Grosuplje (centrala) sp 908
GROSUPELJSKI 2005
120050157,10
ODM
C0BIS5 o
PRIREDITEV OB RAZGLASITVI NAJGASILCA
Minister za obrambo Karel Erjavec In NAJGASILEC Ciril Krištof.
V nedeljo, 2. oktobra, na začetku meseca varstva pred požari, je bila v Šmarju - Sapu na ploščadi pred gasilskim domom velika slovesnost ob razglasitvi desetih najboljših gasilcev iz vse Slovenije, ki so dobili največ glasov na pobudo časopisa Nedeljski dnevnik In njihovega novinarja Tomaža Bukovca, zato so šmarski gasilci pripravili vse potrebno za to priložnost. Za NAJGASILCA je bil razglašen Ciril Krištof, med desetimi najboljšimi pa je bil razglašen tudi Tone Ferbežar. Slovesnosti so se poleg gasilcev in gostov udeležili minister za obrambo Karel Erjavec, župan občine Grosuplje Janez Les-jak in državni sekretar za promet dr. Peter Verllč.
NADAUEVANJE V RUBRIKI DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE
1I
SERVIS JK PRODAJA KOLES schmnn
OPREMA ZA KOLESARJENJE 'EŽnrf Lgfcj
IN PROSTI ČAS
12. ZLATA JESEN
TRADICIONALNA JESENSKA KULTURNO - TURISTIČNA PRIREDITEV
Vsako leto se v času, ko se narava prične odevati v pisane jesenske barve, na povabilo organizatorjev Županove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje in Krajevne skupnosti Grosuplje, zberemo na Zlati jeseni. Pa ne samo zato, da bi dobrotljivi botri jeseni izrekli toplo dobrodošlico in si s tem morda zagotovili obilnejšo bero njenih darov. Snidemo se tudi zato, da počastimo krajevni praznik in farno žegnanje grosupeljske fare sv. Mihaela.
Že ob vstopu v dvorano nas je prijetno presenetila nova scena, ki sojo oblikovali učenci Osnovne šole Louisa Adamiča. Izdelali sojo kot lepljenko, ki predstavlja veduto mesta: na hribčku dve cerkvici, okoli vznožja hriba pa so nanizali pomembne ustanove in hiše našega kraja: Knjižnico Grosuplje, policijo, pošto, Adamičev center, Kongo, vrtec, obe šoli OŠ Louisa Adamiča in Brinje, Pekarno Grosuplje, torej vse, kar seje mladim ustvarjalcem zdelo pomembno v Grosupljem danes. Oder je s cvetjem okrasila Vrtnarija Frbežar iz Šmarja-Sapa.
Starim Grosupeljčanom v opomin in novonaseljenim v vednost pa smo po zamisli Tanje Zavašnik in skozi pripovedi domačinov prikazali nekaj zanimivosti iz zgodovine, pa tudi današnje stvarnosti našega kraja, ki jih v vsakdanji naglici pogosto spregledamo.
NADAUEVANJE V RUBRIKI DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE
čtam
roizvajalec spodnji j tudi v Sloveniji. 'ETAM Lingerie"
cen^r Grosuplje -
KONCERT BIG-BANDA GROSUPUE OB ZAKUUČKU PROJEKTA
V petek, štirinajstega oktobra, sem ob pol osmih zvečer odšla v hotel Kongo v Grosupljem. Tam je namreč potekala zanimiva glasbena prireditev, samostojni koncert Big Banda Grosuplje. Ko sem prišla do vhoda, seje trlo ljudi. Kar nekaj časa sem stala v vrsti, da sem prišla do receptorke in dobila vstopnico. Z vstopnico v roki sem šla mimo strogega varnostnika, skozi igralnico v dvorano, kjer je potekala prireditev. Prijetno vzdušje je prevevalo polno dvorano. Na odru je bilo že vse pripravljeno.
Koncert seje začel z manjšo zamudo, kajti člani orkestra so čakali, da pridemo vsi, ki smo stali v vrsti, v dvorano. Po uvodni skladbi orkestra, ki od januarja 2004 deluje pod vodstvom dirigenta Igorja Lundra, je na oder prišla voditeljica programa gdč. Nina Wabra in povedala, da je današnji koncert organiziran ob zaključku projekta "Poklon Franku Sinatri". Človeku z mnogimi talenti, pevcu, igralcu. Američanu, ki je svoje življenje posvetil glasbi in filmu. Frank Sinatra (1915-1998) je bil eden najbolj slavnih ameriških pevcev svojega časa. Mnoge njegove pesmi se še dandanes predvajajo po svetu.
NADAUEVANJE V RUBRIKI KULTURA
Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXI / številka 10 / oktober 2005
ZAKLJUČEK KIPARSKE DELAVNICE V SKLOPU PROJEKTA "GROSUPLJE - MESTO KIPOV"
120050157,10
Zgodbe o kruhu
Koruzna prga -poslastica za pridne roke
K
Koruza je bila od nekdaj pomembna kot ljudsko živilo. iz moke te žitarice, ki so jo v srednji ameriki pridelovali že 4000 let pred našim štetjem, pri nas pripravljamo okusno polento ter koruzni kruh in pecivo. Na Bizeljskem pa pripravljajo iz koruzne moke posebno vrsto kruha, imenovanega prga ali prsjaca.
Prga ali pršjača je nekvašena pogača, ki jo pripravljajo iz koruznega zdroba, mleka, jajc in kisle smetane. Nekdaj so jo uživali za malico ali kosilo. Posebno so je bili veseli delavci, ki so v vinogradih obirali grozdje, najraje pa so videli, da jim jo je gospodinja postregla z zabeljenim kislim zeljem ali golažem. Še bolj slasten okus pa koruzni prgi dajo ocvirki, ki so jih gospodinje ob posebnih priložnostih zamesile v testo te tradicionalne bizeljske pogače.
Foro: Auuandeb Uuk
Koruzna prgo ali prfjačo so pogosto ponudili dninarjem in vsem, ki so sodelovali pri celodnevnih kmečkih opravilih. Irgatev je pravi čas, ko se delavcem lahko ponudi ta tradicionalna bizeljska pogača in se tako obudi delček dolenjske pekarske dediščine.
lekarna (jrosuplje
Prga ali pršjača je tradicionalno nizke okrogle oblike, v njeni skorjici pa so zareze, po katerih se ta pogača lomi. Dninarje so ob dogodkih, kot je trgatev, razveselili tudi tako, da so prgo razrezali ali razlomili na kose in na sredini naredili vdolbino za dve pečeni jajci.
