^ _Posiaie. • llscv ogni mercotedi <¦. venerdi. ¦ 11 giugno /926. Posun.azna številka 2;> siotink. Izltaja: vsuko sredo ziiitraj in iHUek ziuiraj. '^prte za celo leto /.s L. > pol Una ^ - ¦> čeirt into i ¦ /.'? inozernslvo celo leto lir 40. jVci naročila bmz do- r,o&lanc naročnine se ne mo re mo oziraii. ')dxovorni urednik: Fola'e Kemnerle. ct. 44 V Gorki, v petek 111 junija 1926 Leto iX Neirankirana pisma se ne sprejemujo. Oglasi se računajo po dogovorn in se plačalo v napre-., List izdaia konsorcii -OORIŠKE STRAZE*. lisk Katoliške iiskurne v Gorici, Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mamcli štev. ö, ¦— (prcj Scaole). — Telei. int. štev. 308, Naročnikom in prijateljem. Ni vesela vest, katero vam mo? ramo sporočiti: od 15. juniia dalje bo »Goriška Straža« izhaiala samo enkrat na teden, in sicer vsako sre* do na šestih straneh. Težko smo se odločili za ta korak, toda razmere so nas prisilile. Že ko smo pobirali naročnino za letošnje leto, smo bill v zadregi in skrbeh. Papir se je že spomladi 1924 podražil za 30%. Zato bi bili nujno ttiorali že takrat zvišati naročnino. Tega pa nismo storili, ker smo pres dobro poznali težke gospodarske prilike na deželi in smo se bali, da bi zvišanje naročnine marsikomu onemogočilo biti še nadalie naš nas ročnik. Čutili smo slabe letine, ki tlačijo naše podeželsko prebivals stvo, videli biezposelnost, ki se vedno bolj širi ter opazovali trp= ljenje, v katerega so pahnili naše ljudi visoki davki in druge dajatve. Opustili smo zato misel na zviša« nje naročnine in dali svoiim cenje? nim naročnikom priliko, da dobi? vajo še nadalje priljublieno in pre? potrebno »Goriško Stražo«. Saj ves nio in pcznamo, kaj je »Goriška Straža« našernu narodu. Ona mu vliva upanje, iz nje črpa korajžo, v njej dobiva navodila za vse težave vsakodnevnega življenia. »Goriška Straža« mu je postala tovarišuca in sprernljevalka, katere ne more pos grešati. Naše upanje, da se bo po? ložaj zboljšal in se borao mi brez. povišane narcčnine prebili skozi tes koče leto, se pa, žal, ni izpolnilo. Nasprotno! Zaporedne zaplembe in razni sodni stroški — naš urednik ima ravno v teh dneh nove obrav? nave — so naše že itak skromno premoženje do dna zrahliale. SA= MO ZAPLEMBE MINULEGA TEDNA SO NAS STALE ČEZ 2100 LIR. Ako odbijemo od sred= stev, ki jih imamo na razpolago za izdajanje lista do konca leta. te ne= predvidene izdatke, ki so nam nas rasli radi zgoraj omenjenih dogods kov, moramo z žalostjo ußotoviti, da niso zadcstna: delati bi morali doigove. Ker pa doigov nočemo in ne smes mo delati, ker bi s tem spravili v nevarnost obstoj lista, zato smo se odločili, da ga ZAČASNO izdaja* mo samo enkrat na teden. Izbrali smo si zato sedanji poletni čas, ko imate vi naročniki in čitatelji naj* več težkega poljskega dela in naj* manj časa za čitanje. Vemo. da bo marsikdo neprijetno občutil po« manjkanje svojega dragega glasila, toda lažje bo prenesel to v seda? njem delapolnem času kot pozneje, ko so dolgi zimski večeri in je za čtivo toliko časa na razpolago. Os prostite nam zato blagohotno ta naš korak, ki smo ga storili s krvaves čim srcem in ostanite nam zvesti. Kakor dozdaj bo tudi vnaprej osta* la »Goriška Straža« čuieča in ne« vklcnljiva braniteljica vseh naših svetih pravic. Zgoraj smo rekli, da ie naš ukrep samo ZAČASEN. Samo do konca avgusta hočemo ostati pri enkratni tedenski izdaji lista, potem bo zos pet redno dvakrat izhaial. Ker pa vemo, da imamo mnogo prijateljev, katerim je obstoj in procvit našega lista zelo pri srcu, zato smo sklenili otvoriti zbirko za SKLAD »GORIŠKE STRAŽE«. Kdor ljubi naš list in ie v takem gospodarskem položaju. da lahko nekaj žrtvuje za dobro stvar, ncij nam po svoji moči priskoči na po; moč. Ako bo naš poziv našel dobro« hoten odmev ter sklad »Gorfške Straže« mnogo radodarnih in vne? tih podpornikov, potem bomo tudi mi naš od sile razmer narekovani sklep ukinili. Čimveč prispevkov, tem prej bo »Straža« izhaiala zopet dvakrat na teden. Pomnimo: samo z žrtvami se zmaguje samo v ljus bezni in zvestobi si klešemo bo? dočnostl Konzorcij »Goriške Straže«. Kaj se godi po svetur V Jugoslavijo se žc dolgo časa ni* } smo ozrli. Pa se dajmo danes. { Že zadnjič smo dejali v politic? ncm pregledu, da vročina vpliva na politiko, povsod se kaže neko mrt* vilo. Takisto tudi v Jugoslaviji. Iz Belgrada, Zagrcba in Ljubliane nc vcjo dopisniki raznih listov nič kaj važnega in zanimivega poroča* ti. Toda vendar. Iz srcdišča Slove* nije, iz bclc Ljubljane ie izšla nova pobuda. Začcla je borba proti korupciji. Povcdali smo žc ob priliki, kako si je Slovcnska ljudska stranka, prcdstaviteljica Slovcncev. naložila častno, a težko nalogo, da bojujc in izvojuje borbo proti vsem nepostc? njakom in ljudskim piiavkam v dr* žavi. To svojo nalogo jc tudi krcpko začcla. Protikorupcionistični shod v ljubljanskcm »Unionu« pod vod= stvom drja. Korošca ie krasno in zmagovito izpadel. Glas slov. Ijud* stva iz Ljubljane je scgel doli do Belgrada. Najbolj razveseliivo zna* I menje pri tej borbi za poistenie je to, ' da so si mogli seči v desnico i Srbi i Slovenci i Hrvati. V Sloveniii, kjer se žal Ie prerado godi, da se uve* ljavlja politika od »domaceßa praga do gnojnika«, je ljudstvo po svojih zastopnikih uvidelo, da ie. čeprav k.tranka, ki je zrasla iz potreb in te* V-snj ljudstva samega. Prva ima svoj leisen program ne tako kot pri nas $|kozvar;a edinjaška sin:ja, ki je je 2?am svojega svobodomiselstva in i-'.: zato ogrinja v preluknian plašč r.acionalizma in velikonočncga kr? ;čanstva. Borba med .Ljori omenjenis • 1'iia strankama osvaja za zdai duho* ' e v Sloveniji. Z brati Hrvati. Mi ne dvomimo, kako bo ta boj konean. Semena, ki so iih trosili in jih trosijo od Mahniča pa do naj* nlajše duhovne struje, ki ie izšla i.2 akademskih vrst, do tako zvanih >'-Križarjev« (z glasilom »Križ na gori«), ne kalijo zaman. • Med hrvatskim ljudstvom pa ni 'jilo tako. Celo med duhovščino je duo kaj dosti malomarnosti za kr-- ščansko prosvetno, gospodarsko ali politično organizaci.io. Krščanska liačela so tarn veljala v cerkvi, pred cerkvenim pragom že tudi nič več. Žato je bila duša hrvatsketia selja* ka kaj sprejemljiva za vse mogoče Aauke od komunizma do Radiča. Kakor se pa zdai zdi, bo hrvat* ska pucka (ljudska) stranka, pose? .St rim a slovenskc, dvi.