Poštno tekoči račun st. 24. Štev. 31. (Confo correnfe con la post a.) Y ;OR8CÜ «ne 26 julija 1*»?2 Posamezna štev. 20 stotink. Latnik V. GORISKA ___ V ^^k ^^m H^H ^Hl ^^^^L. ^B' ^^^n HmBt ßk St ^^^L zhaja vsafco eiedu opoldiu;. z Stane za o. lo ieio 12 iir, za en Oiesec 1 L, za inozem&tvo /0 L Na narocüa, brez doposlane na- roČniiiH ao no oziramo. •— — Uredništvo in uprava: uL Vetturini 9. — — -. _ ODQOVORNI UREDNIK: ROMAN CEJ. — — VI ste hot neurje, veil, ki s silo preko nas zamahne, ml smo kakor skala, Id vselej ostane, kadar val izplalme. Nefr&nkiirans. pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stanejo 6 lir< v visočini enesa cm v eiiem stolpu. — — List izdaja konsorci] »GORIŠKE STRA2E«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v GoricL — — Ob reorganizaciji Goriške. V zadnji »Goriški Straži« smo priob- čili poročilo o ustaiiovnem občnern zboru samostojnega političncga društva za Go- riško. Ncodvisna politična organizacija goriških Slovencev znači vclik korak na- prej v razvoju našega ljudstva in naša dolžnost je, da spregovorimo o tem važ- nem dogodku načeino bcscdo. Ko smo primorski Jugoslovani jprišli v liovo državo in jc zavladal nad nami vojaski režim, smo se v uri najvišje stiske, podali v skupno organizacijo in si izbrali svoj osrednji sedež v Trstu. Nad celo Pri- iuorsko se je razprostiral molk, vse naše Kopcdarsko, politično in kultunio življen- jc jc lcžalo na tlch, nekdaj tako živahna in gibčna Goriška se je bila pogreznila v močvirje. Človek je bil tedaj vesel, da ga orožiiiki niso gnaii v zapor in izgnanstvo. Političnega življenja tedaj pri nas sploli ni bilo, igrača je bila torej voditi iz Trsta politiko vsch primorskih Jugoslovanov. Polagoma so se začele razmere ve~ driti, v našem narodnem telesu so se zge- nüc skrite živijenskc silo. Kakor hitro se je prikazaia v deželi politična prostost, je buknila na dan vsa zadržana žilavost in svcža sila goriških Slovcnccv. Dobro se še spoininjaino, kako je zabučalo in zavr- -šelo po vsej deželi, ko so tisočglave mno- žice vrele na neštete politične sliodc in ljudske tabore. Izobraževalna društva so se oživljala, zadružno gibanje se je začelo krepiti, Kmetsko - delavska zveza je za- sadila svojo zastavo med množicc kmetov in clelavcev, ncpregledno in neizčrpno število gospodars'kih in socialnih nalog je bilo postavljenih čez noč na dnevni red. Goriški Slovenci so izvršili občinske vo- litve na deželi, izvojevati so morali voliv- ni boj v Gorici sami, poživeli so župansko zvezo, in ko se je otvoril izredni r!o/dni odbor, je stopila v ospredjc goriška dežel- na politika, obtežena z težavami in žrtva- mi. kakor jih Goričani niso prej še nikdar Poznali. Poleg rcdne deželne ix>litike so mora- ii vzeti slovenski zastopniki na svoja ple- ča boj za obstanek celokupne avtonomije. Övigniti jc bilo trcba Ijudstvo, da stopi na branik za starodavne pravice dcžele in Ijudskc množice so začele bitko za poli- tično prihodnost Goriške, ki še dar-rs m izvojevana. Ooriški Slovenci so se dvig- nili urugič, ko je bilo treba braniti naše vodno bogastvo, za katerim hlepijo tuji kapitalisti in tuji izkoriščevalci. Tudi ta boj dancs ni dovojevan. Goriški Slovenci so se dvignili tretjič, ko je vlada udarila naše vojne oškodovance in jih hotela o- ropati njiliovih žisijenjskih pravic. Koli- ko tir-ida in pelianja, koliko žrtev in dela je stalo to goriške Slovence. Tudi ta boj (lanes ni še dokončan. Ce goriška politi- ka zabrede lc nckoliko na stran pot, se pogrezne tiasc Ijudstvo v pogubo in zai- gra prihodnjim rodovom vso bodočnost. Nikdar se niso še odločcvali v goriški po- litiki tako veliki in usodni interesi naroda, kakor v naših dneh. Za vsakega politično mislečega člove- ka na Priinorskem, je postalo jasno, da se mora vodstvo zapletene goriške politi- ke prenesti v njen naravni sedez, ki je Go- rica. V Gorici smo čutili najbolj pckočc skrbi naSej^a naroda. Kajti v Gorici smo stall dan za dncm in ob vsaki uri v stiku z zapostavljenim ljudstvom, slišali njego- ve tožbe, videli njc^ovo ^orjc, živeli njc- govc boje, trc]>etali za njegovo usodo in se zanj trudili. Mi, ki nas je tiščalo na na- ši lastni koži, smo najbolj vcdeli, kako se morn mo boriti, kje zastaviti naše sile, kedaj udariti, kodaj zopet počakati. Po- sebne razmere jjoriškili Slovencev, so narekovale same od sebe, nujiio in neiz- bcžno deželi njerio politiko. Že navadna človeška pa met je govorila, da mora go- risko Ijudstvo voditi svojo samostojno politiko, ki se razlikujc. kakor jc bilö v-d no. od politike Trsta in Istre, in da je za- to potrebna samostojna politična orsrani- zacija. T;i zaliteva zdravevra ra/cima je bila seveda. jasna tudi tržaškemu ljud- stvu. Kajti 2. aprila t. 1. je zborovanjc tr- žaškili zaupnikov pri Sv. Jakobu napra- vilo sklep, v katerem je vzelo samostojno Korisko orRanizacijo na znanje. Mi Gori- čani smo pa morali lastno politično druš- tvo s podvojeno silo želeti in zahtevati, ker je bilo tržaško vodstvo našiin potre- bam popolnoma tuje. V casu, ko so Goriš- ki Slovenci bili srdit in težak boj va svoj Kospodarski in politični obstanek, ko se je naše Ijudstvo borilo z vsemi silami za svojo avtonomijo in vodne sile, v čas«, ko so se vojni oškodovanci zvijali pod udarci krivične in nasilnc rimskc vladc, jc bilo tršaško vodstvo popolnoma odsotno. Goriško Ijudstvo se je pehalo, mučilo, trr.i- dilo, voditelji v Trstu niso mi.tcniii zanj niti s prstom. Niti cue misli niti ene«;a nasveta niti ene pobude ni goriška dežela prejela iz Trsta. Niti tisti ljudje v Trstu ki jib je fforiško Ijudstvo izvolilo za svoje zastop- nike, se niso otflasili. Nazvišji interesi našekra ljudstva so nam torcj nalaffali, da vzamemo usodo dcžele v svoje roke in vodimo lastne za- deve na lastno od^ovornost. Samostojna politična or^anizacija fforiških Slovencev ni bila torej le koristna, potrebna in nujna, tcmveč naravnost odrcšilna. Ko se je so^lasni sklep Goričanov obravnaval v Trstu, se je dvignil ^oriški posl. dr. Wilfan, in predla^ai proti Goriča- nom resolucijo, v kateri se obsoja naša samostojna politična or^anizacija, češ da je škodljiva. nepotrebna in nevarna. Ke- kel je, da bo predložil resolucijo obenemu zboru na Opcinah in jo dal tiskati za jav- nost. Brž so vstali resni in trezni možje in kra prosili, naj vpošteva razmere, v kate- rih se nahaja j?oriško Ijudstvo ter naj ne niece na celoknpno prcbivalstvo uašc po- krajine težkili obsodb, ki