Kaj je torej boljšega od dobrega kruha, ki povezuje ljudi? v Pekarni Grosuplje se zato trudimo, da bi bil tudi naš kruh vedno najboljši in bi hkrati v sebi nosil kanček tradicije.
mm i«if      „ iiim
JARA KAČA 0 ŠOLI POLICA
- odgovor na odprto pismo županu in občinskim svetnikom
Pod tem naslovom je bilo v septembrski številki Grosupeljskih odmevov objavljeno odprto pismo ge. Anice Smrekar, predsednice iniciativnega odbora za izgradnjo POŠ Polica.
Ga. Smrekar je korektno navedla razmere v POŠ Polica in dogajanja okoli poizkusa adaptacije sedanjega objekta, v katerem se odvija šolski pouk. K vsebini nimam pripomb, dolžan pa sem obrazložiti, kako je prišlo do spremembe vrstnega reda izgradnje osnovnih šol v občini, glede na prioritete, ki so bile postavljene s strani Ministrstva za šolstvo in šport leta 2000.
Občina je že v letih 1995-96 izdelala študijo o razmerah in potrebah po šolskem prostoru v občini. Glede na zahteve po enoizmenskem pouku v osnovnih šolah (o devetletki se tedaj še ni govorilo), je bilo jasno, da imamo v občini veliko pomanjkanje šolskega prostora, obstoječi prostori pa so bolj ali manj neprimerni. Študije so bile izdelane za vsa okolja, kjer so se nahajale osnovne šole. Upoštevale so predvsem porast števila šoloobveznih otrok in obstoječe prostorske razmere. Na osnovi študije je bil določen potreben obseg šolskega prostora in tudi prioriteta gradenj oziroma adaptacij posameznih šol. Že tedaj je bilo odločeno, da se nobena sedanja lokacija osnovnih šol
POROČILO
1. V letu 2001 je bil prvi pogovor s predstavniki vzdrževalcev železniških prog na območju občine Grosuplje, ko je občina zaprosila za predlog rešitve problematike obstoječega nivojskega prehoda lokalne ceste št. 111231 Gro-suplje-Brezje preko železniške proge Ljubljana-Metlika v km 132+755. Situ-ativno seje nadvoz predvideval z navezavo na obstoječe križišče državne ceste R3 646 Cikava-Grosuplje z lokalno cesto Grosuplje-Brezje in krajevno cesto Pod gozdom ter v JZ smeri navezavo na predvideni prestavljeni del lokalne ceste skladno z ZN Sever. Dana je bila informativna višina za projektiranje nadvoza, pri čemer je bilo potrebno upoštevati tudi dejstva veljavne projektne dokumentacije za rekonstrukcijo in razširitev železniške postaje Grosuplje in proge od postaje proti Ljubljani. Glede na dane omejitve je bil dan predlog izvedbe »začasnega« nadvoza s »pajner« nosilci. Za izvedbo začasnega objekta bi bilo dovolj upoštevati pogoje iz obstoječe situacije železniške postaje in proge, kar bi pomenilo krajši razpon objekta in nižjo višino (SITUACIJA 1). Na izdelano idejno rešitev so Slovenske železnice d.d. izdale mnenje k izvedbi začasnega objekta nad žel. progo. Vendar bi bilo potrebno pred rekonstrukcijo in razširitvijo žel. postaje in proge ter zaradi predvidene elektrifikacije proge proti Ljubljani objekt prilagoditi oziroma popolnoma spremeniti glede na zahteve upravljavca žel. proge.
2. V letu 2002 je bila izdelana nova varianta nadvoza z začasnim objektom preko proge, ki je predvidevala tudi rekonstrukcijo obstoječega štirikrake-ga križišča za navezavo na državno cesto R3 646 v petkrako krožišče. Upoštevana sta bila oba kraka Adamičeve ceste (R3 646), krak ceste Pod gozdom, krak obstoječe Kadunčeve ceste in krak nove navezave lokalne ceste Grosuplje-Brezje mimo ZN Sever in dodatno tudi odcep pred ZN Sever z navezavo na obstoječo Industrijsko cesto (SITUACIJA 2). Ta varianta bi povzročila velik poseg v prostor, predvsem pa veliko spremembo v kvaliteti bivanja (6-7 m visoko brežino nasipa, oziroma podpornega zidu J in S od osi ceste) za stanovanjski hiši ob Kadunčevi cesti med žel. progo in ZN Sever.
3. Glede na nesoglasja stanovalcev ob Kadunčevi cesti med žel. progo in ZN Sever je bila v aprilu 2003 izdelana nova varianta nadvoza, kjer bi bil objekt približno 50 m dolg z obveznim enim vmesnim opiranjem. Iz predvidenega krožišča je potekala poševno glede na progo z navezavo kraka Kadunčeve ceste tik pred krožiščem in v izteku vzdolžnega naklona z razcepom proti lokalni cesti Grosuplje-Brezje (mimo
ne ukinja. Temelj za izdelavo te študije so bile tudi že izdelane ocene Ministrstva za šolstvo in šport o potrebah po šolskih prostorih v naši občini, ki pa je pri oceni upoštevalo izključno demografske projekcije, kvaliteta šolskega prostora zanje ni bila pomembna.
0 teh študijah smo razpravljali na seji občinskega sveta (v tistem času sem bil svetnik občinskega sveta). Na svetu so se določile in sprejele nove prioritete, ki so se razlikovale od prioritet Ministrstva za šolstvo in šport. Slednje so bile take, kot je navedeno v pismu ge. Anice Smrekar.
Za sprejetje drugačnega vrstnega reda gradenj šol od republiškega so bili naslednji razlogi:
1. Prva se gradi centralna OŠ Brinje za cca 500 otrok, predvsem zaradi velikega pomanjkanja prostora in neprimerne in utesnjene lokacije v centru Grosupljega.