«aiilii svoj pra* por. Za časa Krekovih učencev Ro? gulje, Eckerta in drugih ie pučka stranka napredovala. Pri zadnjih volitvah jo je pa Radic malodane strl. Vendar kažc spct na bolje. Dr. Korošec prireja širom Hrvatske ce* \o vrsto shodov. Pa tudi med hrvats "'¦Am mbišim svetnim razumni» majhno, a po zmožnostih veljavno, poklicano, da zida mogočni dom južnih Slovanov. Shode proti korupciji bodo imeli tudi po Hrvatskem in med Srbi. S tem novim gibanjem si ic Slovenska ljudska stranka mahoma pridobila velik ugled tudi pri sosedih. Scvcda skušajo nasprotne stranke te zaslu* ge zmanjšati. Toda ne gre, ker ljud= stvo Ie ve in zna ločiti liudsko poli* tiko od politike raznolikih prva? kov po shodih ter zborovanjih. Če rečemo še o ostalih strankah na Slovenskem eno, dve besedi, moramo ugotoviti, da se vse maj* line stranke in strančice tope med ognjem obch n^celnih straiik: 7*0,* rjavovih samostojnih demokratov in Slovenske ljudske stranke. Sa* mostojna kmečka stranka. čeprav je njen vodja Ivan Puceli postal minister, gine, ker udrihaio po njej njeni ustanovitelji samostoini de* mokrati sami. Jim pač ne služi v toliki mcri kot so prieakovali. Na= rodni socialisti so že popolnoma iz* ¦ginili. Radikali med Slovenci ne morejo uspeti, ker ni duh radikalne stranke primeren za slovensko mi* selnost. Ostaneta torej na politienem po- lju svobomiselna stranka s svojim dobro razvitim tiskom ter ljudska štvom je zavalovalo novo navduše* nje. Morda ni več daleč čas, ko bo mogočna Ljudska stranka veza* la krščansko hrvatsko in slovensko . ljudstvo, ki bo vabila v svoi objem.Nssv tudi brate Srbe... Dve telesi — nobena glava. Pa pomenimo se se malo o tistih možeh, ki delajo v Belgradu vladno politiko. No, pravzaprav ie ne de* la jo. Saj toži vse časopisje onstran meje, da razni parlamentarni odbo* ri ne delajo. Poslanska zbornica sa* muje: Za vlado gospoda Uzunovi* ča za enkrat ni nobene ncvarnosti. Vsaj čez poletje ne. Posebno ker sta šli obe glavi vladnih strank na po? čitnicc. Pašie si zdriivi zlatcnično bo? lezen v čeških Karlovih Varih, Radič pa počiva nekje v Dnlmaciji. Spor v radikalni stranki med skupinama Jovanoviea in Pašiča se sicer še ni polegel. Toda kljub temu drži va* jeti krepko v rokah Pašičev zvesti namestnik minister Trifkovič. Med radičevci tudi ni posebnih nemirov. Nečak Pavle vodi stranko med tem ko stric letuje. Edino opozicija, ka? kor smo že omenili, pridno hodi po shodih in sc pripravlia na volitve. Te pa bodo tcdaj, ko bosta Radič in Pasič začutila potrebo. Radikali in radičevci ne bodo brez njiiu nič ta? ko važnega ukrenili. Zato bo v po? letju, čeprav se ne obeta prevclika toplota, ki včaših »ta hudo žilco pana«, brez burnih političnih do? godkov. Pa tudi brez niih vedno krepkeje živi v vseh treh bra tih živa zavest. da so eno. DNEVNE VESTI Dsiouonjo poslanca Besednjaha. V sredo 9. junija sc jc vrsila v Gorici seju rwse pohiicne orQcmU zacije, na kaievi je pnnlancc Bes sednjnk poročtil o polifičnem polo; žaju in o izvršenem delu. V Rimu se je vršilo pictekli ieclen zborovnnje držcivne zveze drušlev za Zvezo narodov, na kaieri so bili tudi odposlanci ncmške in slovam ske manjšine. Našo organizacijo je zasiopal poslancc Bcsednjak. Dr. Besednjak je posredoval te* kom zadnjc"J,a bivanja v Rimu razen iegj v nastopnih važnejših zadet vah: zahievnl je od vlnde, nv.j spret jema Beneške obveznice mesto de* narja pri plačevanju davkov in po- novno predočil finančnemu minis slrsivu nujno potrebo, da se prizna ze končno optantom pravica do voj* ne odskodnine. Bil je zopet na voj; nem ministrstvu radi odslovljenih uslužbencev bivših dvornih konjat ren v Prestranku in Lipici in zahte* val, da se po iolikih letih odlašanja uredi njih pokojnina. Posredoval je na zunanjem minisfrsivu, in sicer pri uradih in pri državnem podtajs niku Orandijii po novno radi izme? njave predvojnih cerkvenih obligat cij dekcinatov Vipava, Idrija in Po; stojna ier župnije rihemberške. V Rim je prišla deputacija iz bis striškega okruja, sestoječa iz drja Mikuletiča, gospoda Valentiča in gospoda Grlja. Poslanec jo je pot spremil najprej na minisirstvo za narodno gospodarstvo, kjer je de; putacija zahievala v imenu prebivah stva različna pojasnila in zagotovh la glede skupinskih pravic (jusov, usi civici) in glede ribolovstva. Po- sredovanje odposhtneev je bilo m spesno. Drugi dan je pospremil dr. Besednjak deputacijo mi minisIn stvo pravde,, da ukrene vlada nekaj proti neznosnim mzmeram na sod* niji v Bistrici. Člani odposlansiva so razlozili visokemu uradniku, da lezi na sodniji okoli 5000 zaosialih spit sov, za katere bi bilo s sedanjim osebjem potrebno 10 let, preden se vsi rešijo. Ljudstvo trpi v takih raz* merah ogromno moralno in gospo? darsko škodo. Vlada je poslala sU cer v Bisirico novega sodnika, a to je nezadostno, zakaj sodniji prit manjkuje tudi ostalega pisarniškega osebja. Posredovanje deputacije je bilo uspešno, kajti ministrstvo se je odločilo, da pošlje razen sodnika v Bistrico še dva kanclista. Poslanec Besednjak se je zanimal mimo tega še za druge zadeve, tako n. pr. za podporo občini Ponikve, ki je že leta 1924 bila prosila pomot či radi poskodbe ob poplavi za cesto Ponikvetldrija ob Bad na poštnem minisirsfvu je dosegel, da bo na Črt nem vrhu pri Idriji obnovljen posit ni mad, ki ga je bilo oblastvo ukfc nilo, itd. Ob sklepu parlamentarnega zaset danja je imel poslanec Besednjak ! daljši razgovor z notranjim mini; I strom, ga obvestil o razmerah v naših krajih ter prosil njegovega posredovanja v različnih važnih zat devah. « Tajnistvo pol. drustva »Edinosti«. Sestanek med