morajo Ijudstvo le razdražiti. Andrej Gabršček ^a je v pametnem in lepem u'ovoru rotil, naj svo- je namere opusti, ker bi sicer stvari naše- sa naroda le škodoval. Goričani pač tic morcjo dovoliti, da se njihovo delo javno obsodi. Kakor hitro je naša politična orft:a- nizacija v Gorici zvedela za nameravani načrt, se je zbrala k seji in napravila sklep v katerem je opozorila tržaško vodstvo na nepreračunljivo škodo namcravanc«:a koraka. Goriski Slovenci potrebujejo v teli težkih dueh dela, in sicer ircznej^a, in vztrajnejja in naporncga dela v blagor, ljudstva, ne pa sporov in prepirov. Za- stopnik Goriške jc na občnem zboru, na Opčinah stališče in željo u'oriskega ljud- stva tudi ustno utemeljil in razjasnil. Kljub vsem opomiuom pameti in raziuma je re- solucija izšla v skupnem «lasilu »Edino- sti« in .uoriško Ijudstvo je bilo prcd vsem svetom sojeno in obsojeno. Naša dežela, ki bije danes najtežji in najnapornejši boj za bodočnost svoje avtonomije in vsega svojc.ua tfospodarskega življenja, ic bila v vzpodbudo od lastnih ljudi javno žigo- sana. Cast in politična značajnost goriš- kih Sloveucev zaliteva, da javnih obsodb ne vzamejo s sklonjeno jjlavo na znanje. Pred našo vestjo, prcd našim ljudstvom in pred z^odovino smo dolžni, da obsod- bo jirav odločno odklonimo. Ko bi trezen preudarek in skrb za na- še ljudsko življenje ne bila prvi in zadnji zakon nasesfa javnega dela, bi napisali na naslov tržaškega vodstva besede, ki bi po svoji resničnosti in ostrini utegnile vzbu^ diti pravi ljudski srd po vsej naši deželi. Obsodba goriških Slovencev, oziro-. ma njiliovih naporov, da si čim boljše iu rede svoje politično življenje, je tako lali-t komiselna in je tolikanj prosta. vsakega čuta ocliiovornosti, da hi bile najostrej.se besede še vedno premil in prepohleven odgovor. Toda naše Ijudstvo se je odločilo, da «re mimo in preko vseli obsodb na delo, ki kliče in vpije po vztrajnih delavcih. Deželna avtonomija ni še izvojevana, na- še deželno šolstvo visi še vedno v zraku, tuji kapitalisti preže še zmerom za našim vodnim bogastvom, ogoljufani in oslepar-' jeni vojni oškodovanci čakajo zastonj na svoje pravice, skoro vsc našc fante tirajo k vojakom, v deželo se hoče uvesti krivn čen davčni sistem, Ijudstvo nosi neznosna in krivična finančna bremena, izmenjava denarja sc danes ni izvršena iij vrhu tega je dežela šc neortfanizirana. Stojimo do komolcev v delu, Bog ne daj, da bi oma- gali. Kmetje in dclavci, učitelji in duhov- niki, udarimo z goriško žilavostjo in gibč- nostjo na plan in ustvarimo si organizaci- jo, da bo Italija strmela nad kultiuro slo- venskega ljudstva. Zborovanje županov za vojno odskodnino. Stalni odbor za obrambo koristi voj* nih oškodovancev je sklical za četrtek 20. julija slov. in furl, županc na zboro? vanje v Gorici, ki se je vršilo od 10. urc zjutraj do M» popoldne. Zborovanja se je utlcležilo mnojjo t»lov. kakor tudi furl, županov. Stalni od* bor so zastopali: precised, arh. Luzzatto, dr. Cosolo, dr. Besednjak, Doktorič, dr. Hitežnik, dr. Medvešček, Gorkič, arh. Radovič in tajnika adv. Targioni in Stu* rani. Po otvoritvi zborovanja je poročal o delovanju odbora tajnik Tar^ioni. Po* roeevalec se je dotaknil važnih vprašanj vojne odškodnine in najrazličnejših posredovanj in sredstev, ki jih je stalni odbor uporabil, da bi se to vprašanje u* redilo tako, kakor odgovarja koristim vojnih oskodovancev. Brez ovinkov na* šreje, kaj sc je do.se^jlo in Cesar stalni odbor ni mo^el doseči. Povdarja, da je vlada mno.qo obljubila; ako ni vlada iz« polnila svojih obljub te^a ni zakrivil od* bor. Stalni odbor je do dancs čakal, da vlada izvrši svoje obljubc; ker je pa u= videl, da je vse čakanje zaman, je sma* tral za svojo dolžnost, da skliče zastop? nike oškodovane^a ljudstva, da se odlo* či kako se moramo v bodočnosti zadr* žati. Stalni odbor je pred par dnevi vpra* šal brzojavno državnega podtajnika za novc pokrajine, ali misli vlada uresniči* Dva koncerta. Koncert Zveze učitcliskih društev. Ce sem S2 o zaidnjem ko;ncer«tu po- hvailno* lizrazjl, moram dancs kionštatirati znaten mapredclk. Spored je bil wi tern konceritu manj obsežeu, todke >so si sle- dile v predniisanem redu. ikiar le zclo do- bro uplivalo. Naiprei je nastopiil mešani zbior ,ki je bil takrat mainjši a tudi boljši. Qrbcev »Otroci mod/iio« je iaiko lepa sklacl- ba, a ui me poWlnoma zadovoljila. Nisein se ispomnil ,od kod je to besediilo vzel. Pri VLsem naporu inteem mo$rcl razumeti bese- dila .Ali je itcmu (kriva s/l-aba akusüika idvio- rane? »Popiwlo friulano« re iz itcjra zbora razbrail »ikrasen -klic do pomoči. vorsko uglobitöv in upapolno zatnxinic \\ Boga«. Ce vam povem, da jc besedilo Županči- cevo (V Zarje Vidove), hoste gotovo razo- čarani, kakoV sem h§l iaz .nezadovol.ian. Župančič je del v to pesnn vs druvro Ikoii zaupanje v Boga. Lajovičev »Spomadni spev« nam je že dobro znan, peili so ga ^rasno. Ves dirugačen ie Försterjev »zT glaisnim šuirjom«. Mo'litev liudstva k De- vici Mariji s nemirnim sprcmlia.niem basa ie zelo uaimlkiovnta lahko razimrljiva. Go- SDotena Sanciin pa s Ravnikcjvimi in Ko- JCojevimi «amospevi še ne ve kaj ziačetl. Ptela i-ili ie dobro ,ali Iker se sama ni mio- Ria uživeti v to glasbo. tudi poslusalcev ni mogla narvdušiiti. Kogoi ie pa občinsftvo s \svoiim kraisuiim 'Spremilianiem kar pire- senotil. Še bolj je impo-niral s svoiimi im- provizacijami k Sirdkovim recitacijam. Naš Marij je umetnik no božii milosti. Ši- roik naj pazi, da. reviso\k, ,vsüed česar so ženske zakrivale možke. Naj se temu oidpomore stem, da se manravi za možke še višii pod. Klavir Je prišel ta večer tudi vse drugače do ve- liave. Počasi se bo že še vse izpopolnjeva- lo. Dvorana mi se praiv idealna. Oder nr končan. vsled tega giotovo' tirpi tiidä a'ku- stika. Še dobro, da smo prišli tako dalec itu v Gorici. 2ail smo morali na začetek predolgo čaikati. Ko jc občinstvo že priliajalo, so^ sc šele stolicc prii)ravijale. Potem se je zgo- di!o, kaikor često, iko čaka eden ilirugega. Ljudje so 'odhajali in prihaiali, dvorana po- stajaila vedno bo!lj soparna, nazadnje Jc bilo treba še cükati na občimstvo. 