2. Druga se gradi podružnična OŠ ŠtJurij za cca 200 otrok, predvsem zaradi izredno nevarne lokacije tik ob zelo prometni občinski cesti in pomanjkanja prostora. Predvsem pa je bilo za to šolo že na razpolago primerno zemljišče, ki ga je zagotovila KS ŠtJurij.
3. Tretja se gradi podružnična OŠ Žalna za cca 250 otrok, predvsem zaradi starosti in dotrajanosti objekta (okoli 100
ZN Sever) ter proti Industrijski cesti (SITUACIJA 3). Na podlagi te situacije in negativnega soglasja za gradnjo II. faze objektov v območju ZN Sever je Občina Grosuplje na AŽP (Agencija za železniški promet Republike Slovenije) v Maribor poslala pobudo za sklic komisije za izdelavo programa potreb in prioritet za zavarovanje nivojskih prehodov (skladno s 76. členom Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge). 28.10. 2004 je bila sklicana komisija in obravnavan obstoječi nivojski prehod lokalne ceste Grosuplje-Brezje z regionalno železniško progo št. 80 Ljubljana-Metlika - d.m. v km 132+755. Zaključek komisije je bil, da se upravljavec železniške infrastrukture in upravljavec cest dogovorita za prometno ureditev prehoda, pri čemer je glede na razvojne načrte občine potrebno obravnavati tako takojšnjo rešitev križanja in dolgoročno rešitev prometne ureditve ter o tem do 1.12.2004 obvestita predsednika komisije.
4.12. 2004 je AŽP v Mariboru na pobudo občine sklicala sestanek, katerega zapisnik je bil 17.11. 2004 posredovan predsedniku komisije. Sklep sestanka je bil, da občina na AŽP pošlje pobudo za izgradnjo nadvoza preko železniške proge s priloženimi strokovnimi podlagami in prostorsko preverbo potreb javne železniške infrastrukture na železniški postaji Grosuplje ter da bosta Občina Grosuplje in AŽP na podlagi usklajene situacije sklenili sporazum. Dne 23.11. 2004 je občina na AŽP poslala pobudo s priloženo prvo idejno rešitvijo začasnega objekta vključno z mnenjem SŽ d.d. in zadnjo varianto nadvoza - april 2003. Na podlagi navedenega je AŽP v februarju 2005 občini poslala izdelano »Dolgoročno rešitev železniške postaje Grosuplje« kot podlago za umestitev cestnega nadvoza preko železniške proge z upoštevanjem sedanje in bodoče trase železniške proge.
5. Inšpektor za železniški promet je dne 22.4. 2005 sklical sestanek v zadevi »stanje nivojskega prehoda LC Grosuplje-Brezje v km 132+755 regionalne železniške proge Ljubljana-Metlika -d.m.Zaključek sestanka je bil, da mora AŽP poskrbeti za ureditev zavarovanja nivojskega prehoda z mehansko zapornico, ki jo bo posluževal progovni čuvaj, Holding Slovenske železnice d.o.o. pripravi potrebne ukrepe za vzpostavitev mehanskega zavarovanja. Z dnem vzpostavitve takšnega zavarovanja bo odpravljena ovira za zadržanje izdaje uporabnega dovoljenja za ZN Gospodarska cona sever.
6.25.4.2005 je inšpektor za železniški promet izdal odločbo, s katero je bilo Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije naloženo, da do 13.
let), v katerem je varnost otrok zelo ogrožena. Šola se bo gradila kot nadomestna gradnja in je zanjo zemljišče že zagotovljeno.
4. Četrta se gradi podružnična OŠ Polica za cca 200 otrok. Sedanja lokacija je neprimerna, zato je v postopku iskanje in pridobivanje nove lokacije.
V teh prvih odločitvah še ni bilo predvidene investicije v podružnično OŠ Kopanj, razen temeljite adaptacije že obstoječega objekta in zagotovitev nujnega igrišča. Kasneje je KS Račna sprejela krajevni samoprispevek za nakup zemljišča za POŠ in izrazila interes, da se tudi v Račni zgradi nova šola.
Na osnovi tega vrstnega reda se je leta 1998 začela gradnja centralne OŠ Brinje, ki je bila končana leta 2000. Vrednost investicije je bila 1 milijarda in 151 milijonov SIT. V letu 2001 se je že začelo zagotavljanje pogojev za gradnjo POŠ ŠtJurij. Gradnja šole seje končala v letu 2003. Vrednost investicije je bila 413 milijonov SIT. Sedaj potekajo priprave za začetek gradnje POŠ Žalna. Začetek gradnje je predviden v letu 2006, zaključek pa v letu 2007-2008. Predvidena vrednost investicije je 560 milijonov SIT. Za POŠ Polica smo v fazi pridobivanja zemljišča.
Zaradi sprejemanja občinskega proračuna in razvojnih nalog v občini ter sofinanciranja nadaljnje izgradnje osnovnih šol iz državnega proračuna je bilo potrebno z Ministrstvom za šolstvo in šport v letu 2000 dokončno uskladiti držav-
5. 2005 izvede zavarovanje nivojskega prehoda z mehansko napravo in do 31. 10. 2005 pripravi predlog križanja LC Grosuplje-Brezje in železniške proge ter ga uskladi z občino.
7. Inšpektor za železniški promet je 12.8.2005 izdal sklep o dovolitvi izvršbe in sicer za AŽP, da najkasneje do 30. 9. 2005 uredi zavarovanje nivojskega prehoda, v nasprotnem primeru bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen. Istega dne (12.8.2005) je bila izdana tudi odločba, s katero je inšpektor naložil upravljavcu ceste (občini) postavitev prometne signalizacije, ki bo prepovedovala vožnjo cestnih vozil, daljših od 5,0 m preko nivojskega prehoda.
8. V začetku maja 2005 smo od SŽ -projektivno podjetje dobili neuradno situacijo dveh skrajnih možnosti rekonstrukcije železniške proge, med katerima bi bilo možno umestiti cestni nadvoz (lokacija proti SV od prvotno predvidenih variant). Dogovor na sestanku dne 25. 5. 2005 je bil, da občina naroči posnetek terena za območje nove lokacije nadvoza in da projektant ceste v soglasju z občino umesti nadvoz v območje med obema možnima rekonstrukcijama železniške proge in to posreduje na AŽP.
9. Najnovejša varianta nadvoza je bila izdelana v septembru 2005 (SITUA-CUA 4). Trenutno se glede na smernice občine korigira v smislu navezav na predvidene in obstoječe lokalne ceste.