Besednjakom in Federzonijem. Pretekli teden je imel poslanec Besednjak daljši razgovor z notrat njim ministrom Federzonijem, v ka; terem mu je razložil poliiični polo; zaj naše dežele ter gu opozoril na najvažnejše probleme, ki zadevajo slovensko in hrvatsko prebivalstvo. Ta razgovor so zabelezili tudi net kateri italijanski listi. -au -'. ¦<<)RISK.A ^HM^A Za sklad »Goriške Straže«. Prispevke za sklad »Goriške Stra* že« sprejcma upravništvo lista» Go* rica, Via Mameli 5/1. Kdor pošlje kak prostovoljen prisevek, naj pri pošiljki označi, da jc to za sklad in ne za naročnino. Ne pozabite na to, da ne nastanejo neljube pomotei »Naš Čolnič« otmimo! Pred kratkim sem bral, kako zna* jo ceniti »Čolničevo« vrcdnost v Slovenjji. Stavijo ga med najboljše urejevanje društvene in mladinske mesečnike. In mi? Komaj da se zanj zganemo. Mi, ki smo poklicani, da vanj nalcžimo i.voje srčnc bise* re in prebrodimo deroče valovje, komaj da se utegnemo zanj zmeniti. Izšla bo kmalu junijska številka. Število naročnikov pa ne rase! Kje je nemarnost?! Vsak posameznik naj popraša naiprej samcga sebe! Za sadjerejce. (Praktično razkazovanic o polet* ncm prikrajševanju breskev v Brdih). V Brdih, kjer se ie začeio razšir* jati pridelovanje za obrtno izkori* ščanje prikladnih breskev, bo raz* kazoval v torck dne 15. iuniju vodi* telj sadjerejskega odseka urada za kmetijski potovalni poduk s sode* lovanjem strokovnjaka pokrajin* ske sadjerejske zadruge poletno ze* leno obrezovanje breskev. Da se olajša sadjerejcem udelež* ba, se bo vršil tečaj v dveh različnih krajih in sicer v Oslaviu ob 8. uri v sadovnjaku gospoda Rudolf a Fie? gla ter v Medani ob 14Vl» uri istega dnc v sadovnjaku gosp. Josipa Gradnika. Ker je polctno prikraj Sevan je breskev zelo važno opravilo, vabi- mo vse sadjerejce k u;lele/bi tega prakticnega razkazovania. Ujeti roparji. Zadnjič smo poročali. kako so zakrinkani roparji udrli v Brestovi* ci v hišo pri Krošlju in odnesli ve* liko svoto denarja. Danes že pri= hajajo vesti, da so orožniki vse šti* ri nevarne tičke polovili. Vsi so do* ma iz okolice Brestovice. Poljske manjšine. Nova vlada na Poljskem priprav* lja novc postave, ki boc-lo dovolje* vale narodnim manjšinam obširno samoupravo. »Italia« je bil doslej katoliški dnevnik v Milanu. Sedaj je tudi ta še edini meščanski nefašistovski dnevnik prešel v fašistovske roke. Milan je torej prvo večje mesto, kjer o ka* kem protifašistovskem časopisju ni več sluha. Po desetih letih. j Peter Pervanje iz Idriie pri Baii | je bil za časa vojne ujet in odpeljai v Rusijo. O njem ni bilo več glasi. Mislite si zaeudenje in radost vsen i domadh, ko sc je 31. maia p& javil čil in zdrav pri svoiem stri* ; cu Gasperju p. d. Pervaničku v i Idriji ob Bad. 10 let pogrešani Pe* j ter pravi, da je 1. 1918. zbežal iz Ru* ; sije, pa jc prišel v roke Komunono, i ki so ga kar meni nič tebi nič vtak ! nili v vojaško suknjo in ic moral služiti v romunski armadi. Izvozni trg 10. t. m, Črešenj 940 kvintalov po 1.9C ; Špargljev so pripeljali 15 kvintalov po 2.40, graha 90 po 0.90, krompirj* ; | 80 kvintalov po 0.60. Poiavil se je j j že prvi fižol stročji (1 kvintal) p» I 5 lir. Ribezlja je bilo dosti, nckaj' ' tudi jagod in hrušk. j i Spet bo odstopil. i S francoskim frankom ni še nid i Boleha kar naprej. Finaneni mint : ster Peret je tudi že sit večnih na> padov domaeih in tuiih sovražni: kov, zato namerava odstopiti. 2 njim bo šel bržkone tudi Briand, ! ministrski predsednik. Pa se bo ! prav gotovo vrnil nazai na svoj > stolček še bolj hvaljen in češčer. Morda pa rabi še eno zaupnico, dt bo bi;Ij oblastno nastopil v Lenevi? Trn izdirajo. Nekoč smo bili že povedali, da so Francozi zato tako pritiskali na Abd*el*Krima in zmetali v Afriko toliko denorja in krvi, ker jim je šlo za mogočna ležišea fosfata v se; j verni Afriki. Komaj so užugali Kit j fance, so se že zbrali v Tunizu na i posvet, kako bodo izrabljali fosfatos va ležišea. To je torej tudi en trn, ki je bodel Francozc in Špance v peto. Spet so sleparili. Pariški dnevnik »Matin«, ki se najbolj žene zastran madžarskih j slcparij, je spet nekaj novcüa zfivJ,-* - hal. Madžari hi morali oddati na* sledstvenim državam gotovo število železniških voz. Pa so iih Madžari lepo nekam skrili in rekli. da jih ni. To so dobički. Fordove avtomobilne tovarne so v zadnjih sedmih letih imele eez 7 miljonov dolarjev čistega dobička. To bodo dclnice. Priigrana. Znani jugoslovanski umetnik na gosli Zlatko Balokovie si je priigral bogato in ljubko nevesto. Nastopal je po Ameriki, povsod slavlien, do* kler se ni zaljubila vani mlada mi* ljonarjeva hči. Poroka bo kmalu. Nič več gospodična. Na Danskem so uradno odpravili naziv gospodiena. Vse ženske, od sedemletne frklje do stare 60 letne device ali žene so zdaj gospe. Po kraljih se jira toži? Poljaki z republiko niso nie pre* več zadovoljni. Zato so baje že od* poslali s privoljenjem Pilsudskija odposlanstvo k raznim princem, naj sprejmejo poljsko krono. Sprehodi na tečai. * Nemški zrakcplovec Heinen, ki živi v Ameriki, je povedal novinar* jem, da bo v kratkem vpeljal zra* koplovne zveze na severni teeaj. To bodo neke vrste izleti za miljo* narje. čudno odkritie. Nek angleški učcniak ie ne? kje na vzhodu našel zanimivo starinsko pisanje. V niem se bere o nekem Issi, ki je prišel iz Palesti* ne za nckaj easa v Indijo. Tu je ži* vel med siromašnimi in trpedmi. Vcs opis razon imena se strinja z delom in življenjem našega Gospo* da. Zato menijo učenjaki, da popi* suje odkriti rokopis do danes šc neznano potovanjc Kristusovo. Bo* mo videli, kaj porcčejo drugi u* čenjaki. Zgubljeno. VT soboto 5. t. m. je vožil iz Gori« ce skozi štanjel v Pliskovico nek auto. S potoma jc zgubil eno trač* nico 6 metrov dolgo in 60 kg. težko. Kdor jo najde naj sporoči proti na= gradi Alojziju Širci, posestniku v Pliskovici. Prijavite obveznice, ki jih ie izdala bivša kranjska dežela v letih 1888, 1911 in 1917! Na podlagi cl. 12 svetomargarit* skih