'ki sc }e v LjLidskcm vrtu hladi'Lo. Maščevati sem ise hotel pnijatelju Ku- marju zato, da me je napadel v Učitelj- skem ;!istu«, pa nisem mogcl dobit.i povo- da. Piač, le čalkaj! Ko se jc prvič ptni.kazal ie bil naravnost idealno friziran, ko se je zaidinjiič pokloiiil, ni bilo več tiste 'lepote. razmršen, zdolajn, ubit. In Marijo mu Je pozabil primesti deset ikäloiv te»ak lovorov vencc. Zaslužiil bi ga pa pirav poäteno. Pa brez Safe! Na svidenje v jeseni! Doktorič, X Koncert v Gonci dne 14. julija 1922. Skladatelj Marij Kogoj in članica ljub- liansike opcre gčna Ljubica Sfi'ligo^j sta priredila proteklii petck .v Trgovskem do- mu zanimiv konoert ,ki je prav ilepo mspel. Gospodična Šfiligojeva razr>olaga z obseZ- nim. v višimi iin niži.mi enalkio uglajenim. piroznim mezzosopranom. Izborna šo^la in zelo snmpatieen, mietalično doneč glas jä je taikoi pr-idobil 'srea poslusalcev. Ze pri pryi pesmi. Meškovi »Pod oknom«, ljubki, ne- koliko italijanski pobarvani skladbi smo si bili na jasnem, da imamo pred seboj pevko najboljše kvalitete. Ta sodba se je tem bolj utrjevala, čimdalje se je program raz- viijall. Izmed obširnega programa naj ome- nim Ipavčevo »Cigaiuka Marija«, M je le- po učintkoVaila. Izmed Brahmsovih pesmt ic posebno1 ugajala »Brezuspešna piodok- nica«, iki isc je na biarno zahtevo občinstva morala pomoviti. Zanimivo pri tcj pesmi je, da se gkiivnii moitiv pesmi popolnoma krije z sloivensko narodno »So^ince čez hribčeik; gre, lima pa za gore«. G. Ailbert Šiirok je recitiral Župančiče- \'O »Prebujonjc« in Cankarjevega »Go- spoda sto'tn;lka«. Oboje «nas ie zadovolülo. Mcd recitaciijo je g. Kogo'j ina iklavirju öm- proviziral, Ikar je lepo učinikovato piri »Prebujenju«. Pri pnozi »Gospod stoitnik« pa se meni osebno iklavir ni zdel umesten iu hi biil »Gospoda stotuika« rajäi silisal brez ikilaviirja. Gotovo najiveč uspeha pa je göna Sfiligojeva imeila z roimainco iz ope- re Migmcfn in z habanero iz inpere Car- men. Vüdelo se je pcvki, da je v tem žanru ropolnoma doma in je ta dve točki tudi naibcljc prcdnašalia. G. Mariij Kogo\j je vse točke snremlinil na 'kkavirju uinetmisiko do- vršeno, le pri recitaeiji je bil klavir pre- močain, talkio. da je recitatorja bilio na nc- katerih meistih te/iko uincti. kar ni praiv, ker glavnii faktor ie Ml vendar recitaitor In ne klavir. Slk.rallka: Koncert jc prav lepo usnel in želimo, da bi naša dva umetnika kaj (kmialu zo"pet priSila k nam. Vinko Vodooivec. ti obljubc, ki jih je dala zastopnikom vojnih ošlvodovancev. Drž. podt. Mcr? lin je odgovoril, da so nekatere odredbe že v teku, drille da sc proučujcjo. Ko je stalni odbor vprašal, kakšne odredbe so bile izdane, ni prejel nobene^a odgovo* ra. Stalni odbor za obv. koristi voj. o? škod. nima druge poti, kakor to, da u? straja pri svoji atfitaciji in jo nepresta? no pospešuje na tak način, da prisili via; do, da bo priznala upravieene zahteve vojnih oškodovancev naše deželc. V nasprotnem slueaju bi Stalni odbor ne sledil s voj emu namcnu in bi ne imcl pra? vice do obstoja! Poročevalec omenja tudi neutrudlji- vo delovanje posianca Ščeka, ki je po? slal zborovanju brzojavko, ker sc t*a ni mogel radi bolezni udeležiti in prcdlaga, da se mu poslje v imenu Stalneija odbora in zbora županov za nje^ovo neprimer? no požrtvovanje pismeno zahvalo. Zborovalci so sprejeli predlog po? roeevalca g. Targionija z velikim odo? bravanjcm. Dr. Besednjak je v kratkcm pojasnil slov. /upanom jedro poročevalčevega govora ,od svoje strani je pa povdarjal ogromno važnost vojno odškodninske? ga vprašanja, od rešitve katere^a je od* visna ^ospodarska obnova naše dežele. Povdarjal je, da zahteva to vprašanje silno a^itacijo in od ljudi, ki se hočcjo v resnici boriti za izmozganc vojne o? škodovance, se zahteva največja encr? gija, značaj, delavnost, neustrašenost. Le oni, ki ne gleda ne na desno, ne na levo je sposoben boriti se za koristi go? spodarsko unieenih vojnih oškodo? vancev. Na to je dr. Gino Cosolo, nataneno in podrobno poročal o dclovanju Stalnc? ga odbora za vojno odškodnino na zem? ljiščih in o delu, ki se mora izvršiti, da se dosežejo potrebni uspchi oškodova?- nih poljedclskih okrajev. Omenja od? škodnino v blagu, posebno pa razdelitev živine, ki prihaja iz Nemčije na račun vojne odškodnine. Označi težkoče in zapreke, ki se vprizarjajo od raznih strani pri reševanju vojne odškodnine na zemljiščih ter povdarja nujno potrc? bo, da se uvede že enkrat pravičen in pa* meten sistcm, da bodo poljedclci #otovi, da sc jim izplača primerna vojna od? škodnina na zemljišeih. Odvetnik Sturani prcdloži zboru žu? panov odborovo finančno poročilo in povdarja, da je moral odbor prencsti različne žrtve, da je zamogel vršiti za* početo delo. Dr. Bitežnik povdarja, da je raeun ki ga podaja Stalni odbor zboru župa? nov za odbor od cne strani silno lahck, ker se odbor zaveda, da je izvršil veliko pozitivno delo v korist vseh vojnih o? škodovancev. Ne j^lcde na resniene u? spehe, je Stalni odbor izvršil veliko po? zitivno delo s tem, da je vprašanje voj? ne odskodninc dancs od vseh strani .stvarno pojasnjcno. Vojni oškodovanci, stranke, vlada, parlament, casopisjc vc? do. kaj zahteva goriški oškodovanec od osrednje vlade gledc vojne odškodnine na rcprcmieninah, zernljišeih, prcmieni? nah, v mali industriji in obrti. Ako ni Stalni odbor dosegcl veejih matcrjalnih uspehov raoramo iskati tcmu vzrok v splošnem državnem političnem in Lo? spodarskem položaju, v genovski konfc? renci, ki jc zclo oviralo delo Stalnega od? bora. Del krivda pa zadene tudi gotovc člane Stalnega odbora, ki niso znali ob važni priliki popolnoma braniti koristi vojnih oškodovancev in se postaviti na izkljueno stališče vojnega oškodovan? ea. Zato naj zbor županov odloei, da li naj ostane odbor isti, ali naj se prenovi. Nato so govorili še tajnik iz Bilja? ne, g. Sfiligoj, župan iz Lokavca g. Ci? bej in od furlanske strani župan iz Stras? solda. Nato sc je sprejel sledcei dnevni red: »Župani Goriške dežele, zbrani na zborovanju dne 20. julija 1922. povdar? jajo po zaslišanju poročila Stalnega od? bora. Del krivdc pa zadene tudi gotove vancev potrebo, da se delovanje Štalne? ga odbora pospeši na način, ki se zgodi odboru primeren, ne izkljueuje pri svo? jem delu nobenega sredstva ki je za do? sego vilja koristno ter izražajo elanom Stalnega odbora popolno zaupanje.