti bo vidilo, da so pozabili na tebé vsi, te si zmisli, da eden ne pozabo na tebé, ki si vsakši den zmisli na tebé v molitvi. Naj te toláži to, da bo tvoja žrtev rodila dober sad.ˮ Podpišemo. Pod tem naslo- vom smo zad- njič povdarili, da podpišemo geslo v 40 državaj raz- širjenoga kat. li- sta, da mi pod Kristušovov za- stavov stojimo i da se mora od- straniti komuni- stični grb z sr- pom i klepačom. Nato nam en ko- munistični pris- taš piše, ka je srp kmečko oro- dje, klepač pa obrtniško. Prav. A samo v roki kmeta i obrtnika. V roki komuni- sta srp seka gla- ve nedužnim i i klepač razbija njihovo vrednost Milijoni spokla- nih ino oropanih ruskih kmetov so jasno svedočan- stvo zato. Nemški vojaki na grobi maršala Pilsudskoga v Krakovi. 4 NOVINE 15. oktobra 1939. Med našimi sezonskimi delavci v Jugoslaviji. Ivan Škafar: Popoldne pa obisk delav- cev pri bratih Machner, na Ko- sanč ču, pri Bubenheitneru (ki so pa bili vsi na Viček salašu se- verno od Kule) in pri Kišu. Za- nimivo je bilo na Kosanč ču. „Zborovanjeˮ je bilo v šoli. Vod- stvo — ali kdo — je naročilo vsem delavcem na veleposestvu, naj se zberejo. Tako je bila zbra- na prava narodnostna pomeša- nost in menda še tudi verska. Tudi majhni otroci so prišli. Bačka v malem. Ne vem, kako so ti kaj razumeli moja izvajanja v prek- murščini. Poslušali so me pa vsi zvesto do konca. Še bolj silo- vito je bilo na pristavi g. Kiša pri Novem Vrbasu. Tu so veči- noma cigani. Z edino njim last- no prijaznostjo in glasnostjo so me sprejeli. Vsakemu sem vljudno „segno v roke.ˮ Štirideset jih je menda. Lepo so me obstopili in nato začeli od vseh strani pri- povedovati o svojih križih pa težavah in seveda živahno mahati z rokami. Nisem vedel, katerega bi poslušal. „Znaju, gospon, najbole žmetno nam je, ka moremo tüdi po svetkaj delati.ˮ „Smo kak živina.ˮ „Naj li poglednejo, gde spimo,ˮ „Šče konji majo lepše mesto.ˮ „Znaju, tou je nekaj straš- noga.ˮ „ Eden se je nekaj trudil, da bi jih pomiril, tako, da bi samo eden govoril, pa se mu ni za dolgo posrečilo. Šli smo gledat »stanovanje*. Najprej vstopimo v „predsoboˮ, ki je — konjski hlev. Temen je in nizek. V trenutku sem spet obkoljen. Stavek za stavkom bru- hajo iz sebe, muhe glasno brenče, konji neutrudoma mahajo z re- povi, tu pa tam kateri (konj na- mreč) zahrzgeta, tako, da je bil res prizor za bogove. „Gde pa te mate svoje sta- novanje,ˮ jih vprašam, da bi prej prišli naprej. „Eti, gospon, tü se naj idejoˮ, mi eden kaže pot. Idemo vdiljen po štali. Na drugem koncu so majhna vrata. Stopimo čez prag. „Zdaj pa naj povejo, ali se za lüdi dostaja takše stanovanje?ˮ Majhno zakotje. Ob strani daljša živinska kopanja. Ob njej na ne- kaj prstov debelo nastlana slama, pokrita z preperelimi rjuhami. Ob podvznožju kovčeki. Par majh- nih oken posreduje brlečo svet- lobo. Skozi vrata imajo muhe in konjski duhovi prost dostop ... Pa pravijo, da smo menda v sto- letja higijene... Z gospodarjem so pa bili cigani zelo zadovoljni. Nebo se je naglo oblačilo. Dva cigana sta zapregla dva is- kra konjička. Eden (konjiček na- mreč), ki ni bil dosti hiter, je že prej dobil