dogovorov je bila ustanovlje? na posebna meddržavna komisija, ki naj uredi vsa vprašanja, katera se tičejo premoženj bivše kr an j ske in goriške dežele. Med vprašanji, ki jih mora komisija rešiti, je tudi vprašanje razdelitve javnega dolga bivše vojvodine Kran j ske in še posebno vprašanje deželnih obvez* nic vojvodine Kran j ske. Zato je potrebno .da se pri j avis jo obveznice, ki jih je izdala bivša kranjska Vojvodina v letih 1888., 1911. in 1917. proti 4 in 4% obre* stim in ki so bile v prometu do 3. novembra 1918 v novih mejah kra* ljevine Italije ter jih posedujejo današnji italijanski državljani. Obveznice se morajo prijaviti do 23. junija 1926 potom županstva na kr. prefekturo v Vidmu. Pomnitc sledeče: 1. Obveznice je treba prijaviti na posebnih formularjih. Za vsak slu? čaj sta potrebni dve izvirni prijavi En izvod prijave si mora ohraniti lastnik obveznic; ta izvod mora podpisati tudi župan ali pa njegov namestnik. Drugi izvod prijave iz* roči županstvo prefekturi. Županstva morajo tudi ugotoviti dejansko posest obveznic; zato je potrebno, da jih lastniki predložijo županstvom v pregled. 2. 2upanstva morajo izročiti pre* fekturi vse prijave obveznic tekom 10 dni, ko je minil rok, ki je bil do* ločen za prijavo. Županstva mora* jo skupno s prijavami poslati tudi kratek pregled prijav. 3. Posestniki obveznic bodo še poučcni, kako se bo postopalo s prijavljenilmi obvezni^ami, katere obveznice se bodo priznale in izpla* čale ter kako bodo dokazali svo* jo pravico do priznanja in izpla* čila obveznic. 4. Prijave obveznic, ki so bile do danes že predložene, se morajo še enkrat ponoviti. 5. Kdor bi ne pri javil obveznic o pravem času, se odreče vsaki pra* vici nasproti korporacijam in usta* novam v novih mejah kraljevine Italije, ki bi jo drugače imel kot posestnik deželnih obveznic bivše vojvodine Kran j ske in sicer obvez* nic, ki jih je vojvodina izdala v letih 1888., 1911. in 1917. (Priobčili smo ta poziv, ki nam ga je dostavila goriška kr. pod* prefektura.) Iz šiPGhega svefo. Sramotno znamenie. V starih časih je bila navada, da «o ?;ločincem vžigali z razbeljenim železom znamenja na čelc. To sred* njeveško navado so odpravili leta 1832. Tekom časa pa se je spet po* kazala potrcba po takih znamenjih» da bi se zločinci lažje odkrili. Zna* menja z razbeljenim železom so preveč nečloveška. Zato so na Fran* coskem jeli vbrizgavati zločincem pod kožo parafin. Ta se ne raztopi pri navadni telesni topioli in ostane pod kcžo kot neki?.ka izbulina. Po teh znamenjih bo torej v bodoče policija doznala, s-, kakšnim zločiii* tern ima opvi'viti. Okoli sveta. Včasih smo brali Jules Vernov potopis »V 80. dneh okrog sveta« in se nam je zdelo sanjarsko. 5. ma* ja pa sta odpotovala iz Newyorka dva Americana Goldstrom in Ter* rington, ki sta se zavczala, da pride* ta v 35 dneh in 6 urah okrog sveta. VACLAV BENEŠ - T&EBIZKY Dve povesti Karlštejnskega vrana Iz češčine prevel dr. Fran Bradač. Gospod Zbynek se je zamislil. Res je težko odločiti čas. Hazm* burška posestva so spadala sicer k najboljšim na Češkem, toda do* bička so prinašala prav malo. U* radniki so imeli široko vest in že* pe brez dna in potem ni čuda, da je šlo vse nizdol z največjo naglico. »V dveh letih?« Gospodu Davidu je ušlo to vpra* šanje kar tako iz ust* »Naj bo! — In kakšne obresti boš zahteval?« »Gospod Peter Vok Rožcmberk plačuje Hrzanu z Harasovega pet* najst grošev od kope!« »Od kope, praviš? — Naj bo! Gospodu Davidu je švignil smeh* ljaj okoli ust, ki je izdajal največ* jo zadovoljnost. Zajic pa si ni upal niti računati, kako strašno vzraste glavnica v dveh letih. In denar mora imeti. To je zahtevala njegova reputacija. Škoda Zbynkovega srea in Zbyn* kove duše! Nikoli ni skoparil, da 1 ne bi dal srebrnika za češko knji* go, njegova roka je bila vedno od* prta, če ga je kdo prosil pomod, prispevka . . . Prišli pa so tudi tuj* ci, ki so znali čarati s svojo besedo in so ga popolnoma zapletli v svoje mreže, iz katerih se ni več izmotal. (»Kakšna razlika danes med te* mi vašimi gospodi? Često letim z gradu na grad, sedem na prizidek pri oknu, kjer je najbolje videti v grajske knjižnice. Oči mi zalijejo solze, ker so hrbti knjig same zlato in sami dragi okraski. Citatl morem vselej šele čez nekaj časa. Toda niti enega naslova ne razumem; vse je tuje, neznano, nič domačega, prav nič . . . Vi, češki gospodje, vi. češki gradovi!« — In stari vran je zakrakal, da so se na dvorišču dvig* nili vsi golobje, leteli v svoj a sta* novanja in kokoši s petchnčki so preplašene bežale v kurnike.) — »Usmili se, gospod! — Star vo* jak iz turških vojn!« S temi besedami se je naklonila v sobo glava Rozhude; izraz v nje* govern obrazu je bil tak, da bi omecil kamen. »Meni si služil?« »Tudi za tebe, gospod, sem pre* lival kri!« »Ali se ne pobereš!« Gospod David Boryne je segel i po korobaču, ki je visel na steni pri mizi, za katero je sedel s svojim gostom. »Ne bodi tako trd, gospod . . .« »Sodrga potepuška! — Da bi člo* vek samo za nje gospodaril. — pred tednom si bil tukaj!« »Jaz, gospod? — Prihajam na* ravnost z Ogrskega!« y »Le pojdi zopet dalje!« Gospod Zbynek je iskal v suk* nji, ali ne dotiplje kakega novčiča. in ko ga je našel, ga je dal »vojaku iz turških vojn.« »Bog ti povrni, gospod, in tebi blagoslovi tvoje imetie!