« Ta dnevni red je bil enoglasno sprejet. Občinsko gospodarstvo. > Z ozirom na obeinsko gospodarstvo po vojni oškodovanih obein, je bila eno? glasno sprcjcta resolucija, ki jo je prcd? lagai in pojasnil tajnik Stalnega odbora g. Targioni: »Župani Goriške, zbrani 20. julija 1922. v Gorici, uvidevajo, da vlada ne smatra zahteve po razsiritvi dekretov 3. julija J919 in 2. febr. 1922. tudi na novc pokrajine za upraviecno ter da niti od dalee nc uvažuje težkega položaja, v ka? tcre.qa so zašlc obeinske uprave v odre? šenih pokrajinah radi vojske in da se vsled tega ni še odloeila, da bi priznala gospodarske ugodnosti, ki jih jc priznala po goriimenovanih odlokih napram o? svobojenim deželam, s kuterimi je drza- va prevzela na svoja vamena primanj- kljaj občinskih proračunov za vojna leta. Razvidno je, da so popolnoma neu? temeljeni razni razlogi, ki jih navaja za? kladno ministerstvo, da bi se ne razširi? le imenovanc narcdbe tudi na odresenc pokrajine, ker na.ša dežela zahteva raz? tegnitev teh odlokov ravno iz istih raz* logov, iz katerih sta bila ta dva odloka izdana za osvobojene dežele. Ako upo? števamo sedan je razmere, mo ram o ugo? toviti, da vlada noče razumeti kritične? ga finančnega položaja naših obein, ki ne morejo razviti nobenega delovanja zaradi finanenih težkoe, v katerih se na? hajajo. Radi tega dvigamo proti doseda? njemu ravnanju vlade najodločnejši protest, ker je hotela ustvariti in vzdr? žati različno postopanje med Osvoboje? nimi in Odrešenimi deželami in zahte? vamo, da se odloka 3. julija 1919 in 2. febr. 1922. nemudoma raztegneta tudi na Odrešene pokrajine, — ter izjavlja? mo, da bomo vstrajali v odloeni agitaciji, dokler ne postane vlada pravičmi tudi nasproti našim občinam, ki so prizade? te po voj ski. Vojna odškodnina na zemljiščih, Z ozirom na izplačevanje vojne od? škodnine na zemljišeih je drugi tajnik Stalnega odbora odv. Sturani prcdiožil in pojasnil slcdečo resolucijo: Župani Goriške, zbrani na zborovanju 20. julija 1922. opozarjajo na težki položaj in na gospodarske težkoče, v katerem se še vedno nahaja poljcdelstvo goriške de? žele radi neopravičljive zamude izpla? eevanja vojne odškodnine in radi raz? nih umetno ustvarjenih zaprek, ki se vprazarjajo od raznih strani pri dajatvi predujmov. Najodloencj.se obsojajo to škodtjivo vladno nemarnost ter poziv? Zlatomlšnik. P7 Btokar Csjan. V ncde-ljo dmc 23. julija jeobhajail zlato niašo č. g. gvardijan o. o. kapucinov P. Otdkar Cejan z >vso slovesnostjo. Ob 10. uri douoldne ie slavilienec obdan od častite duhovščiue, stolnega Ikapitilja ter ranre- zentance vseh redov stopil iz samostana. Na samostanskih vraitili mu ie pevski zbor cerkv-e polklanil kirasen soi>elk ove- tic, nato ^a jc v imenu ivisch sonodnikov navrovoril mali nečalk in mu izrdkel pri- srčno vote1.«. Mala deklica iz Vrtojbe, iz ¦ njegovega rojstnekra kraja, mu je pokloiiila dar in mu v lepili izbranih besedah obu- dila suomim na mkidost odžuran Gorkič in drugi. Vrtojba mu jc dtirovala zlato uro z verižico. Sv. Oče mu ie ooslal oöseben blagoslov. Vse se je izvršilo v nailepšem redu. Naj podamo na koncu še par podatkov iz jubilantovega življenja.. Rojen je bil 1. 1843. v Vrtojbi, solo je obiskoval v Oorici, kjer je končal tudi gim- nazijo z lepiin uspehom ter dva letnika semenišča; med njegovimi mladostnimi tovoriši je bil pesnik Simon Oregorčič in poznejši škof Janez Krstn. Flapp. Po dru- gem letniku semenišča se je odločil za samostan; 1. 1872. jc bil posvečen za ma- šnika in je pel novo mašo pri Lipnici. Po- tem pa je začelo njegovo romanje iz kra- ja v kraj, kjer je deloval v korist ljudstva in v cast božjo. V lipniškem samostanii je v bogoslovnici dvakrat poučeval, bil je dalje časa gvardijan škofjeloškega samo- stana, kjer se je nahajal tudi med vojno, /a vikciria je bil v G?lover.i in v Gorici, od 1. 1906 dalje je bil gvardijan v samostanu v Sv. Križu na Vipavskem do 1. 1909 ko je moral za gvardijana v Cclovcc. L^ta 1919 jc obhaial 50 letnico samostanskega ži- vl.ienja, lctos meseca januarja je moral nad 80 letnl starček prevzcti predstojni- ško mesto samostana. — Bog ga ohrani ?e mnogo let! ljajo državne oblasti, da izvršujejo za? kon in da izpolnijo razne formalne ob? ljube, ki so jih dali zastopnikom polje? delcev. Zahtevajo, da se izdajo odred? be, ki doloeijo nataneno postopanje pri izplaeevanju vojne odškodnine na zem? ljiščih ter nujno opozarjajo, da se mo- ra vršiti likvidacija vojne odšk. na zem? ljiščih, z ozirom na kakovost posamez» nega zemljišča in ne po njegovi vredno? sti z ozirom na obseg. Še posebno poziv? ljajo pristojne urade in državne uradni? kc, da ne upostcvajo fiskalnih koristi, ker dosedanji oziri na državne finance pomeni samo bistveno izpremembo voj? noodškodninskega zakona. Zborovanje slow županov pri Jelenu. Dcželni odbornik dr. Besednjak in dr. Bitcžnik sta nanrosila slovenske žu? pane, da se zberejo po skupnem zboro? vanju s furlanskimi župani pri Jelenu, da jim šc bolj nataneno pojasnita trenut? no stanje vprašanja vojne odškodnine. Gospodje župani so se polnostcvilno od? zvali tcmu pozivu in dr. Besednjak in dr. Biteznik sta jim pojasnila, v čem tiči vzrok, da ni prišla goriška dežcla do ti? stih gmotnih uspehov, do katerih bi lab? ko prišla, ako bi vsi izvršiH svojo dolž? nost. Ne tako, bratje! Nedeljska »Edinpst« je prinesla članek pod naslovom »Ne tako, bratje!«, ki ga smatra za dobro mišljeno «bratsko bese- do.« Ker je članek naslovljen na naš list z ozirom na naše poročilo v članku »Težka kriza v Istri«, smo mu hoteli odgovoriti. Bili sjno ravno na tem, da napišemo čla- nck, ko smo prcjeli iz Trsta, v katerem bi bil človek po zatrdilu častitljive »Edino- sti« sodil, da ga preveva samo ena enotna miscl in volja. izražena v omenjenem li- stu, par dopisov, ki se dotikajo ravno za- deve, o katcri smo mislili mi pisati. Mi smo bili sicer vedno prcpričani, da nam stoji tržaško delavno ljustvo s svojimi simpatijami v boju ob strani, došli dopisi pa so nas prepričali še bolj živo, kakšno je javiio mnenje tistih stotisočev, ki ga tol- mači »Edinost«. Zato priobčujemo z ve- seljem ta dopis, podpisan od več Tržača- nov, ki nam izrekajo pozdrave in solidar- nost. Drugega dopisa, ki se dotika v bistvu iste teme, zaradi njegove velike ostrine za sedaj ne maramo priobcfti. Naj nam gospodje oprostijoT Cenjeni giospod uredmik! »Edinost« oNd pretekle medelje jc obja- vifla pod nasLovum »Ne taikxx bratje« uvodni članek, ki je posveöen Vašeinu üenjenumu listu mi istrdkemu »Pučlkemu prijatelju«. Na pirvi polled bi se zctelo, da se vsa sWar tiče 4e teh diveh Mstov. Toda stvar pa le mi 'tako medolzna, golspod urednik. »Kdinost« sc sklicuje 'v omanje- ncm claiiävu na sviojo častitljivost najsta- rojšega liata v Tustu in inciii, da vsled 'tega lah'ko daie ldkcijc n;.i .levo in desno — v imenu stotisočev \w\ toraj v tudii v imenu nas TržačanoV. Oa'Si «mo podpi- sani zvesti čitutelji »Edinosti«, moramo vendar odločno postonati oroti takirn po- skusom, da bi se mi Tržačani nrcdstav- iliali naši javnosti v tafki narxioni lnči. V onienicncm članku daic »Edwio^st« tudi v našem imenu lekaiie Goričanim in pouuja potem roC^o v snra'vo. kakor da bi se mi Tržača-ni nahaiaiÜ z Vami Goričani v «neiki srditi vojni. »Edinost« naj si lc lepo zbjie iz glave, da bi fsmela nisarti na talk način v imenu TržačaiR>v ali celo1 stotisočev. Gospodje, večina Tržaoainov noče ni- kake vojine z Goničani. Trst — mislimo tisti Dravi Trst širših sloiev tukajSnjih Sliovencev — je povedal razlo'cno. 