10. Trenutno v Prostorskem planu Občine Grosuplje - sprememba 2004 -koridor nove trase ceste z nadvozom po situaciji 4 ni posebej opredeljen. Navedeno območje je še vedno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, razen vzhodno od ZN GC Sever je opredeljeno kot območje proizvodnih dejavnosti. V urbanistični zasnovi naselij Grosuplje in Šmar-je-Sap je širše območje predvidenega koridorja po situaciji 4 predvideno kot preboj z državne ceste R3 646 čez progo v južni del tega območja oziroma v nadaljevanje LN GC Jug. Glede na navedeno je Občina Grosuplje letos poleti na Ministrstvo za promet poslala pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za izvedbo nadvoza z navezavo na državno cesto R3 646 in lokalno cesto Grosuplje-Brezje, kar bi omogočilo hitrejši postopek za rešitev obstoječe problematike nivojskega prehoda.
11. Nosilca naloge za izgradnjo cestnega nadvoza z navezavo lokalne ceste Grosuplje-Brezje preko železniške proge Ljubljana-Metlika - d.m. sta Občina Grosuplje in Agencija za železniški promet Republike Slovenije.
Pripravil:
Urad za komunalno infrastrukturo
ne in občinske prioritete. Zato je Odbor za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Grosuplje dne 15.11.2000 ponovno obravnaval vse prioritete pri izgradnji osnovnih šol in vrtcev. Občinski svet občine je bil s sklepom svojega odbora seznanjen na eni od naslednjih sej ob sprejemanju proračuna in načrta razvojnih nalog za petletno obdobje. V teh aktih je bila izgradnja šol in vrtcev potrjena po predlogu odbora. Za tem je bil na ministrstvo poslan zahtevek po spremembi vrstnega reda investicij v državnem proračunu. Vrstni red je bil isti kot prej, le POŠ Kopanj je zaradi prednosti pri zemljišču prehitela POŠ Polico. Predlagan je bil naslednji vrstni red - citiram:
- na 12. mesto naj se uvrsti POŠ ŠtJurij.
- na 18. mesto naj se uvrsti POŠ Žalna,
- na 43. mesto naj se uvrsti OŠ Louis Adamič, vzporedno pa želimo na tej loka ciji graditi tudi nov vrtec, ki je na zaporedni številki 49,
- na 150. mestu ostane POŠ Kopanj,
- na 176. mesto naj se uvrsti POŠ Polica,
- na 247. mestu ostane POŠ Šmarje in istočasno vrtec.
Na osnovi tega zahtevka so bile v državnem planu investicij usklajene prioritete in po njih sedaj teče občinski program izgradnje šol.
Izgradnja osnovnih šol je za občino gromozanski zalogaj in dejansko projekt stoletja. Glede na to da zaradi statistične
Občinski svet Občine Grosuplje je oktobra 1997 sprejel Odlok o ureditvenem načrtu za zadrževalnik Bičje-Grosuplje, (Uradni list RS, št. 68/97), lokacija med železniško progo in severno od Gospodarske cone Sever.
Občinski svet je julija 2004 sprejel Spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Grosuplje, kjer je bila potrjena nova lokacija zadrževalnika (od naselja Sela do Ponove vasi).
-Vjeseni 2004 seje začel postopek občinskega lokacijskega načrta za Zadrževalnik Bičje-Grosuplje.
- Pridobivanje smernic: avgust, september in delno oktober 2004 devetnajstih nosilcev urejanja prostora in ostalih udeleženih v postopkih sprejema. V smernicah MOP, ARSO - glede varstva okolja z dne 10.8.04 je navedeno, da je v skladu ZVO-1 potrebno izdelati poročilo o vplivih nameravanega posega na okolje in zagotoviti njegovo revizijo.
- Dne 21.1.2005 smo prejeli Odločbo MOP, da je potrebno v postopkih priprave in sprejemanja OLN izvesti celovi-
Za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za izgradnjo in sanacijo knjižnice Grosuplje je bila z izbranim projektantom na javnem natečaju sklenjena pogodba za izdelavo projektne dokumentacije. Avtorja izbrane natečajne rešitve, arhitekta Blenkuš in Florijančič, projekte izdelujeta preko projektantskega podjetja ARHE d.o.o. iz Ljubljane. Pogodba je bila podpisana 9.11.2004.
Pogodbeno določeni roki za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije so naslednji:
- idejni projekt v roku 30 koledarskih dni od podpisa pogodbe,
- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v roku 60 koledarskih dni od podpisa pogodbe,
- projekti za izvedbo in projekti za razpis v roku 40 dni po prejemu revizijskega poročila,
- projekt opreme v roku 40 koledarskih dni od predaje PZI, PZR.
1. Idejni projekti so bili predani naročniku 20.12.2004, na katere je naročnik podal pripombe, ker v projektih niso bile upoštevane njegove pripombe in usmeritve, podane ob uvedbi projektan-
uvrstitve naše občine med razvite država nič več ne sofinancira investicij v družbene dejavnosti razen obveznih 10 %, si lahko predstavljamo, kaj to pomeni za ostale dejavnosti in obveznosti, ki jih mora zagotavljati občina. Zmoremo, kolikor zmoremo in treba bo potrpeti. Žal zaradi razvitosti skoraj nimamo več tako imenovane finančne izravnave, ki jo država nakazuje občinam za opravljanje z zakonom zahtevanih nalog in se občina pravzaprav že financira sama. Po novem je sprejeta možnost, da se občine za programe investicij lahko zadolžijo za 20 % pretekle realizacije. Osebno stojim na stališču, da to ni dobra rešitev, saj tako visoko zadolževanje občin in prelaganje bremen v naslednja leta (tudi visoke obresti) ne vodijo k želenim rezultatom.
Tudi vstop v EU povzroča nove težave. Sprejete evropske obveznosti, ki jih bo potrebno realizirati v najkrajšem času, bodo v občinah rušile načrtovane prioritete.
V naši občini imamo velike obveznosti tudi na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in ostale komunalne infrastrukture (ceste, stari vodovodi itd.), ki so v izrazito slabem stanju. Po izdelani študiji bi bilo potrebno za izgradnjo te infrastrukture vložiti od 4 do 6 milijard SIT. V to področje bo občina sedaj morala vlagati veliko več lastnih sredstev, če bo želela pridobiti pomoč iz EU skladov. To pa bo imelo posledice na ostalih investicijah v občini.