« Zadnje besede so veliale Davidu Borinji. Zbodljv posmeh je dišal iz njih. Roztoškemu gospodu se je zdelo, da je zavel po njegovem ob« razu veter, ki je bodel bolj kot igle. In doli na dvorišču se je Rozhu* da strašno zakrohotal. In zdelc se je, da ga spremlja služinčad, pa? stir, hapec in oskrbnik. Rozhr.da se je smejal čimdalje glasneje in komaj je napravil nekoliko kora- kov, se je zopet ustavil. (V7si so bili zmenjeni. Cul sem njhov govor. V Rozhudi sem ko* maj spoznal dudasa, ki je imel v svoji bajti vedno kak grižljaj za* me in z grižljajem na jeziku čud* no šalo. Moral sem zleteti niže in mu pogledati od blizu v zgubanče* ni obraz. In zdelo se mi ie, da so dudaševe besede te može očaralc z neizrekljivo silo. Nihče mu ni niti z besedico ugovarjal. In če bi jih bil pozval: pojdite, skočimo na glavo v Vltavo, bi ga bili ubogali. C-e je znal vplivati nanjc sedaj, ko je imel skoro sto let na grbi, kaj čuda, da je za mlada delal čudeže, o katerih so eni govorili, da so delo hudiča, in drugi, da je to roka nevidnega maščevalca zaradi pre* vzetnosti in zatiranja ljudstva.) •\i # 3l< V začetku novembra istega leta so se raznesle v praški okolici ne* verjetne vesti. Na Karlštejnu je baje sam cesar Karel klical ob ob* letnici svoje smrti: proč od grada, proč, in v grad se je baje vtihota* pil sam Kopidlansky, hotec se po* lastiti češke krone; zaradi tega bo baje tarn več smrtnih obsodb. Cud* ne, nenavadne dogodke je ljudstvo že od nekdaj kaj rado verjelo. Sa* mo da si kaj raztrosil in že so pri* jemali za pero tudi kronicarji, da zapišejo v spomin potomccm, kdaj so se na nebu pojavila tri solnca, kdaj je krvavo deževalo in kje je koga zadavil hudobni duh. (Dalje.) .K'KüKA bTk'•"'./.A- Ms.!'; Oba sta znana kot neustrašcna pots nika in tudi kot iznajditelia raznih priprav za J.oločevanjc smeri, ko le* talo plove po sinjih višavah. 5. maja ob enih popoldne sta se pogumna moža vkrcala na narnik, ki ju prepelje do Sonthamstona na Angleskem. Odtam bosta z letalom poletcla do Moskve. Tu bosta spet sedla na transsibirsko okrog 7000 kilomctrov dolgo železnico, se pe* ljala do Vladivostoka ob Tihem oceanu, plula do Yokohame nižje Tokija na Japonskem in vlovila še ob pravem času parnik »Empress of India« za Vancouver na ameri* ški pacifični obali. Tu spet na letalo in bosta, upata, 10. juni.ja ob 7. uri zjutraj v Newyorku. Berlinski Danijel. V Berlinu se je neki možakar, si? cer dobrodušen pek, precei s pi* vom nalil. Pa ga zanesc močni duh mesto domov k zakonski polovici v zoološki vrt. Mož spleza čez neko železno ograjo in se nenadoma znajde sredi samih levov. K sreči so prihiteli krotilci in častitega pe* ka, sicer le malo spraskanega od levjih krempljev. rešili. Recept zoper starost. Pesnik Gabriele d'Annunzio je zbolel. Neko udruženje boicvnikov mu pošlje telegram, nai brž ozdravi. Pesnik odpiše, da je zdrav in mlad ter izjavlja, da je njegov krstni list potvorjen. Stare device, le čujte, tu imate recept zoper starost. Krstni list je »fovš«! Golobja nadloga. V Benctkah na Markovem trgu so svctovnoznani ljubki in krotki golobčki, ki jim tujci kai radj v za* bavo dajejo zobati z dlani. V Lon* donu imajo tudi tako idilo. Samo, da se jc ta idila sprevrgla že v nad* logo.. Mestni inženir ie namreč u* gotovil, da se golobi hitro množe in da delajo veliko škodo na proče* Ijih ccrkva in lepih stavb. Zdaj štu* dirajo mestni oectje v Londonu, kaj jim je ukreniti. Kaj je novega na deželi? Vrtojba. Po dvanajstih letih bomo imeli v naši sari v nedeljo 13. t. m. zopet slovesno procesijo z Najsvetejšim. Nova cerkev se bo pokazala v svo* jem veličastvu in bo gotovo sprejela vase vse verne farane. Za slovesno procesijo je že vse preskrblieno. Na razpolago bodo tudi lepe razglcdni* Ce nove cerkve. Ozeljan. Dne 6. t. m. so pokopali v Oze* ljanu gospo Marijo Špacapan, mater obče znanega trgovea g. Franceta na »Otavi« in staro mater ozeljan* skega g. župana Miroslava Špaca* pana. Pogreb z ogromno vdeležbo je pričal, kako je bila rajnka mati vsem priljubljena. Bila jc pa zares vzor skrb'ne gospodinje in mirne.- pohlevne in krščanske žene. Dasi v visoki starosti okrog 90 let, je še vodila gospodinjstvo v številni dru* žini g. Špacapana in gotovo jo bo* do pogrešali, ker takih mater, ozi* roma starih mater je malo več. Ka* kor so pevci pred hišo in na poko* pališču lepo zapeli, smo res uverjeni, da je taka žena mirno v Gospodu zaspala in da jo bomo srečali zo* pet nad zvezdami. Štandrež. V nedeljo 13. t. m. proslavlja na* še »Bralno in pevsko društvo« v Standrežu tridesetletnico društve* nega obstoja. Poskrbljeno ie, da se bo obhajal jubilej na najboli slove* sen način. Prihodnja nedclia naj bo častno zapisana v zgodovini Stan* derške občine. Okrog 100 pevcev bo zapelo »Slavnostno« pesem pod vodstvom g. Komela. Na vsporedu so tudi nastopi v petju še štirih drugih društev, de* klamacija, kupleti in igra »Vrtinec«, drama v treh dejanjih. Pridite! Orehovl.ie. V nedeljo dne 6. t. m. smo videli naše malčke na odru. Šolska mladi* na je priredila veselico, ki ie jako lepo izpadla. Vprizorili so Fr. Bev* kovo pravljico v 4 slikah: »Bedak Pavlek« ter več deklamacij in šalji* vih prizorov. Z začudenjem smo zrli korajžne in samozavestne na* stope naše mladine na odru. Zato si štejemo v dolžnost, da se na tem mestu zahvalimo naši gdč. učiteljici Zorzut, ki se toliko žrtvuje in trudi za naš naraščaj. Želimo pa, da nas v doglednem času zopet razveseli* te s kako takšno prireditvijo. Orehovec. Cerovo. S čcšpljevim trnom se je zbodel v nogo 14 letni Lojze Prinčič, sin našega pismonoše. Ker se je dec* ku zastrupila kri, je po 4 dnevnem trpljenju, previden s tolažili sv. ve* re v soboto 5. t. m. ob 1. uri zjutraj zdihnil svojo dušo. V nedeljo po* poldne se je vršil pogreb, katerega se je vdeležilo mnogo ljudstva. Šol* ski otrpci so mu pod vodstvoiii go* spe učiteljice zapeli pred hišo ža* lostnih staršev in na grobu par gap 1 jivih pesmi. Gospod nadučitelj je govoril pri odprtem grobu, na kar jc zabobnela na krsto domača gru* da. — Dragi Lojze, zapustil si var* ljivi svet še preden si ga dobro spoznal. Počivaj sladko v narocju raj skill krilatcev in ne zabi svojih sošolcev in slaršev! BukovicasVolčjadraga. Tukajšnja šolska mladina priredi v nedeljo dne 13. t. m. veselico v Renčah, kcr pri nas ni primerne dvorane. Vabimo k obilni udeležbi vse ljubitelje šolske mladine, po* sebno Volčjedragovce in Bukov* čane. Iz Gorenjega pol.ia. Pred kratkim smo imeli pri nas zelo lep pogreb, ki se ga je vdeležila cela občina in tudi mnogo ljudi iz okolice. Umrla je Marija Tinta, čla* nica ženske Marijine družbe