pošteno brco (od ci- gana namreč) in nato smo zdir- jali skozi polja proti postajališču pri Novem Vrbasu. Čudovita vo- žnja. Narava je zapela svojo di- vjo pesem. Veter in bliski, grom in oblaki prahu. Konjička in oba cigana je zajela ta pesem nemir- nega nebi in drhtečega svetá. Kakor vihar na morju. Bili smo kakor delček te razjarjene pri- rode ... Prišli smo ravno na postajališče, ko se je dež poš- teno vlil. Bil je že pozen mrak, ko sem dospel v Kulo. Dež je po- nehal. V župnišču je bilo že vse zaprto. Kam zdaj? Dobri gospod mi je nasvetoval nek hotel. Tako sem bil že čez nekaj časa hote- lirjev gost. Pošteno sem bil utru- jen. Toliko prepotoval v enem popoldnevu in štirikrat govoriti... Viček Salaš. Tako se imenuje posest, ki jo ima v najemu Bubenheimer iz Torže. Naši delavci obdelujejo obe posestvi. Viček salaš se na- haja kakih osem do devet kilo- metrov severno od Kule. Pondel- jek zjutraj (12. jun.) mašujem v župni cerkvi in sem nato župni- kov gost. Občuduješ krasno o- premo in ogromno knjižico. Če bi se nenadoma tu znašel, bi mi- slo, da sem na kakem ordinarijata Od ponoči dalje še ves čas dežuje. Zato, da je pot na Viček salaš zelo blatna in naj si rajši najamem voz, mi svetujejo. Z do- brim gospodom kaplanom greva na »občino*, kjer se dobe vo- zovi. In da ne bo treba mnogo plačati, k večjem u par kovačev. Na „občini naletiva na ne- kega voznika — srbina. Takoj je pripravljen peljati in sicer za de- set banki. Sto dinarjev, pomislim to je že preveč. Pa se spomnim na nek pregovor, ki sem ga tis- te dni med brati Hrvati parkrat slišal: „Težko je biti Srbin, i to pošten !ˮ Odločil sem se, da rajši grem peš. Dež je ponehal, si mi- slim, in bo šlo. Maline ob cesti so mi kazale pot. Polja so zo- rela. Pokrajina je na lahno va- lovi. Po njej so raztresene po- samezne hiše kolonistov. Ti lju- dje so prišli od juga, z hribo- vitih in goratih predgov države, ki se na poljedelstva bolj malo razumejo. Bolj na ovčjerejo. Kako vse drugače bi bila ta polja ob- delana, če bi tu naselili naše de- lavce, si mislim. Južni bratje se težko navadijo na to novo, pol- jedelsko življenje. Nekdo mi je pripovedoval sledeče: „Zgodilo se je večkrat, da so ti ljudje le tako dolgo tu ostali, dokler ni oblast napravila nje za lastnike teh posestev. Dopoldne so pos- tali lastniki, popoldne pa so že vse skupaj prodali in šli nazaj v svoje goré past ovcé.ˮ Sedaj jim je menda to onemogočeno. Ko človek vse to vidi in sliši, se more res dičiti naši agrarni po- litiki ... Isto bi se moglo reči glede razdeljevanja krasnih zem- ljišč raznim dobrovoljcem... In ta razrešen način kolonizacije: tu ena hiša, pol kilometra daleč druga. V obliki vasi se naj vedno ljudi kolonizira. Ljudi iz bližnjih vasi in iste vere. Rečimo po 100 hiš v eni vasi, kjer se naj takoj zgradi šola in cerkev in z njimi pride domači učitelj in domači duhovnik. Potem se ne bodo lju- dje čutili, kot v izgnanstvu. Kam naj zdaj ti otroci hodijo v šolo? Kam ljudje v cerkev? Kamorkoli bodo šli (v Kulo itd.), povsod bo daleč. Vaško občestvo je mo- čna življenska opora. Zakaj jo razbiti? Tako razmišljam, ko