'kako isi misli naše razmetrie do üoricanov lin Iistranav, na velilkem zborovamiu tržaških članov nolitičnega društva »Edimost«. ki se jc 'vršjlo 2. aurila t. <1. v dviorani delav- slkcga kobsumnega druStva nri Sv. Jako- bu. Tega zborovanja se ie udeležilo nad 250 oseb in bilo je posvečeuo -vprasaftiju reorganizaoije našega i>oliitičoiega dru- štva. Zboravailci so sklenili resolucijo\ da nimajo nič protii itemu, da se za Goriško in Istro ustainovijo sarniostojna no'liticna drustva ter so 'tudi z veliiko večino odiklo- liiili Dredliog. mai se wotestiira uroti tcmu, da bi se novo društivo v Gorici im'eno- vailo Doil. društvo1 »Edinost«. Naša »Edinost« ie to zborovanje pio- poln'o-ma zamolčala in zataiila., Vnrašamo io, «'li ie smatrala tudi to zborovainje za »umazano perilio«. ki ga ie trcba skrivatii pred idrugimi liudmi. Ker ni liote-la obja- viiti zadevnega i>orocii1a. smo unravičani misliiti. da ie iniela baš tako mncuie o na- šein jrlasovauiu od 2. aorila t. 1. 2e tcdaj ie vladalo' med Tržačani veil ilk o ogiorčenje, Ik er smo zastouj hrskali do irašcm dinevniiku, da bi maäli visai par ¦vristic o tern nas em scstanku. Ogorčenje pa je dosegl'o naravnost vrhunec. ko smo r>red kralikim čitali v »Edino'sti« poiročilo o scstanku istrskih članov v Koziini. Prav ie. da jc porooilo našc oficieVo in iskupno g'lasilo o söstattiku «našiih Istranov. sa.i ga zato kupujemo" in v?;držuiemo. da nas obvešča o pojavih v uasem oöliitiöneni živJjenju. Nikakor na nc moremo .razu- meti te dvoine mere in raivtno sedaj čuti- iTDo bolj žlvo kakor ikdaj prei Ikrrvico, Jci jo ie napravila »Edinost« s tem. da ni črhnila o našem domačem zborovaniu 'niti besede. nc bele ue erne. Nc samo to, temVeč nam ie napravila nasa »Edinost« višek krivüce še s tem. da ie obiavdla po; občncm zboru na Ončinali, ikaterega se je udelezi'lo 70-80 oseb. kot sprejete iste proteste proti Garioanom, ki jih jc pri Sv. Jakobu odlkiioniilo1 nad 200 glasov. Kje }e nraivicii'ost -in obidküivmast in kdo bo mo- gel 'vzeti resno vso tisto doliro' »teorijo o »umazancm pcriiu« v mcdeliskem članku? Talko sc dola pri nas v Trstn i>o!itiika, göspod urcdnilk. »Edinost« sc swreminja z oriaškimii potezami v kadilnico za ix>- sameane o'sebe. ker poroča — kaikor ka- že >n'aš primer — le 'take stvari, bi so všeč gotovim posamcznikom, brcz ozira na široko javnost. Ne zamcriino ji prcvec, iker vemo, da mora »ubocati«. toda po- tem pa nai .nikakor nc zavzcmlljc tafrih baha'vih r>oz, .k-aikor üreteiklo ncdelio! Ljudsitvio sc zaiveda, da tak »Molit- venik za poüticno imilikovanie«. ne moVe odgovarjati duhu aiase demdkratiöne do- be. Za to se čuti z vsakini dnem bolj žFva ootreba nioivega dnovnika. ki bo to, >kar »Edimo'sit« noče ali nc more biti t. i. zares svobodno in uados»ebno glasi'lo 'Niseh iiia- šcga iliudstva. Gosix)d uredmik! Upamo, da nam sprejmcte 1-eh par wsfcic našeira pojasnila jk omenienemu članku. za kar se Vain ze- v naprej nia.itople.ie zahvaliuiemo. Vain pa Wičemov: Le pogumno naprel svobod- no poučujte našo javnost o ,nascm poli- tičncin življcnju. Tržačani odobra'vamo in pozdravtiamo moško zmisel Gončnnov za o*esino deio. Razon par iliudi bodo 1 Vami vsi razsodni in s svoio glavo misleči ,tržaš)ki Sl'ovcmei. Naše zboVovanje Dri Sv. JaJkobu je pokazalo, da smo v ognomnii vcčini in prei ali «let troramo pniti do volia'vc. Več Tržačanov. ki so na zborcrvaultf pri Sv. Jakobu 2. aorila ßlasovali Dioti dosedaniem« sisteinu. (Slediio podpisi.) POJASNILO. Dr. Mikuietič iz Trsta nam je posla! sledeči popravcJk: »Ni res, kar r/iše »Goriška Straža« v svo.fi št. 21 z dine 28. junija t. 1., nanrrec. »da g. dr. Miikmlctič piše v ljubfljanslke M- s»te o razkolu na Pninro-risfkcm«. pač pa \e res, da jaz nisem nikoli pisal ne v ll.iublia.n- ske ne spjoh v kateri driuri Mst, o razikioilu na Primorslkem«. Dr. Fortunat Mikuletič. Prav radi priobčujemo vrste, ki nant Y\\x je poslal dr. A^ikuletič, ker nam nudi- jo ugodno priltko sprcgovoriti zopet par potrebnili bescd. Kakor znano, je izšcl svojcčasno v »Slov Narodu« nesramen io ognjusen članek, v katerem je pisec huj- skal naše go risk o ljudstvo na razkol, bla- tU ¦¦ Kmetsko-delavske zvezc«. in sc brcz- zuacajno norčcval iz vsega našega dela za vojno odškodnino. Ves boj gorišU.h Slovcncev proti knvični in nasilni rimski vladi, ki tepta zakonite pravice vojrnli o- škodovancev z noganii, je imenoval -SI- N.« golo demagogijo. Pisava in vsebüiü »Narodovcga« članka jc taka, da je niogel članck tziti le iz vodilnih tržaških krogov. Odličen tržaškj voditeStf nam /e sam pi I— z-nal, da jc čhmek morala napisati oscba iz njegove ncposredne bližine. V to bli- žino spada tudi dr. Mikuletič in vse okol- nosti so ka/ale ravno ua to, da jc ravno on piscc iifcjsramiiega članka. Sicer pa i^ za nas popolnoma vseeno, jeli napisal dr. Mik''.ilctič imenovani članek aii ne, n^ vzamemo njegov popravek na znanje in mu hočemo verjeti, da članek ni napisal toda njegov popravek na stvari moralnö in politično popolnoma nič ne spreminja. kajti dr. Mikuletič sam nas je pooblastil« da izjaviino, da se zdi njemu članek v »Narodu» lep in da se ž njim popolno- ma strinja, Ic da ga on ni napisal. S tent je dr. Mikulctič priznal vse, kar jc za jav- nost potrebno. Ali je napisal članek on, ali njegov prijatelj, s katerim se on popolnoma strin- ja, je vseeno. čc se zdijo njemu taki podH članki umcstni in lepi, naj se vendar za- veda, da so našemu ljudstvu v ogromno škodo. Priporočamo dr. Mikulctiču, naj prosi svoje prijatelj, da ix>rabijo svoj nrosti čas zato, da med ljudstvom dela- jo. Izobraženstvo naj prireja shode, «ista- novlja izobr. društva in zadr. organiza- cije. Kmctjc in delavci nočejo spora, tern- vcč mir in