v Ka* nalu; bila je tudi članica našega prosvetnega društva. Pogreb je vo* dil ob asistenci domačega gospoda Breganta in bogoslovca g. Dreko* nje Jožefa iz Trbja v Beneški Slo* veniji, kanalski dekan veleč. g. Bele, ki je imel tudi krascn nagovor, ki je ganil vse navzoče do solz. Cast so skazale pokojnici tudi Ma* rijine družbenice iz Kanala. Doma* čc društvo se je zelo potrudilo, da bi pripravilo svoji članici lcp po* greb in društveni pevski zbor je za* I pel lepe slov. žalostinke na domu 1 in na grobu. N. v m. p.! I Prvo nedeljo maja smo imeli pri nas lepo cerkveno slovesnost. Do* mači gospod vikar je blagosloVil I novi Marijin kip. Za nakup Mari* jinega kipa so prispevali vsi ver* niki. Domače prosvetno društvo je prav pridno zbiralo prispevke za kip, za vence in se je trudilo, da je slovesnost v zadovoljnost vseh ta* ko lepo izpadla. Posebno so nas razveselili naši ljubljeni otroci, ki so se pod vodstvom svojih učite* ljic tako lepo vedli pri procesiji. V torek dne 8. junija smo zako* pali vrlega mladeniča, vnetega in delavnega čiana našega prosvetne* ga društva prijatelja Medveščeka Antona iz Skal, ki je bil komaj 25 let star. Obenem smo zakopali tudi Katarino Gerželj, ki je prišla k nam k svoji sestri Luciji Boltar iz Vipavskega. Pokojnica je bila čla* nica goriške Marijine družbe, ki je naprosila kanalskega g. dekana, da bi se v njenem imenu vdeležil po* greba. Oba pokojnika sta bila za* kopana v skupen grob, ker sta bila oba še deviškega stanu. Na grobu je izpregovoril veleč. g. Bele krasen govor. ki je pretresel ljudstvo do dna. Tudi temu pogrebu je posveti* lo društvo svojo skrb, saj so vsi člani tako zelo ljubili pokojnega Antona. V slovo pokojnikoma je društveni pevski zbor zapel lepe žalostinke na domu. v cerkvi in na grobu. Takcga pogreba v Gor. po* lju še nismo imeli. N. p. v m.! Tolmin. Preteklo nedeljo je bil tudi tu cvet* lični dan proti jetiki. Ker ic prav, da se kaj stori v obrambo bolezni, ki zahteva tudi pri nas nemalih žr* tev vsako leto, bodi dovolienih par opomb v tem oziru. Tolmin sam ne nudi bogve kakš* nih lepot, pač pa okolica. tako za razvajenega turista, kakor za oddi* ha potrebnega človeka. V tem ozi* ru se ne smemo prav nič skrivati pred toli opevano Švico ali zeleno Stajersko ali Tirolsko. Vendar je nekaj razlike in sicer v zdravstve* nih ozirih. Kdor je hodil po ome- njenih dcželah mu je morala ugaja* ti snaga. ki tarn vlada. Pri nas je treba marsikaj pograjati, ker je ravno v tem precei kali za jetiko. Zakaj? Večina svojega življenja preživi naš človek doma in ta dorn je dostikrat sredi med gnojišči, pred njim tečejo potoki gnojnice, premalo je svetlobe, pri napajali* ščih ccle mlakuže. Nai dodamo k vsemu temu še veliko spremembo toplote zlasti pozimi, ko včasih res precej pritisne in velike napore, ko morajo ljudje znositi vse na rokah, gnoj na njivo, krompir z niive, pa se res nc smemo cuditi, ako zbolijo. Da čuditi se moramo še tako veli* kemu številu zdravih, če izvzame* mo tiste, ki si sami nakoplieio bole* zen vsled raznih neumnosti in raz* vad. Rekel bo ta ali oni, da ie lahko pisati, težje pa napraviti. Res je. Počasi pa se da vse napraviti. Gno* jišča obzidati in jih postaviti v ne* koliko skrit kraj, bo taka težava? Kaj ni Skoda gnojnice, ki bi marsi* kje tako prišla v prid, pa se izgubi in dela lc škodo na zdraviu in lepo* ti. In okrog napajališč nekoliko po* tlakati s kamenjem? In zračiti sta* novanja? In par jarkov za odtok? Samo se nc napravi, če se bomo za* našali samo na druge, tudi še ne bo nie. Treba začeti. Iz Črnega vrha nad Idrijo. G. Poženel, mesar in bivši župan v Črnemvrhu, je v »Edinosti« z dne 25. 5. št. 127 priobčil svoio opravič* bo. Žal, da se mu ni posrečila. Gle* de občinskih računov vztrajamo, da no nepravilni. Pripomniti pa moramo, da so oblastva vse račune od 1. 1918*1923 poslala sedanjemu županstvu v potrdilo. Radi velikih nerednosti, (n. pr. 1. 1919 pod št. 42 c. je med izdatki svota 1500 L brez pobotnice; kje je preostanek iz 1. 1918?; 1. 1920 pod št. 16 ie zaraču* nana pot v Logatec radi aproviza* cijo, kar pa ni pravilno, ker je g. mesar imel aprovizaeüo na svoj ra* čun; pod št. 37, izdatek za cerkveno streho 1500 L, je brez vsakega potr* dila; — 1. 1921 pod št. 59 si ie zara= čunal g. Poženel potnino v Idrijo 25 L, dasi si je že za ravnoisti dan in isto pot računil 50 L, torei 2 pot* nini na en dan;) je pa tudi še dosti enakih postavk, ki jih obč. svet, v katerem je tudi g. mesar, ni mogel potrditi in jih je vrnil oblastvom v Videm. G. Poženel, nikar se ne de* lajte nevednega in ne skrivajte se za hrbet vaših re vizor iev, ker vam nie ne pomaga. Glede aprovizaeije je omeniti, da jo je imel in vodil g. Poženel na svoj raeun. Radi tega niso bile dotične knjige in računi nikomur na razpolago. Le toliko se je dognalo, da je obeinska tehtnica ostala v Poženelovi mesnici ter jo je moral na pritisk sedaniega obč. sveta občini plačati. G. Poženel to^ ži, da je imel zgubo pri špehu, do* čim pa o sladkorju in drugth živilih molči. Sicer se je pa govorilo, da mu je aprovizacija dobro šla! G. mesar hvali sedanjega g. obč. tajni* ka. Pozabil je pa, da ic bil že pod njegovim županovanjem v občinski službi in da ga je on svoievoljno odstavil. V kalni vodi ie lažie riba* riti. Končno naj pripomnimo. da prejemata do danes oba konzorčna zdravnika redno plačo. Ako bi ča* kalu, da jih bo šclc g. Požcncl kot potešta izplačal, bi že davno pusti* stila to službo. Hvalite se. da ste bili tudi vi clan S. L. S. Mi pa vemo, da se je od tistega časa vaše mišljenje zelo menjalo. Od vnetega Jugosla* vena ste prišli do ostre-ga komuni* sta, a sedaj lahko častitamo vladni stranki na veliki pridobitvi z vašo osebo. Pliskovica. Dne 30. maja se je vršila pri nas proslava petindvajsetletnice »Kon* sumncga društva«. Ta dan so se zbrali skupaj vsi društveni člani, 63 po številu, in- razni drugi povab* ljenci, med temi tudi domači pcv* ski zbor našega Prosvetnega