se bli- žam Viček salašu. Dovolj časa je še za rožni venec. Nikdar ga še nisem vzljubil tako. kot na tem potovanju po jugu. Ob premiš- ljevanju skrivnosti se mi odpirajo zmeraj nove lepe misli. In čutim nujo po molitvi, saj Sicer ne bom kos vsem težavami v tem izseljenskem poklicu. Vedno bolj spoznavam, da je molitev vele- sila. To tudi zato povdarjam zno- va in znova svojim razkropljenim ovcam:.le tisti zna lepo živeti, kdor zna lepo moliti... Od daleč zagledam dolgo vrsto delavcev, ki okáplejo ko- ruzo. To so gotovo naši delavci. Uberem jo kar čez njivo in sem kmalu pri njih. Zopet skoraj sami cigani. Zato jih je razveselil moj prihod. Delajo zelo pridno in nji- hov delavski vodja se zelo Po- hvalo izraža o njih. Najlepše pač je, da znajo tako „vküper držatiˮ in so v svojih upraviče- nih zahtevah neodnehljivi. Eden me zapraši za spoved. Začudim se, prvič na potovanju me delavci sami zaprosijo za spoved in to — cigani. Kmalu je poldne in gremo jest. Nato spo- vedovanje v sobi in nauk za vse zunaj v senci mladih dreves. S kako iskrenostjo poslüšajo »glas pastira". Da, dragi moji cigani, ne veste, kako sem vas tistih dveh dneh vzljubil, ko se mi je nekoliko bolj odprla vaša duša. Tudi vaše duše so odrešene z Njegovo krvjo. Tudi ví ste Nje- govi bratje in zato v Njem tudi jaz vaš brat. Tudi vaše duše so Njegov lepi svet in to zato tudi zame lepi svet. Mogoče zato, ker je v vaših srcih toliko zagonet- nega in skrivnostnega. Bog vam plačaj za tisti tako srečen dan! Kot zanimivost z Viček sa- laša naj povem še to, da so tam küharice kahale jesti s slamo in pekle krűh tudi s slamo. Never- jetno, pa resnično. Mihalič Leopold, Etrepagny Prečastiti g. urednik! Pozdrav- lam vas kak novi naročnik No- vin. Žmetno je brez njih v toj hladnoj tüjini. Želem vam od Boga i blažene Device Marije zdravje i blagoslov, da bote mogli še duga leta voditi po Novinanj nas izseljence. Pozdrav- lam svoje drage starše, celo Jür- janske ves i jürjanske g. dü- hovnike. Ficko Vera, Grosstreben, Nemčija. Prečastiti g. urednik! Pozdravlam vas iz dalne Nem- čije jaz, gorička mladenka od Sv. Sebeščana, zdaj v Nemčiji. Prosim lüboga Boga, naj vam podeli zdravje i blagoslovi vaše delo, da bo rodilo obilne sadove. Meni so Novine ná velko veselje i tolažbo v tüjini. Iz njih zvedim, ka se godi v mojem domačem kráji. Posebno me pa veseli, da v njih najdem evangelij, vsikdar najmre ne morem v cerkev, ar je Predaleč. V Marijinom listi i Ogračeki pa najdem lepe navuke i vzglede, po šterih ravnam svoje živlenje, da ne zablodim i ne zgübim dragoga kinča sv. vere. Vaši lepi listi so sunce, so svet- lost mojoj veri. Po navukaj, štere štem v tej naši listaj, se bom vsikdar ravnala i tak ostala ver- na hči svojih dragih staršov i lübe Slovnnske Krajine. Zato se vam, Prečastiti g. urednik, lepo zahvalim zato, da tak lepo skr- bite za nas. Naj vam lübi Bog poplača vse vaše trüde, štere mate za nas izseljence. Šče ed- nok vas lepo pozdravlam. Gospodo, prste k sebi. Pod tem naslovom prinaša ne političen katoliški list »Hrvatska stra- ža* z dne 3. sept. na 7. strani zanimiv članek, ki se tiče