delo! DopisL PODGORA POD ČAVNOM. Ženitev. Pri mas se m'ladina silno irada moži i11 žcni. Oklic za oklioem. In pa ka/kšni pari- Pred krabkiim sta sc noročila isti ickm brat in se'stra... Due 15. tm. pa sta dali slov° samskemu stanu dve ljubki sestrici-Marlji' * iiceriki, Pepka in Francka Gerzeflj-eva. Tako veleva medsebojua lljubezein in pa *** finančni oziri! Fa kljub rtemu se je na fej svattoi nabralo zia slow sirotišče v Go- Tjci 26.20 L. — Novioporoteencem obito jrečc in blagoslava! ¦WSANA. Cebelarstvo. Tatovi. »Počaisi, pa gvišnu«, inislijo naši če- belarji. In pri vsej počasnoshi smo se res to ene »givišnosti« priguncaii: V nedeljo I'M. popoldne smoN «e zbraili v župnišču. jhoglasmo se je sklenilo, da .ie trcba ee- klarsko podružnico, ki je pred vojsko tobro delala — poživiti. Določil se jej>ni- ^avljalni odbor — vpisali smo že 15 u- tov. Priglasite se še drugi! — Večkrat se s''ši, da pasnemajmo čebelo . Predivsem moramo polivaliti sopra- jje« domaila vsi prviič na odru. ki se lahko /^ujo'z marsikaikim zborom: oiisti blago- j°neči glasoivi. sicer nekoliko šibki. a ce J bodo red no vadili jse bodo zevkam: »Le DOgum j vstrajnost in želi bosite prav leoe uspe- se\ter Iknmilu zopet na svidenie!« Igrala j^ ie tudi znana Krekova ligra: Tiii sestre. ^Jalci so nam znaini že iz preisniih orire- ^y. tudi tsedai sö prav dobro po^odili Jr°*e vloge. Nai oineniirtio še ad ho'c se- jpvjie/n orlkester 10 mož, ki ie dal s svo- ^ 'igranjem še poseben siiiai vsei prire- J'lv.i. Škoda. da ie bil obislk boli slab, pa ' ?nU), da bo v prihdnje boljše. Ob tej J/'iki nai .omenimo šc, da ie bila na praz- (v vSv- Petra in Pa via raastava roanih del r.. ^olii), ki so iih napraviLi 'tukaišnii šoia- l^ ."i šolarice. Lcpa so bila ročna dela šo- j. \ci predvsem veznine po narodnih mo- ^J1. pa tudi deüki so pokazalli .da imajo v™!$la za riisanie, posebno i>ozonnost so ^cii e r's^c imi kamen — kcr ie mani- ^J® Papirja — ikaikor iih mismo videli se Kier dirugje v bl'izini. Vsa cast in hvala g. voditeliu iin njeg;o»vi g. sotrogi, (ki se res trudita z vso pozntvavalnostio. da bi iz /tulkaišniih ctnolk maoravila korfetiie ude obveške družbe. Le žal, da iim staräi oremalo pomagaio pri tern delu. Prav bi bi;lo. da bi se malo' boli zanimalri za itctke razistave in iih boli obiskali. da bi izorevi- deli .da se otroci tv šoli uče res deilati. Politika. Eden najvažncjših dogodkov zadnjih dni v naši notranji politiki je padec rimske vlade. Ko se je ministrski predsednih Facta prikazal zoi^et pred zbornico in ponavljal lepe besede v vzpostavitvi miru in reda v državi, mni tcga nihče več ni vcrjel, zato je dobil tudi ogromno nezaupnico, zletel je, kakor je bil dolg in širok. Proti njemu so glasovali tudi fašisti. Nemci nisi bili navzoči, od Slovencev pa samo dr. Stan- ger, ki je glasoval proti vladi. Facta je podal demisijo, ki je bila sprejeta. Od te- daj dalje pa je položaj precej nejasen in imenujejo se različne osebe kot naslednice. Prvi mandat za sestavo vlade je bil dobil Orlando, a se mu kupčija s strankami ni posrečila. Morda sc bodo zdaj obrnili na Bonomija. Sploh so mnenja, da se morajo pri sestavi vlade opreti na levico. Med tern pa se v Italiji nadaljujcjo nc- miri. V severni Italiji jc bila proglašena stavka. Fašisti so bili proglasili inobiliza- cijo, da s silo vzpostavijo delo. Zadnja po- ročila poročajo o fašistovskih izpadili iz Novare po bližnjih trgih, kjer so zažgali več delavskih zbornic. V Jugoshiviji so po burni razpravi sprejcli vcliko ameriško posojilo. Sokolske slavnosti v Ljubljani so pričele. Češki in ostali naraščaj je bil slavnostno sprejet pret. soboto. Zvezo. narodov je odklonila madžar- ske predloge, ki so se tikali madžarskih manjšin, živečih v Jugoslavs. Mažari so zadnje case naredili s svo- jit7ii ustaši par napadov na avstrijsko ozemlje in sicer v takoznano Biirško (Bur- genland) ki je Mažarom še vedno zelo na sreu. ¦ ¦ Lenina liočejo na vsak način narediti za mrtvega. Zdaj pravijo, da so ga na- padli na poti v neko kopališče in da je že umrl. Gotovo je tudi ta vest se prerana. Na Irskem so še vedno nemiri. Vstaši se utrjujejo v mestu Kork, ki ga hočejo braniti do zadnjega. Domače novice« + VOJAŠKE OPROSTITVE. Zad* njič že je naš list poročul, da je mogoče vložiti prošnje za odlog vojaškega služ- bovanja do 31. julija. Danes pripomh njamo k temu, da to ne velja samo za kmetovalce, ampak za vsa dela, tudi za obvtnike in industrijo, če so za nadalje; vanje kmetijstva, industrije ali obrti na obhodno potrebni. + Instalucija. Preč. gospod Peter Butkovič, dosedanji vikar na Lokvah, vnet sotrudnik »Mladike», je bil dnc 22. t. m. instaliran za Zgonik na Krasu, kjer bo nastopil svojo novo sl/užbo v teku 14 dni. Mlademu gospodu, vneternu delavcu, želimo v novi duhovniji obilo sreče in bla- goslova! + Nesreča. Pri mostu na Grojni na cesti proti Podgori so se ponesrečili šofer Ušaj, ki je težko ranjen v bolnišnici in Sil- vester Pintar ter Franc Ipavec, prvi uslu- žbencc pri železnici, dnigi krčmar na Pla- cuti, v katerega gostilni se je, tako govo- rijo ljudjc, zadnje case nekoliko preveč razgrajalo in plesalo. Zadnja dva sta bila na mestu mrtva. Vsled nesreče, ki jo Ijudjc različno razlagajo, je bil padel av- tomobil v omenjeneni kraju v globino pod most in pokopal poncsrečence pod seboj. Pogreb je bil v pondeljek v Podgori. -\-Urad za vojne jetičnike naznanja, da je odprt v ulici Mazzini št. 7 II nad- stropje vsak dan od 10 do 12 ure in od 16 do 19 ure. + Kaj mislijo nekateri župani? Na drugem mestu poročamo, da se je vršilo 20. julija v Gorici važno zborovanje slov. in furlanskih županov radi vojne odškodni- nc. O.idno se nam zdi, da niso nekateri žu- pani, kakor n. pr. iz Solkana, in to iz naj- bolj porušenih krajev smatrali za svojo dolžnost, da bi se udeležili tega zboro- vanja osebno ali pa po svojem zastopniku. Vojni oškodovanci in obč. volilei, zapomni- te si pridnost teh županov! 4- Akad, fer. drustvo »Adrija« v Go- rici V nedeljo 30. t. in. ob 10 /uri dopoldne se vrši v kavarni društveni sestanek. To- variši člani polnoštevilni, s^. starešine vljudno vabljeni. Predsednik. -f Občni zbor Akad. fer. drustva »'A- drija« bo v nedeljo 6. avgusta v kavarni »Adriatico« v Gorici. Vdeležba za člane obvezna, g. g. starešine, prijatelji društva in gg. srednješolci vljudno vabljeni. Odbor Društva. Rihemberk: Tukajšnje društvo pri* redi 30. julija t. 1. ob 3h pop. na dvori? šču »Hran. in pos.