dru* štva. kateri nam je zapel v zabavo nekaj pesmic. Med raznimi govori se je zlasti poudarjalo, da gre dru* štvu in njegovim snovateliem vsa cast za tolikoletno vztraino delo=> vanje ter navduševalo za nadaljnji večji prospeh. Pohvalno treba o» meniti, da imu naše liudstvo res pravi smisel in razumevanje za društvo, katero nudi korist kmetu in delavcu. Tako smo preživeli par veselih uric z nado, da bo društvo še nadalje vztraino delovalo. I. I. Kamno. Kruta smrt letos prav pridno kosi v naši vasi. Komaj mine par dni, pa je že zopet nov pogreb. Tudi prošli teden ni prizanašala. V naincžncjših lctih je ugrabila Marico Gabršček. Komaj je vstopila na učiteljiščc v Tolminu, že jo je zgrabila zavratna bolezen in jo v kratkem času stria. Nadvse lep je bil njen pogreb; ta* kega še ne pomni naša vas. Priču* joč je bil g. nadzornik Spazzapan z gojenci in gojenkami konvikta, šol* ska mladina in večina vaščanov. Gojenkc so na pokopališču zapele ginljivo nagrobnico. Marica, naša nada, naj počiva v miru! Iz Bovškega. Obeta se nam letos velika revščis na. Malo imamo polja. malo zemlje, a še to je popolno izprano od več* nega deževja. Ne pomniio ljudje takega leta, da bi deževalo dan za dnem skozi dva meseca in še več. Vrtovi so letos skoro uničeni, ko* ruza vsa bleda se je komai iz zem* lje prikazala, krompir iako žalo* sten, res prav žalostno ie pogledati po bovškem polju. Pa hudi mraz še pritiska, kajti še vsi vrhovi so še beli po snegu. Tudi sadie nam je deževje popolnoma vničilo. Res, ža* lostna je bila letošnia pomlad. Livek. Dne 6. t. m. so šolski otroci pri* redili šolsko veselico. Igrali so dve burki: 1. »Cista vest«, 2. »Škrati«. Zapeli so tudi par lepih pesmi in podali par deklamacij pod vod* stvom gosp. učitelja Doriia Mikla* viča. Vdeležba je bila kliub slabe* mu vremenu še precei velika. G. u* čitelju se prav iz dna srea zahva* ljujemo za nje.gov trud pri prire* ditvi. Otrokom pa pravimo: le prid* ni bodite in vzgajajte se vestno. Lom. Tukajšnje prosvetno društvo je imelo v nedeljo 30. maia svojo pri* reditev. — Program prireditve je bil zelo bogat. Zbor je izvaial pes* mi, nekatere tudi precei težke. Igrali so dramo v 3 deianiih »Vrti* nee«. — Igra je izpadla — dobro, kajti vloge so imeli naiboliši igral* ci. V tej drami smo se seznanili z novim igralcem v osebi Petra — o? pazili smo, da bo izvrsten igralec. — Peter, le krepko naprei! Angela in Ton sta nam že znana igralca, tudi to pot sta častno rešila vlogo. Z materjo smo bili tudi zadovoljni. Igra je bila dobro naštudirana, da senčnih strani sploh imela ni. — Zbor, pod vodstvom vrlega pevo* vodje Lojzeta Pavsiča, ie zapel več pesmi. Bila sta dva zbora: ožji in pomnoženi zbor; pri pomnoženem zboru — ki je štel nad 60 pevcev — so nastopili tudi Zavrhovci in Dovčarji. Ožji zbor ima najboljši an -l. *üORI$KA STRATA* materijal; pozna se vztraino in po* žrlvovalno clelo povovodie. Zbor izvaja, razen teorctično prccizno, tudi zelo prisreno: iz duše privre pevcu pesem na dan. — Ponosm :so lahko na ta zbor! — Le po tej poti vedno naprej! Harmonika v kot — a v knjigi, pctju in v plemeniti za* bavi naj vam bo — kot doslei — ve* selje in vžitek! Socialni vestnik. Iz; Bosne. (V pojasnilo). (Konec). Zemlja v banjaluškem okrožju je clobra in slaba, vsekakor pa mnogo boljša, kot je zemlja na Goriškem. Slaba zemlja se dobi sicer tudi po 300 Din. hektar, toda te ni treba na* šim ljudem kupovati. Najboljša je zemlja v Vrbaški ravnini med Ba* njaluko in Savo (med Drino in Sa* vo je sicer šc boljša, ne pride pa za nas v poštev, ker je bolj dra^a, a tudi je tarn bolj kontinentalno pod* nebjc). Tu je naseljeno - mnogo Nemcev in Čehov. Gornja plast je erna, spodaj se pa nahaja pcsck in prod. Kdor jo primerno obdeluje in ji vrže včasih nckoliko gnoja (lahko tudi umetnega), je gotov dobrega pridelka. V nji zraste tudi 3 m vi* soka koruza. Drugod je zemlja bolj svitla, večinoma tako zvana prahu« lja, ki jo je treba vsaj vsakotoliko let gnojiti. Brez gnoja ne rodi, zato nimajo domaeini, ki gnoja skoraj ne poznajo, na nji poscbnih pridelkov. Oe se pa količkaj pognoji (poscbno je hvaležna za fosfate), rodi ta zemlja izvrstno. Najbolj uspcvajo v nji rastline, ki ljubiio rahlo zem« lo in napravljajo globoko korenine (krompir, pesa, koruza, trta, drev* je). Na vrhu (30—80 cm) je nam* ree rahla skoraj kot pepcl, a spodaj je ilovica (50—100 cm), a še nižje neke vrste lapor. Kadar jo kupuje* mo, gledati je treba, koliko jc pra= hulje t. j. vrhnje plasti (palica gre do ilovice kakor v maslo) in da voda v zemlji ne zaostnja, kar spoznamo po močvirnatih travah. Zcmlic pra« hulje drugod nisem še videl in Bo? sanci niti ne znajo, kaj imajo. Ce jo večkrat gnojimo, postane erna, kakoršna je veeinoma v gozdovih. Dela naj ne hodi nikdo iskat v Bosno, če ni izučen rokodelcc (zi* dar, krojač, mizar, kolar, kovač), pa tudi ti bodo uspevali le tedaj, če se istodobno naselijo in se bavijo obenem tudi s poljedelstvom. V me? stu je veeinoma tudi rokodelcev do? volj. Nascljcnci dobijo cventuelno zaslužek z vožnjo. Dninc tu niso visoke, toda tako nizke, kakor poro* ča g. inž. I. R. niso. Tudi ni res, da Bosanci tako grozno slabo žive. Go? tovo poje v Bosni vsaka oseba na leto vsaj 5 krat toliko mesa, kakor se poje na Goriškem. Saj so tu kmetje, ki imajo tudi po 50 praši? čev in nad 200 ovac. Res pa je, da se ne gleda tu tako nataneno na me? jo in da si mora vsakdo svojo zem? ljo ograditi, kdor noče, da mu uide tuja živina na polje. Toda bosa je, da bi smel goniti vsakdo pozimi ži? vino kamor bi hotel. Pol j ski pridelki so tu brezdvom? no, kakor povsod tarn, kjer se v večji meri pridelujejo, ceneji, ne? kateri se pa tudi prav dobro pro? da jo, n. pr. mleko po 3 do 4 Din., vino po 10 do 20 Din. 1, maslo po 32 do 48 Din. kg itd. Če so pa v Bosni pridelki ceneji, je tudi njiho? vo pridelovanje mnogo ceneje. Jaz ne priporočam nikomur, da se tu naseli, ker vem koliko težav ga eaka. Tudi v Bosni ne letajo pe? čeni