slovenskega življa v Štrigovi .i na Razkrižju. Velecenjeni gospod urednik, Iz- volite prosimo objaviti par stavkov, na navedeni izzivali članek. Baje dobiva „Hrvatska stražaˮ od časa do časa, najbrž iz Štrigove, poročila o izvanredne plodoviti sloven- ski propagandi v Štrigovi. Hrvatska straža bi nam morala navesti iména takih poročevalcev, da bi videli, če so ti res verodostojni, da nebi morda, če bi se kedaj osnovalo propagandno mi- nistrstvo, to pripadlo Hrvatu ali Srbu, ampak Slovenu kajti po mnenju Hr- vatske straže imamo Slovenci uspehe že sedaj, ko se še ni rodila ideja za propagandno ministrstvo. Če pa Hrvatska straža ni spo- sobna za propagando in molči ko bi morala govoriti, ji priporočamo, naj si vzame za propagando enega Slovenca, če se bo hotel prodati, in teda] naj kot nepolitičen list govori, piše in napada pravočasno, da se ji nebo treba ke- sati, radi neuspeha svoje „šutnjeˮ. Ako pa Hrvatska straža tega ne naredi, ostane možnost, da posloveni- mo Čez nekaj let ne samo Hrvate, am- pak tudi Makedonce in Arnaute v Juž- ni Srbiji. Nikoli pa naj si Hrvatska straža ne prizadeva, da bi nas po ro- du krvi in jeziku Slovence pohrvatila, pa naj smo tudi v hrvatski škofiji, kjer je dovoljeno pri telovskih procesijah nositi neblagoslovljene narodne zastave. In to si naj zapomnijo vsi okrog Hrvatske straže: dokler bo hrvatski župnik dal v procesijah nositi zastavo bodisi hrvatsko ali slovensko, nam bo kot doslednim katoličanom to trn v očesu. kajti politika in cerkev ne spa- data skupaj. Narodna zastava naj se nosi tam, kjer jo določi državna ob- last in naj nebo kot cunja za vse. Na- zadnje bomo morali Hrvatsko stražo in njene dopisnike res učiti, kje in kedaj naj se rabi narodna zastava in kak sim- bol predstavlja. Kakor bi bilo bedaste, če bi kdor nosil cerkveno zastavo na političnem shodu, tiko je neumno no- siti narodno zastavo pri procesijah, ka- kor je telovska, ki najbrž ni politična, ampak stoprocentno verska. Hrvatski župnik z mnogimi gorečemi kaplani lahko ostane v štrigovski župniji, toda ti naj bodo Ijudstvu to, kar je bil Ijudstvu Kristus, ki je spoštoval pogane in jude. Cerkev in prižnica se ne smeta izrabljata, da se napadajo Stojadinovič, Korošec in Snoj. Pri najsvetejši daritvi pred hvalnico sanktus se ne sme zmer- jata vernike, če se komu zdi, da slo- vensko ljudstvo v slovenskem jeziku poje hvalo Bogu. Hrvatski straži so najbrž taki ljudje vzor »revnosti*. Čüdimo se takemu pojmovanju, kakor tudi, da se je Štrigovska župnija naenkrat Poslovenil vkl ub hrvaški šoli in cerkvi, kjer je celo slovensko i etje prepovedano. Smo pač Slovenci izvanredni in požrtvovalni ljudje, 'ki bomo y nekaj desetletji!) v svoji expanzivnosti osvo- jili kot najmanjši »najdinamičnije* na- rode, ne samo v Evropi, ker te bi bilo za nas premalo, ampak po vsem svetu, kakor je razvidno iz popolnoma neos- novanega pisanja Hrvatske straže, ka- teremu se lahko smeji vsak otrok, ki hodi v I. razred osnovne šole. Zakaj smo mi danes pod slovensko admini- strativno oblast jo, o tem se naj Hrvat- ska straža informira na merodajnem mestu, potem naj piše nesmisle kakor: »Zanimivo je, da danas (nakar tko imade exoanzionističkih tendencija .. .