« (Mautelov.šec) na-- rodno igro s petjem F. S. Finž^ar: »Di* vji lovec«. Ker je to ena najlepših na* rodnih i<4er, se pričakuje obilne udelež? be. Sosedje, pridite! Ne bo vam žal. Na vzporedu je tudi petje. Med odmori in prcd i^ro udarja novi mladi tamburaški zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. d Šebrelje. V nedeiljos, dne 30. t. m. se trši tu šolarska veselica z bogatim vzpo- redom, to ie petjein, prizori, delklamacijo, reciitaoijo in z Riibičičeivio tridejanko »Vra- že«. Pričetek ob 3 popoldne. Do'bicdk je v korisit sole. d Osek. I>nc 30. t. m. ob 3'30 popol- dne prifredi šolska mladima iiz Oseka, ve- lilko javno vescliiao z zeilo bogatim 'vzpo- redom. Na vzi>oredu je petje, samo in divo- goivori, ddkamacije. raz/ne vosefloiigrc, meid temi tudi Ribčič-Vouk veisela ägra v 3. dejanjih »Vraže«. Cistii dobičelk je na- menjen nakupu šokkiih potrebščin ubož- nim učenccm. Kdoir žoli preživedi par ve- selili unic mcd mašiini malčki, naj pribiti ta dan v Osek, ne bo mu žail. K obitoii ude- ležbi vabi vodsbvo! d. Goriški godbeni krozek se v prvi vrsfi najtopleje zahvaljuje vsem onim do- brotnikom, ki so darovali za godala in za godbene potrebščine. — Navd^išenje za umetno glasbo raste čimdaljc bolj. Učenci so imeli dva meseca pouk v teoriji. Na- men godbenega krožka je. gojiti umetno in resno glasbo sodclujoč pri prircditvah. Krozek izključuje pies ter se bo bavil le z resnimi skladbami. — Ker je med u- čenci mnogo ubogih učencev, ki si ne pre- morejo kupiti godala, se godbeni krožek najtopleje priporoča širši javnosti, kakor tudi denarnim zavodom, zadrugam, pre- možniin, in častiti duhovščini, da darujejo IX) močeh za velekmlturno delo. — Godbe- ni krožek ima pravila že v tisku ter jih v kratkem da v odobritev oblasti. — Dva goriška gospoda italijanske narodnosti sta darovala za naš krožek 200 lir, pripo- roČa se za zgled tudi Slovencem. — Do sedaj je darov za 1096 lir. — Naslov za darove: Pripravljalni odbor Slovensko Alojzijevišče, Via Ponte Isonzo štev. 9, Gorica. d Prosvetno drustvo »Soča« v Oslavju, ki se je mstanovilo v tekočem letu, bo imelo 20. avgusta svojo prvo pri- reditev. To bo prva ljudska veselica ki se bo vršila v Oslavju, odkar tamburamo. Podrobni program priobčimo pravočasno. Odbor VSI V KOJSKO na veselieo združeno z bombolo, kateri priredi društveni »Vo? dovod« pod vaško lipo dne 30 julija t. 1. BRALNO IN PEVSKO DRUsTVO »OZELJAN«. priredi dne 6. avgusta t. 1. vcliko narod? no veselieo v Ozeljan=u na prostem. Pro? si se sosedna društva, da bi ta dan ne prirejala drugih veselic. Vspored se objavi pozneje. PEVSKO'BRALNO DRUŠTVO »OREL«, na Trnovem pri Gorici, priredi dne 6. avgusta 1922 veselieo. Na vsporedu so petje in igre, s sodelovanjem tambura- škega zbora iz Sempasa. Predsednik: Revčič. BATUJE: V nedeljo dne 30. t. m. ob 4. popol* dne priredi tukajšnjc slov. zobraževalno društvo veselieo. Pole^ narodnih pesmi se vprizori prvikrat na Goriškem dra= matična pripovedka v 5 dejanjih »Mar; tin Krpan«. Nastopi 30 oseb v raznih pestrih krojih, starinskih in turških. V vseh bližnjih vaseh komaj čakajo da bodo videli z očmi, kar so nekdaj brali. Kdo se ne spominja močnega Krpana in njegovc žilave suhe kobiliee? K obil* ni udelczbi vljudno vabi odbor. G. S. O. v Gorici naznanja da prirecti »Slov. plan, društvo« v Vipavi, katar že oNbjavljeino, običajni CM izlet na Nanos dine 29. in 30. t. m. Izletni prost or isti kot llan- siko leto t. j. 20 minut nad cerkvico sv. Hironima. Sikupni odhod z vodnikom iz Vipaive gostilma Hroivaitin ol) 19. uri iz &t. Vida gostiilna Rudolf ob 19'30 iz Razdrtega go- stilna F. Kavčič ob 20. uri. Cl-aiw G. S. O., ki se nameravajo ude- Iežiti tega izlleta /naj se vpišejo v prijavnico v kaivairni do 28. it. m. VABILO k :: REDN EMU 0BČNEMU ZBORU :: »Krnecke hranilnice in posojilnice v Šem- polaju« reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki bo dne 6. avgusta 1922. ob 10. uri pred- poldne v vikarišču z sledečim dnevnim redom: r.1^' 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnih računov za 1. 1920-1921. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. PRVA NAROPNA JEP so bile že pred vöjno testenine «Pekatete» in kakor vse kaže je kmalu ne bo biše med našim ljudstvom, kjer jib nebi uživali J^arija Jug in ^nfon jug poročena Solkan 26 julija 1922. PREKL1C IN IZJAVA.*) Podpisani tern potom izjavljam, da za moja dva sina Franca in Josipa Krs koč ne plačam odslej nobene^a dolga vcč. Obenem svarim, da nihee naj ne kupujc nie od njih, ker nimata pravice prodajati nič od moje^a premoženja. Ivan Krkoč, Preserje St. 263 p. Rihenberg? X IZJAVA*) Podpisani bivši voditelj godbe v Slivnem pri Nabrežini, tern potom jav* no opozarjam one Mavhinjce, ki jim je bila ta godba trn v pcti, in ki so z porno? čjo grdo izmišljenih obrckovanj napram moji osebi, dosetfli, da mi je oblastvo drustvo razpustilo, naj iz strahu, da bi isto spet oživelo, ne nadaljujejo svojih necednosti, ker drugače bom primoran v obrambo svoje časti zahtevati dokazov prcd sodnijo. Slivno, 20. VII. JOSIP KRAU, X »Zavarovalne družbe«. Assicurazioni getneraili Adriatica. Fondiaria & Vzajem- na, Mutua nazionale in nekaitere druge so sklentle radi preobilih požariov sprejemati zavarovanja stavb s slamo fkritih »n pre- nučnin v .njih lc pod pogojem, da izplačajd za isilučaj požaira le 94 požarne škode; ostalo % pa miora zavarovainec trpeti sam.« Brezimenega dopisnilka v »Delu« St. ' 139 v dopisu iz Sovo'deni, (ki pobalinsko odgovarja na moj članek v »Zadrugarju«, imenujem nesrammega lažnjivca, podleža. obrelkiovalca, trapastega doimiljavca ter ga pozivam, da stopi odkrito na dan, da si 'to' duševino pokvelko malo bliže ogle- dam. Sovodnjc, 20. 7. 