ptiči ljudem kar v usta. Tudi tu je treba trpeti in delati. Posebno po vojni ni niti v Bosni tako, kot je bilo nekdaj. Toda Bosna je zemlja bodočnosti. Zaeetek je najtežji; že s selitvijo so razne neprilike; neobde? lano polje rodi malo, hiše ni ali je borna, živino si je treba šele naba? viti, denarja malo, zaslužiti ni mo? goče, ker iraamo že na svoji zemlji prevee dela itd. Vse te stvari tepejo naseljenika prva leta. Zato naj osta? ne, kdor more, doma. Posebno naj ostanejo tarn lenuhi in potepuhi. Kdor pa hoee sem, naj bo previ? den, ker so tu popolnoma drugačne öospodarske in lastninske razmere kot na Goriškem. Že na postaji ga bodo eakali agentje ter mu nudili svojo »pomoč«, kakoršno so nudili nekaterim našim družinam, ki niso poslušale mojega opomina v »Gor. Straži«, in se sedaj joeejo. Stvar vsakega je, komu izkaže svoje zau? panje. Da rešim svoje rojake teh pi? javk, da ne bodo torej zašli naši ijudje, ki so morda eitali moje poro? čilo v »Gor. Stražicc, v njih roke, sem se do sedaj brezplaeno žrtvo? val. Ker me je pa elanek g. inž. I. R. tako nemilo presenetil, sem.sklenil, da od sedaj naprej ne bom tudi jaz zapravljal časa, zdravja in denarja breplačno. Gorje idealistom! Na Goriškem so se po vojni go? spodarske razmere popolnoma pre? drugačile. Kar se je prej priporoča? lo, se sedaj odsvetuje. lz najbolj južne pokrajine v državi, postalo je Goriško najbolj severna in vsled konkurence iz juga bo treba iz in? tenzivnega obdelovanja zemlje (vi? nogradništva, vrtnarstva) v eksten? zivno (žitarice, živinoreja). Toda kako ,če je zemlje malo, ljudi pa dosti. To naj pomislijo slov. mero? dajni faktorji. Kam? Odločajo naj oni. V eni stvari se zlagam z g. inž. I. R. in sicer v tern, da je treba za slueaj, da bo treba z doma, organi? zacije. In v to ste poklicani vsi, ki Vam je mar delo! Anton Štvekelj, bivši ravnatelj goriške kmeiijske sole, seda jv Banjaluki. 9NDREÜ G0LÜ9 m™' 5uho roho Gorica, na Travniku. Velika zaloga ravno došlili kos iz najboljših nemskih tovaren znatnke „Merkur" „Dervisch" „Ambos", kakor tudi kosiše, bru- silnih kamnov, oselnikov in raznovrstnih grabelj. Poslano*) Podpisani pozivljam tiste stiri Iderce, ki so na praznik sv. Trojice zvečer pred mojim župnišeem de? monstrativno peli znano duhovni? ke sraniotilno peseni, da se oglasijo pri meni v župnišču in mi v obraz povedo, kaj imajo z menoi opraviti. Ako se tekom 14 dni ne oglasijo — objavim v »Goriški Straži« njiho? va imena, da bode ljudstvo poznalo surovine, ki hodi.jo celo v tujo du? hovnijo izzivat. Na Libušnjem, dne 7. iunija 1921. Ivan Leben, kurat. *) Za Clauke pod tern naslovom odgovarja uredništvo sanio v toliko, kolikor zahteva zakon. Dečka krepkega 14 do 16 letnega poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselie do trgo? vine, ee je vc^e nckohko italijan.-:k.e? ga jezika, sprejme takoi I. Marino? lja trgovec v Mirnu. Na prodaj je hiša z vrtom pri? pravna za obrt. Pojasnila daje Mi? ca Dominova, Sv. Lucija ob Soči, št. 14. V Planini pri Ajdovšcini je na prodaj vee vinskih sodov. vozovi in še razna druga oprava. Cene nizke. Ogleda se lahko vsak dan. Na prodaj je »Motorin« D. K. V. v dobrem stanju po iako nizki ceni. Obrnite se na j. I'lahura, Via Cipressi, prodajalna dvokoles ? Go? rica. Pekarna v sredini velikega prijaznega trga nasproti veliki tovarni in v zelo ob? sežnem lesnem industriiskem kra? ju blizu železniške postaie ob dr? . žaviii cesti z velikim promctom in odjemalci v Sloveniji (Jugosl.) je takoj naprodaj radi družinskih raz? mcr; eena Din 250.000 — Zraven se nahajajo prostori za trgovino in 4 orali zemljo. Posesfvo s prvovorstno zemljo 22 oralov njiv, travnikov in gozda v zelo prijaz? nern kraju se proda za Din 85.CU0. Nadaljna pojasnila (treba ie prilo? žiti znamke za poštnino) daie Jurij Salobir, posestnik v Lazeh. pošta Smarje pri Jelšah, Jugoslavija. Po* sredovalci izključeni. Listnica uredništva. 5., Idrija ob Bnči: Dopisa iz Sv. Lucije nismo objavili, ker smo od dotiene strani prezirani. Dopis iz Idrije ob Baei je za danasnjc razme? re nevaren. Obnašanje dotičnih o? seb je brezdvomno vse obsodbe vredno in se z Vami vred eudimo, da jih ni nič sram; pisati o takih nastopih pa ni priporočljivo radi po? licije in državnega pravdnika. Na? slov »Rasti« je: Via Mameli 5/1. Po? zdravc! F. H., Idrija: Hvala za poslano. Zdi se pa nam bolj primerno, da stvari trenutno ne spravljamo v list. Informirali smo o zadevi poslanca. Bog živi! Darovi. Za Slovensko sirotišee: N. N. 50 L, dobrotnica na Dunaju 500 L. Srena hvala! Zti Alojzijevišče: Duhovnija Lo? kavec 50 L. Bog stotero poplačaj! | Motorno kolo z »Beivagcrlcin« | 941 HP je po jako nizki ceni na j prodaj. Kje pove uprava lista. SANTE BUSOLINI Uprava: Via Caprin 5 } Telefon št. 314. Naznanjam slav. obcinstvu, da i smo obnovili prve dni juniia stare | in priznane apnenice v Solkanu. I Istotam se nahajajo tudi kamnolo? mi. Apno je prvovrstno in boljše od drugih ter vsak čas na razpola* go. — Cene zelo ugdone. Lloyd Sabaudo. j Prihodnje vožnje: | v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 6. 7. 1926. »Conte Rosso« 30. 7. 1926. lz Genove v Njujork v 9. dneh; ! v Južno Ameriko: »Conte Verde« 26. 6. 1926. »Principessa Maria« 29. 7. 1926. ; »Tommaso di Savoia« 13. 8. 1926. j Iz Genove v Buenos Ayres v i 13V^ oziroma v 19 dneh. v Avstraiijo: ! »Re dltalia« 17. 8. 1926. | Inforniacije daje in sprejema pred- j naročila na vozne listke zastopnik F. liosich. Gorka Via ConiavaUe St. 4. Naš brivec | ANTON PUCELJ. i ki je imel že pred voino delavnico i v Gorici na Travniku, ie na novo otvoril na Travniku tik škofiie I BRIVNICO ter se priporcča vsem rojakom. Zdravnih za zobe in usta Dr. L03Z HER sprejema vse dni v tednu I v Gorici, na Travniku St. 20 | ob sobotah in redeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskerau vrtu. ZOBOZDRAVNTSKI ATELJE !ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laslnik se je specializiral na Dunaju, bil vc