Župan Janez Lesjak
to presojo vplivov na okolje ter okoljsko poročilo in upoštevati določbe Zakona o ohranjanju narave ZON - UPB2 in Zakona o varstvu okolja ZVO-1.
- CPVO in revizija sta bili posredovani v februarju 2005 na MOP.
■ Junija 2005 smo prejeli mnenje MOP o dopolnitvah okoljskega poročila glede določb Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 13/04).
Dopolnitev in revizija sta v zaključni fazi in bosta posredovana na MOP do konca meseca septembra s pripisom - prednostna obravnava.
Po pridobitvi dokončnega mnenja s strani MOP glede CPVO in okoljskega poročila bo organizirana enomesečna javna razgrnitev, v sklopu katere bo javna razprava. Sledi potrditev predloga stališč do pripomb iz javne razprave in javne razgrnitve in pridobitev mnenj soglaso-dajalcev in na koncu sprejem odloka na občinskem svetu.
Pripravila: Mojca Lovšin
ta v delo.
2. Nepopolni projekti za gradbeno dovoljenje so bili naročniku predani 11.2. 2005 v treh izvodih (pogodba določa predajo projektne in tehnične dokumentacije v šestih izvodih).
Načrti električnih napeljav, telekomunikacijskih naprav in zunanje ureditve so bili dostavljeni 15.2.2005, vodilna mapa pa šele 16.9.2005.
Tudi v projektih za gradbeno dovoljenje projektant ni upošteval zahtev in usmeritev naročnika, pomembnih za obratovanje in vzdrževanje objekta knjižnice, zato je naročnik vztrajal, da se PGD projekte ustrezno dopolni in popravi.
Glede na to, da kljub večkratnim telefonskim pozivom ter pisni urgenci 22.2. 2005 in 1.3. 2005 projektant ni dostavil manjkajoče vodilne mape, katere vsebina so tudi potrebna soglasja pristojnih soglasodajalcev, in ni upošteval naročnikovih zahtev, so bili projektanti povabljeni na sestanek na sedežu naročnika.
Glasilo prebivalcev občine Grosuplje_
Ustanovitelj časopisa:
Občinski svet občine Grosuplje
Odgovorni urednik:
Jože Miklič
tel. popoldne 786-07-22. 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: iozem@5iol.net
Uredniški odbor:
Barbara Pance. Janez Pintar. Marija Samec.
mag. Tatjana Jamnik Skubic. Vera Šparovec, Matjaž Trontelj.
Naslov uredništva:
1290 Grosuplje. Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50)
Lektoriranje:
Marija Samec
Oblikovanje In fotografije:
Jože Miklič
COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911
Računalniška priprava:
AMSET MACEDONI
1290 Grosuplje. Pod gozdom 3/9
Tlak:
PARTNER GRAF d.o.o.
1290 Grosuplje, Kolodvorska 2
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002
z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 dalje) v nakladi 5.800 izvodov m ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
SPOROČILA BRALCEM
PRISPEVKE ZA
GROSUPEUSKE
ODMEVE
V NOVEMBRU 2005 JE TREBA ODDATI DO PETKA,
4. NOVEMBRA 2005.
Nenaročem prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo.
Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave. krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon.
Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročem prispevki bralcev in pravnih oseb se ne honorirajo.
Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto in znamko ter z vašim polnim naslovom.
Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEU-SKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002.
NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL
Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil pnntana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontlh velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamez na fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.
TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN OSTALEGA SLIKOVNEGA GRADIVA
Fotografije, risbe in ostalo slikovnografično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenlrati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja). TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
NADAUEVANJE NA NASLEDNJI STRANI
NADVOZ BREZJE
POROČILO
GLEDE POSTOPKOV SPREJEMA ZA OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT ZADRŽEVALNIK BICJE - GROSUPLJE
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Izdelava projektne dokumentacije:
OTMI M MMW), I KMi
ZAKAJ SE NIC NE PREMAKNE?
SEJA SVETA SDM V LJUBLJANI!
(Komentar k sprejetemu rebalansu II. proračuna za leto 2005 in spremembi proračuna za leto 2006)
Svetniki Slovenske demokratske stranke smo na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje ob obravnavi rebalansa II. proračuna za leto 2005 in spremembami proračuna za leto 2006 ponovno opozorili na napake, ki se pojavljajo pri sestavi proračuna in obrazložitvah tega pomembnega dokumenta, in na pomanjkljivosti, kijih vidimo predvsem v slabi realizaciji in celostnem razvoju občine Grosuplje.
Župan Janez Lesjak je kot vzroke za slabo realizacijo naštel kar nekaj nepremostljivih težav. Pri ključnih projektih in investicijah občine se dela še niso pričela. Zamujamo z začetkom gradnje knjižnice, vrtec, za katerega je župan spomladi predlagal, da se ga umakne iz proračuna, začenjamo graditi šele sedaj, pri investiciji v zdravstveni dom se ni naredilo nič, niti pri nakupih zemljišč, za katere smo se potrudili zagotoviti denar. Osnovna šola Žalna se še ni pričela graditi, tudi zemljišča še niso pridobljena. Kot sem na sami seji v razpravi dejal, v naši občini najprej izdelujemo projekte, za katere plačujemo težke milijone, pa še niti zemljišč nimamo pridobljenih, nato se nam
zatakne pri pridobivanju in denar nam leži neporabljen. Koliko cest bi lahko po-krpali, koliko otroških igrišč obnovili in koliko prehodov za pešce zarisali za ves ta neporabljeni denar.
Vsi vzroki za zamude, ki jih je župan naštel, me niso prepričali. Vse te administrativne ovire, zemljišča in papirne vojne imajo tudi v drugih občinah. Tudi druge občine se srečujejo s težavami, pa vendar vidimo, da se tudi te težave z nekim razvojnim in ne stihijskim pristopom da rešiti. Na seji pa nisem dobil odgovora, katere investicijske projekte je občina v letu 2005 začela graditi in katere je v letu 2005 dokončala. Rebalans II. nam izkazuje realizacijo investicijskih odhodkov od januarja do avgusta 2005 v višini 164.991 mio sit, medtem koje župan v prihodnjem letu predvidel investicijskih odhodkov za 1.769.395 mio sit. Po domače povedano - desetkrat več. Komentar mojega kolega je bil, ali je morda župan našel čarobno paličico. Res, da je drugo leto volilno leto, je pa povsem neodgovorno pokazati, da se dela le v zadnjem letu mandata, in upati, do bodo občani nasedli.