* Kdor hoče, da se ga spoštuje, mora tudi sam spoštovati in to Hrvatski straži zlasti priporočamo. Mi bi Hrvatski straži postavili do ceha segajoč spomenik, ko bi nam mogla najti tistega nepoznanega junaka, ki je v zakoreninjenih hrvatskih srcih nenadoma vžgal tak ogenj, da se ni nihče protivil, ampak, da smo celo zahtevali, da pridemo pod mariborsko oblast, odnosno dravsko banovino. Ali je tukaj narava napravila kak skok, ne- vemo, Hrvatska straža naj pošlje na lice mesta in na pristojno oblast znan- stvenike, toda ne kake zagrižene po- ročevalce, ki bodo odkrili resnico, ki je Hrvatska straža kot nepolitičen list naj- brž nebi hotela objaviti. In sedaj pride najgorostasnejše. Poslušaj svet, kaj je napisal katoliški tednik: „Da su natpisi pisani u jeziku, s kojim mi nemamo ništa zajedničkog.ˮ Ako bi to napisal kak Črnec z Južne Afrike, bi se nam zdelo razumljivo, toda, da je kaj takega napisal izobra- žen Hrvat in objavil katoliški tednik, ki bazira na Kristusovem nauku ljubez- ni, to nam zbuja sum, da je časopis, ki je zmožen objavljati take članke, ni vreden, da leži niti v blatu, koder diha Slovanski rod. Opozarjamo Hrvatsko stražo, da naj pazi kaj piše, ali pa naj izpusti naslov „katolički tednikˮ in zameni s framasonskim tednikom Kedaj je Hrvatska straža in krog njenih dopisovalcev zapazil kaj slič- nega v slovenskih časopisih, kedaj kak napad na srbo-hrvaški jezik in narod in vendar je v Sloveniji veliko več srbo-hrvaških napisov, ne samo po železnicah, ampak tudi po drugih ura- dih? Slovenski narod se zaveda svoje kulture, slovenski listi pa svoje odgo- vornosti pred narodom. Isto priporočamo tudi Hrvatski straži in njenim dopisovalcem iz Štri- gove. Svetujemo Hrvatski straži in nje- nim dopisovalcem, naj ne potvarjajo resničnost zgodovine in literature, am- pak naj jo objektivno študirajo. Hrvat- ska straža naj jim raje ponüdi literar- no, ali zgodovinsko snov iz XVI. sto- letja, da bodo gospodje videli, kaj je bilo tedaj v Medjimurju in ne kaj je bilo v pamtiveku, od tedaj imamo sa- mo par kostij, v XVI. stoletju so pa že nekaj zapisali in kar je črno na belem, to drži. Samo eno vprašanje takim gos- podom: Kako so se imenovali kajkav- ski Hrvati v tej dobi? Mislimo, da si Hrvati tega imena niso nadeli radi lep- šega, ampak, da ime naroda označuje ono skupnost, ki je nekoč družba v sebi vse prvine, ki jo karakterizirajo. In če bodo res pogledali, bodo videli, da so bili, da .so in da bodo v Štrigovi in Razkrižju Slovenci, in da je samo nekaj Hrvatov, ki kalijo mir in netijo narodno sovraštvo celo s tem, da obe- šajo podobo Matere Božje na hrvaško zastavo, potem pa ko to nam pošte- nim in vernim katoličanom ni prav, go- vore o nekem Sibinjanin Janku, ki je zasejal sovraštvo med ljudmi. Enkrat za vselej naj si zapomni Hrvatska stra- ža in njeni dopisniki: Štrigova in Raz- križje je in ostane Slovensko. Tudi tisti seljak žuljavih ruku, ki se oglaša, da bi si jih lahko prebral, na to naj bi se natančno informiral na merodajnih mestih, zakaj so odili