1922. Ž. Vižintin. *) Za članike r>od item maslovom je urcdništvo odgovorno le todiko, ikoHkor zahteva zakon. NAZNANILO. Podpisani naznaniam islav. občiinstvu. da sem se preseldl s svojlo ključajvničarsko tin mehanično ddavinico iz Via Ascoli st. 7 v lastno hiso Via Vctturini st. 7 zraven »Goriške Stražc«. Ob onem se pripo'ro- čam za obila naročila. E Vovk kiljučavničarsJkfi mojster in mehanilk. D.or IVAN MANZINI zdravnik - kirurg je otvioxil ambulatorij v Gorioi — Via Ra- stdllo 30/1. Sprejema od 11. do 12. Zastonj se mučite in iščete po ceni in dobro moko. otrobi, oves ter drugo^ specerijskio in kolo- nijalno blago ako niste še poslkusiii prd .1. Lenassl-ju na Solkartis(ki cesti iv nenosredni bližiini severnega kolodrvora. Vsak dan sveža sir kova moka. — Pristni istrski tropinovec (žganje) vedno v zalogi. Na novo razširieno skladišče. MLADE KOZICE so na prodaj po nizki ceni. — Via Boschetto 25, Gorica. IŠČE SE pridno kuharico zmožno tudi italj. jezika. Vcč pove uprava lista. ZAHVALA Globoko ginjeni vsled mnogih dokazov srcnega socutja v času dolgo- trajne bolezni kakor o priliki pogreba naše ljubljene matere, stare matere, tete in tašče gospe Ane Faigeli roi Oblak, ki je preminula v nedeljo dnc 23. t. m. se tern potoin najsrčneje zahvalju- jemo vsem onim prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnico na zadnji poti, posebno onim iz daljnega Šempasa. Hog vsem stotero povrni! Pevma pri Gorici, dne 25. julija 1922. Žalujočt ostali. PODRUZNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, s: Corso Verdi ,sTrgovski Dom/' $$s$ Telefon št. 50. **** Bpzo,|avni naslov: Ljublj an ska bank ft. Delniška glavnica SHS kron 50 WgLIJONOV LJUBLJANA, Rezerva SHS kron 45 HIUJONOV. [ PODRUaNICE» Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, ] f Mapibor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. J t Obrestnje vloge na knjižice po 4°/0- Na daljšo odpoved vezans vloge [ po dogovom. ] I Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega dsnarja. - Izvr&ttj« vse v i J bančno stroko spadajoče posle najkuiantncjše. I f Uradne are za občinstvo 81/«—12 in od 3—5 ] I Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in pr aznikib »e ne ur&duj® \ AdriaSandali so najprimerneise obuvalo v dnevnih vročine- Adria Sandali presegajo vlično- sli in frpežnosfi vse druge fovrsfne iz- delke Adria Sandali so najcenejše obu- valo. Adrla čevlji za turiste, damski in moški dvojno šivani, z dvojnim podplatom, okovanii z žeblji planinčarji, nepremočljivi. AdrSa čevlji vseh vrst za vsak stan in starost v raznih oblikah in barvah, trpežno in lično izdelani, po navadnem in novejšem običaju. - Usnje najboljše. Izdeluje edino domače zadružno industrijsko podjetje te stroke. ČEVLJARSKA ZADRUGA v MIRNU pri Gorici. Lastne prodajalne : GORICA Corso Verdi 32 v hiši Centraine posojilnice (nižje ljudskega vrta - desno). TRST Via Rettori 1, blizu magistrata. HP* Razpošjlja se na malo in veliko tudi iz tovarna v Mirnu. *^| Olleschau najboljši cžgarefni papir Zaloga y Knjigarni „KaL Tiskov. Druslwa" v GORICI. :-: *\» vjSSwB • se popolnoma v krojenju. Kjc pove uprava >Goriäke Straže«......... POZOR RAZPRODAJALCU Lastna iz- delovalnica sladščič, canditov (cidele) prve vrste in na izbero po najnizjih ce- nah ter brez konkurence. AVGi/Sr /(OZM^ — Travnik 10. Bosfflna jri JELEM ZAJCüi^fef v GORICI m~~~ Sbajališče okoličanov in mcščanov. Postrežba s svežimi doma- čimi mrzlimi in gorkimi je* dili ter z izvrstnim vipavcem, bricem, teranom in zelencem Za obilon obisk se priporoia JOS. MOLAR Nunstoldinarje. — Kupujc tudi staro zlato. Josid 2ieon. zlatar Gorica. Rašteli 8. Pozor mizarji! Pozor trcovci pohištva! Prva Eoriška tovarna osledal iii kristalov Tvrdka NARDINI, WEIGENSAMER & COMP. GORICA utica XXIV Maffgio at. 14 — — — (tik sodišča). — — — Izdelovanje okledal. — Brušenje kristalov. — Ddkoraoije 'kristailov. — Umetno izde- lovanje oken vezanih v svincu in medenini Popravila do konkurenčnih cenah. Veiika zaloca raznovrstueca stekla. Glavni zastoprnilk za Gorico in olkolico' Srečko Pušenjak. NA DEIiELO! NA DROBNO! uiauiiiiici ali uradniüo išče zavarovaluiica L'»Union« v Gorici V«a BertoHni 10. Zahtava se po- polno znanje slovenske^a in italijan- ske^a jczika in dovršenost v strojepisju. Naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da se^ otvoril v Raštelu št. 34 (prej 1.1. Krajner desno) prodajalno čevljev lastne^a 1?> delka, od priproste do najfinejše vrst^ vsc ročno deo. Sprejemam naročila po meri in P° pravila. Cene, — ker lastni izdelek ntt I ni/.je. ! ! Za obilen obisk sc priporoča ; «re?-; ¦ j Andrej Coiar- i RADI ODPOTOVANJA prodam P°; hištvo (mobiljo) clveh sob in dveh k$ liinj z vso pripravo; daije: stenko us* 21 rsznih pravih ro^ov --or razne JoVSm I siike. Pod.j»ora st. 232 (hiša Gre^ori.čQ^ i »MlhUc \ (jlcivnii vzajemna znvarovnlna clru'^' proii poxiwu in drugim. Zavaruje pod naju^odnej.šimi po^oj1;. Glavna agencija sc nahaja v GoVc — uiica Moretli ft. 16. Podagencije: Vrtojba — Gosp. Podberšič Fraac. , Gorica — Gosp. Kleinšek Franc — ^1 Vcl. Žablje 101 — Gosp. Štokd Kuc!olJ- Cerkno — Gosp. Bras Anton. Pod^ora — Gosp. Makuc Anton. , N. B. ^e pozivlja občinstvo, da %$' teva od vsakega agenta naše družbc V° trdilni list, da ima res pravico dela^i z to družbo. _______^^__j^rim^mM^ mm^^r^-z.^M~—'-"*' ODDA SE V NAJEM soba in kuhinja za dve osebi. Nii^»()V Rudeča hiša št. 4. ^^ FOTOGRAFSKI PRAKTIKANT iz boljšc družine sc sprejme takoj- ^L tograf Jcrkič (Jorso Verdi 36. APNO. Po najnižjih cenah pvodajam '{-lS apno. Na žcljo kupea pripeljem tudi P dorn. Andrej Rijuvec Trnovo pri Gorici št. 1. ^^^.^ AMBULATORIJ _^ === za spolne, sifilitiine, kožne in otroSke bolezni 5=^ D ra G. & Ä. D E LEO Specialista spopolnjena na pariški kH»^1 Sloderno xdravljenje eifilitično bolezni, zoženja in tnetja ceT kapavea. PreiikuSDJü krvi za ngutovito.v Bililitičnih okuienj-1 Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17- GORICA, Piazza Nicolö TommaBeo (Piazzutta) $• Župaustvo Anhovo. Ši. 699-22. Razglas. Od 15. julija nap/rej za dobo 30. d»i J na vpoffled v oboinski Diisanni v Anlio)^ imenik oseb, kaiteie »so pridobMe ita'l'i*1^ lüko držaivljanstvo po pqliirem pravu i'1 k pristojnc v obüino Amhoivo. ,,fl, V Kori omeiijeiiii dobi je tedaj Pre 0. žiti civilinemu tkomisarijatu v Gonici ll1.^ rebitne zahteve za vpis v slučaju opust ve ali za izbris neopravičenega vpisa- V prvein slnonju naj se predloži ^1 žinslki list. AinhoVo due 14. juiiija 1922. Ziipain: Tint^ PRODA se obno'vljana hiša s konctfi]0 I «osti'lne. F. Breiitemischer, Via Trieste^;. :-: (Calzaturificio ^Moderno44) ^ Raifeij if. 34. KJe dobim vojaške čevlje najboSJ p© ceni? - Pri VUKU J Rsštelu; on ima najvecjo zalo^o Iz najboljšik tovaren, r°^n delo in cene najrtizje, ------------ Sprcjcma tudi vsa naročila in popravila. ------------ y Teod. Hribar omu ¦ Gorica Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posojilnica) Veiika zaloga češkega platna iz znane tovarne RßQBSlChart & ' Rymarin, vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi veiika > izhira moškega in ženskega sukna. \ Blago solidno! Cene zmerne!