V občini moramo še veliko postoriti na novih projektih in da bomo projekte, ki smo jih začeli, kakovostno in hitro pripeljali do konca. Po mojem mnenju je potrebno takoj začeti in čim prej dokončati izgradnjo vrtca na Tovarniški ulici in urediti cesto Grosuplje-Cikava, ki je zelo nevarna. Prav tako je potrebno pristopiti k celovitim rešitvam, ki bodo zagotovili varnost stanovalcev Sončnih dvorov in stanovalcev v centru Grosupljega, to je most čez železniško progo, krožišče na Adamičevi in zadrževalnik Bičje. Nujno potrebno je zagotoviti kakovostno osnovno šolstvo v Žalni in na Polici in občanom zagotoviti ustrezno raven zdravstva v občini, še posebej potrebno pa je posodobiti komunalno infrastrukturo po vseh krajevnih skupnostih.
Še veliko dela in projektov nas čaka, da bomo lahko rekli, da živimo v urejenem okolju, k nekaterim razvojnim projektom nas zavezujejo tudi roki Evropske skupnosti. Za večino ostalih pa ostane le želja, da bodo realizirani.
Dušan Hočevar, vodja kluba
svetnikov SDS v Občinskem
svetu Občine Grosuplje
Predsedniki, podpredsedniki ter člani 10 Slovenske demokratske mladine smo se letos sestali že na 7. seji Sveta SDM. Seja je potekala 24. 9. 2005 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Seje seje udeležilo 69 udeležencev iz vse Slovenije.
Na začetku je predsednica SDM Alenka Jeraj vse prisotne pozdravila ter nas na kratko seznanila z aktivnostmi, ki se odvijajo v SDM. Besedo je po nagovoru predsednice prevzel predsedujoči Svetu SDM Dušan Hočevar, kije hkrati predsednik Občinskega odbora SDS Grosuplje.
Dušan Hočevar in poslanka Alenka Jeraj.
Po sprejetju dnevnega reda so nato člani 10 SDM predstavili poročila o delovanju SDM na njihovih področjih.
Po sprejetih poročilih članov 10 SDM smo poleg ostalih točk dnevnega reda izvolili v.d. članico 10 SDM, Polonco Zor, ki bo skrbela za odnose z javnostjo.
Kot pomembne projekte, ki jih bo SDM izvajal do konca leta, je pomembno omeniti udeležbo SDM na Študentski areni, Projekt MLADI in EU, ki se bo odvijal v novembru ter Posvet SDM in 16. obletnico, ki se bosta letos odvijala v Izoli.
SDM pripravlja tudi spremembo spletne strani, ki bo vsekakor uporabnikom prijaznejša. Končana bo predvidoma konec novembra 2005.
Po končani seji smo se vsi odpravili v park Tivoli, kjer smo posneli kratek film o organiziranosti ter delovanju SDM. Film bo predvajan na Študentski areni ter ostalih prireditvah, na katerih se SDM promovira.
Mihael Hočevar,
predsednik 00 SDM Grosuplje
SOCIALNI
OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE
■ J lavi w1    11 I I Adamičeva 10,1290Grosuplje vabi dne 7.11.2005 ob 18. uri v Kulturni dom Grosuplje,
na Forum:
1.0 aktualno politični situaciji v Sloveniji, tudi v luči predvidenih reform in 2.0 razvojnih programih občine Grosuplje.
Gosta Foruma bosta, predsednik Socialnih demokratov Slovenije
g. Borut Pahor m župan občine Grosuplje g. Janez Lesjak.
Vsi prisotni boste imeli možnost obema postavljati tudi vprašanja. Razgovor bo povezovala ga. Simona Zore - Rrmovš.
Vabljeni vsi člani stranke, simpatizerji in vsi občani občine, ki jih ta problematika zanima. Veseli bomo vaše prisotnosti.
OBVESTILO
Obveščamo vse naše cenjene člane in simpatizerje, da od 1.6.2005 organiziramo na sedežu stranke, Adamičeva 14, Grosuplje, vsak torek od 9. do 10. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure dežurstvo. V tem času vam bodo na voljo odgovorni člani vodstva območne organizacije stranke, kakor tudi občinskega odbora stranke, ki vam bodo posredovali ustrezne odgovore na vaša vprašanja in vam pomagali rešiti vaše eventuelne probleme. Na vašo željo bomo organizirali tudi razgovore z člani republiškega vodstva stranke. Ob tem času bo tudi možen vpis v stranko za nove člane. Obiščite nas, zelo bomo veseli vašega obiska.