Sa- lezijanci, kako in zakaj Frančiškani in rečimo zakaj je nadškof Dr. Stepinac poslao svečenika, ki je revan i dobar sluga božji. Morda bi bilo zanimivo, če bi kdo od dopisnikov Hrvatske stra- že objavil kak objektiven — resničen članek o temi Dokler ne bo Hrvatska straža naučila nekaj tistih prefarbanih Hrva- tov, da je podio tako napadanje, dok- ler se nebo spoštoval slovenski jezik v štrigovski fari in Slovenska pesem v cerkvi, (ki je že od pamtiveka Sloven- ska) dokler bodo mrzili ti ljudje nas Slovence in dokler bo Hrvatska straža objavljala take članke, nebomo in ne- moremo „šutjetiˮ. Štrigova - Razkrižje, dne 14. sept. 1939. Verniki Štrigovske katoliške župnije. Izpred okrož. sodišča v M. Soboti Na 5 Iet robije in na izgübo častnih pravic za dobo dveh let je bila obso- jena Nemec Frančiška rojena Tivadar, poljedelka v Safarščaku št. 66, ker je: a) dne 10. marca 1939. v Šafarš- čaku zažgala stanovanjsko hišo in go- spodarsko poslopje Mikulek Helene, pri čemer je zgorelo ostrešje hiše in go- spodarskega poslopja v vrednosti okrog 5.000 Din. ter s tem požigom tuje imo- vine povzročil nevarnost za življenje več oseb namreč: 3½ leta stare Pinta- ričeve Elice in 2 ½ leta starega Pinta- riča Mirka, ki sta se v kritičnom času nahajala v zaklenjeni hiši; b) dne 11. marca 1939. istotam zažgala stanovanjsko hišo in gospo- darsko poslopje Mušič Katarine ter s tem požigom tuje imovine povzročila nevarnost za življenje več oseb namreč 6-lethega Nemca Jožefa in 3-letnega Nemca Ivana, ki sta se ob času poži- ga nahajala v hiši. Czug Ivan, poljedelec v Selu št. 58, je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora pogojno za dobo treh let, ker je v času od 14. januarja do 6. maja 1939. v Selu. na strani 9, svojega bla- gajniškega dnevnika za leto 1938. kjer mu je uradnik zavarovalne, zadruge Croatia, podružnice v Ljubljani, Sak- sida Mirko potrdil dne 8. II. 1938. pre- jem zneska 300 Din., pred številom 300 pripisal še število 1 ter s tem število 300 Spremenil v število 1300, ter tako predrugačil pravo listino z namero, da bi se ta listina uporabila kot prava, in jo je vedoč, da je predrugačena, v res- nici uporabil kot pravo s tem, da jo je dne 6. maja 1939. predložil okrajnemu sodišču v Murski Soboti v dokaz, da je to sveto izplačal zavarovalnici Croatia, Pošta. Gumilar Aleksander, Vidonci, Za Hüll Marijo v Nemčiji sprejeli 36 din. Gjergjeg Verona, Kovačevci 30. Novine Gjergjek Janeža so prišle iz Nemčije nazaj, s pripombov, da naslov ne točen. Javite nam točen naslov. Pro- simo tüdi naročnino. Prša Štefana do- mači, V. Polana. Novine Prša Štefana, ki so hodile v Francijo na naslov: Caudray par Auzauer so prišle nazaj s pripombov, da je mesto spremeno. Javite nam njegov novi naslov. Copot Ana, Odranci. Virag Štefan, št. 215. je plačao z deležom od 35. l. naprej Marijin list, letos tüdi, naprej ma ešče 60 din. Casar Jožef. Bogojina. Novine Bojnec Ivana so prišle iz Francije na- zaj, ar je mesto spremeno. Javite nam njegov novi naslov. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava Izdajatelj in vrednik; Klekl Jožef, župnik v pok.