OBMOČNA ORGANIZACIJA SOCIALNIH DEMOKRATOV GROSUPUE
REZULTATI NAKNADNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA 0 ZAKONU 0 RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA
		Št.		Število oddanih glasovnic	Neveljavne		ZA		PROTI	
Zaporedna številka volišča -volišče	Število volivcev	volivcev, ki so glasovali	Volilna udeležba		Število	%	Število	%	Število	%
403010 - Družbeni dom 1	771	300	38,91%	300	0	0,00%	157	52,33%	143	47,67%
403011 - Družbeni dom II	984	307	31,20%	307	4	1,30%	143	46,58%	160	52,12%
403012 - OŠ Louisa Adamiča	1441	531	36,85%	531	4	0,75%	329	61,96%	198	37,29%
403013 - Stara OŠ Brinje Grosuplje	1325	429	32,38%	429	2	0,47%	260	60,61%	167	38,93%
403014 - Dom obrtnikov Grosuplje	848	349	41,16%	349	2	0,57%	181	51,86%	166	47,56%
403015 - ČD Spodnje Blato	246	112	45,53%	112	0	0,00%	89	79,46%	23	20,54%
403016 - GD Velika Nova Gora	125	52	41,60%	52	1	1,92%	39	75,00%	12	23,08%
403017-GD Veliko Mlačevo	523	136	26.00%	136	1	0,74%	103	75,74%	32	23,53%
403018 - GD Zagradec/Grosuplje	264	97	36.74%	97	1	1,03%	84	86,60%	12	12,37%
403019 - Velika Stara vas (J. Ahlin)	308	79	25,65%	79	1	1,27%	42	53,16%	36	45,57%
403020 - GD Polica	735	228	31,02%	228	2	0,88%	163	71,49%	63	27,63%
403021 - DD Račna	507	237	46,75%	237	3	1,27%	188	79,32%	46	19.41%
403022^ZD_Spodnja Slivnica	423	167	39,48%	167	3	1,80%	89	53,29%	75	44,91%
403023 - GD Škocjan	323	135	41,80%	135	2	1,48%	76	56,30%	57	42,22%
403024 - GD Ponova vas	396	163	41,16%	163	0	0,00%	118	72.39%	45	27,61%
403025 - OŠ Št. Jurij	871	290	33,30%	290	2	0,69%	205	70,69%	83	28,62%
403026 - KS Žalna	377	152	40.32%	152	0	0,00%	107	70,39%	45	29,61%
403027 - GD Velika Loka	213	122	57,28%	122	5	4,10%	98	80,33%	19	15,57%
403028 - GD Luče	223	65	29,15%	65	2	3,08%	48	73,85%	15	23,08%
403029 - OŠ Šmarje-Sap 1	783	277	35,38%	277	4	1,44'/,	161	58,12%	112	40,43%
403030 - OŠ Šmarje-Sap II	610	241	39,51%	241	2	0,83%	101	41,91%	138	57,26%
403031 - OŠ Šmarje-Sap m	856	314	36,68%	313	1	0.32%	184	58,79%	128	40,89%
Občina Grosuplje (skupaj)	13152	4783	36,37%	4782	42	0,88%	2965	62,00%	1775	37,12%
OKRAJ GROSUPUE (skupaj)	27224	9695	35,61%	9694	72	0,74%	6438	66,41%	3184	32,85%
ANKETA 0 ZADOVOLJSTVU STRANK S STORITVAMI UPRAVNE ENOTE GROSUPUE
Občane obveščamo, da bo Upravna enota Grosuplje Izvajala anketo o zadovoljstvu strank s storitvami Upravne enote Grosuplje, in sicer od 2. novembra 2005 dalje, ob uradnih dnevih, torej v ponedeljek, sredo in petek. Anketa bo potekala do pridobitve ustreznega števila izpolnjenih anketnih listov. Anketa se bo Izvajala tudi na Krajevnem uradu Ivančna Gorica. Občane prosimo, da se vabilu odzovejo In izpolnijo anketni list, ki Jim ga bodo ponudili anketarjl.
Za sodelovanje se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
Načelnica Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav.
OBVESTILO
Obveščamo vas, da v času od 10.10. 2005 do 10.11. 2005 v prostorih Krajevne skupnosti Grosuplje in Občini Grosuplje
poteka
JAVNA RAZGRNITEV
sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za območje Evrotrans v Grosupljem.
Vse zainteresirane pravne in fizične osebe lahko v času javne razgrnitve podajo pripombe in predloge k spremembam in dopolnitvam Zazidalnega načrta za območje Evrotrans v Grosupljem, v pisni obliki na Urad za prostor Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje ali pa na zapisnik javne razprave.
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Izdelava projektne dokumentacije:
NADALJEVANJE S 3. STRANI
Na sestanku dne 16.3. 2005 je bilo dogovorjeno, da bo projektant PGD projekte ustrezno popravil in v projektih obdelal tudi priključke, kar je bil pogoj za pridobitev ustreznih soglasij, in izdelal vodilne mape ter naročniku predal PGD projekte, opremljene v skladu z zahtevami pogodbe in Pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji v najkrajšem možnem roku. Naročnik bo izvedel plačilo idejnega projekta, plačilo PGD projektov pa, ko bo projektant v projektih izvedel ustrezne popravke.
Projektant je 2 kompleta projektov za gradbeno dovoljenje dostavil 16.9. 2005.
Še isti dan je bila na Upravni enoti Grosuplje oddana vloga za gradbeno dovoljenje.
3. Revizija projektne dokumentacije
Glede na veljavno zakonodajo si je investitor dolžan pridobiti za tovrstne objekte tudi revizijo projektov. Pooblaščeni revizorje bil izbran z javnim naročilom v začetku marca 2005. Da bi pridobili na času, je investitor revizorju takoj ob prejemu predal nepopolno projektno dokumentacijo - to je projekte brez vodilne mape.
V teku postopka je revizor projektantu podal še nekatere pripombe na PGD projekte, zato so bili projektantu vrnjeni.
V tem trenutku postopek revizije projektne dokumentacije še ni zaključen, ker je projektant popravljene projekte PGD revizorju dostavil šele pred kratkim, manjkajoča vodilna mapa pa je bila revizorju predana šele 16.9. 2005.
4. Projekti za razpis:
Projektant je bil v času od marca do avgusta letos večkrat pisno in ustno pozvan, naj čim prej oziroma v naknadno postavljenem roku dostavi projektno dokumentacijo, saj bo njihova nepravočasna izpolnitev pogodbenih obveznosti imela za občino velike finančne posledice.
V začetku avgusta je projektant naročniku predal nekaj izvodov projektov za razpis, nekaj projektov za gradbeno dovoljenje in nekaj projektov za izvedbo. V premalo izvodih. Ker do konca avgusta občina še vedno ni razpolagala
s kompletno PGD, PZI in razpisno dokumentacijo, je bil projektant ponovno pozvan na sestanek 12.9. 2005.
Dne 15.9. 2005 je naročnik razpolagal s celotno razpisno dokumentacijo, tako da je 19.9. 2005 v Uradnem listu Slovenije objavil javni razpis za gradnjo knjižnice (za izbor izvajalca gradnje).
V tem trenutku je projektant dolžan naročniku dostaviti še manjkajoče izvode načrtov PGD in PZI projektov. V izdelavi pa ima še projekt opreme.
Mirjam Pavšek, dipl.ing.grad.
mm ®esm ._
Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil Občine Grosuplje (Ur. list RS, št. 46/98 in 82/ 01)
VIII. RAZPIS
STANOVANJSKIH
POSOJIL
I. Nameni, za katera se delijo posojila:
Stanovanjska posojila (v nadaljevanju posojila) so namenjena:
- nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš,
- stanovanjski gradnji,
- prenovi ali obsežnejšim vzdrževalnim delom stanovanj ali stanovanjskih hiš.
Posojila niso namenjena:
•prosilcem in njihovim zakoncem, ki so lastniki ali solastniki stanovanja in so ga odkupili po določilih stanovanjskega zakona ( Ur. list RS št. 18/91, 19/91, 9/94, 21/94, 23/96, 1-2/00 in 25/00)
•prosilcem in njihovim zakoncem, ki kupujejo stanovanja od matere, očeta, mačehe, očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, hčere, pastorka, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, tete, strica in zakonskega in zunajzakonskega partnerja.
II. Višina sredstev
Višina sredstev po tem razpisu, ki je namenjen za nakup stanovanj oziroma stanovanjskih hiš in stanovanjsko gradnjo, prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš, bo določena z izborom najboljšega ponudnika. Občina bo kreditojemalcem subvencionirala polovico realne obrestne mere. Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila.
III. Razpisni pogoji in višina posojila
Na razpis za dodelitev posojil se lahko prijavijo občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
• da so državljani Republike Slovenije,
• da imajo prosilci in njihovi družinski člani, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, stalno bivališče v občini Grosuplje,
• da nimajo ustreznega standardnega stanovanja,
• da kupujejo, gradijo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju občine Grosuplje,
• da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 2004, če gre za novogradnjo,
• da imajo lokacijsko informacijo izdano po 1. 1. 2005,
• da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo odobritev posojila oziroma so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci,
• da so sami ali s soplačniki, za katere se štejejo zakonec ali starši prosilca, kreditno sposobni,
• da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim neustreznim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja,
• da imajo v letu 2005 sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, overjeno pri notarju, če gre za nakup stanovanja.
Občani so v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stano-
vanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi si prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd.
Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju ali so sami ali kdo od družinskih članov, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja.
Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in drugi tehnični prostori se ne štejejo).
Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov:
1 član    - 45 m2
2 člana   - 55 m2
3 člani   - 70 m2
4 člani   - 82 m2
5 članov - 95 m2
6 članov -105 m2
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna še 6 m2.
Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja za gradnjo ali adaptacijo oziroma 40 % vrednosti velikosti stanovanja, ki ga prosilec kupuje, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja posojila Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje, dodeljena v letih od 19-97 do vključno 2004.
Uspeli prosilci bodo 30 % odobrenega posojila, namenjenega za novogradnjo ali prenovo, lahko koristili v gotovini, 70 % pa na podlagi predloženih predračunov.
Prosilci, katerim bodo odobrena sredstva iz naslova tega razpisa, bodo dolžni skleniti pogodbo z banko oz. hranilnico do 27.12. 2005. Odobrena sredstva pa bodo dolžni izkoristiti do konec januarja 2006. V nasprotnem primeru ne bodo več upravičeni do odobrenega posojila.
Osnova za izračun višine posojila je:
• za nakup stanovanja in stanovanjskih hiš pogodbena cena oziroma največ 600 EUR/m2;
• za gradnjo in dograditev stanovanjske hiše na podlagi gradbenega dovoljenja največ 600 EUR/m2,
• za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš pa največ 450 EUR/ m2.
Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje pri zavarovalnici ali s hipoteko.
Stroški posojilojemalca ob najetju posojila, ki jih plača posojilojemalec, bodo sestavljeni iz:
• stroškov sklenitve posojilne pogodbe,
• stroškov zavarovanja posojila s hipoteko, to so sodni stroški in stroški cenitve,
• stroškov zavarovanja posojila pri zavarovalnici.
IV. Kriteriji za oblikovanje prednostnega vrstnega reda
Višina dodeljenega posojila bo odvisna od:
1. socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine;
2. načina reševanja stanovanjskega vprašanja;
3. višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja;
4. višine ugodnih Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje dodeljenih v letih od 1997 do vključno 2004, ki jih je prosilec že dobil od občine Grosuplje,
5. primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja;
6. dolžine bivanja v občini Grosuplje;
7. dolžine delovne dobe.
Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo:
1. mlade družine;
2. enostarševske družine
3. družine z večjim številom otrok;
4. družine z manjšim številom zaposlenih;
5. mladi;
6. družine z invalidnim članom;
7. razširjene družine.
Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in otrok še ni šoloobvezen. Za starost 35 let šteje 35 let, dopolnjenih v letu razpisa.
Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem.
Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije mladoletni otroci. Upošteva se tudi zdravniško izkazana nosečnost.
Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina z najmanj tremi člani in je zaposlen samo prosilec oziroma njegov zakonec.
Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 35 let in mladi pari brez otrok mlajši od 35 let.
Pri invalidnosti prosilca ali člana družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, ki jo potrdi pristojna organizacija.
Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije bližnjih družinskih članov prosilca.
Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 10 let.
Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe.
V primeru, da razpisana sredstva ne zadoščajo za dodelitev najvišje mogoče višine odobrenih sredstev posameznemu prosilcu, lahko komisija sorazmerno vsem upravičencem zniža višino odobrenih sredstev.
V. Postopek razpisa
Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v času do 25. 11. 2005, na vložišču Občine Grosuplje. Poleg podatkov in dokazil, kijih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še:
1. kopijo veljavnega osebnega dokumenta (osebne izkaznice ali potnega lista za vse družinske člane),
2. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo, oziroma kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno);
3. pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo sklenjeno v letu 2005 (v primeru nakupa);
4. a) veljavno gradbeno dovoljenje izdano po 1. 1. 2004 (če gre za novogradnjo);
b) imajo lokacijsko informacijo izdano po 1.1. 2005 (če gre za ob-
sežnejša vzdrževalna dela)
5. zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo,
6. potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok (razen za osnovnošolske otroke);
7. sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca oziroma družinskega člana oziroma mnenje pristojne organizacije glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnosti za delo.
Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču, dobi bivanja v občini Grosuplje in številu članov gospodinjstva ter potrdila Občine Grosuplje o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosilec prosi, pridobi Občina Grosuplje neposredno od pristojnih državnih organov.
Vsa navedena In v obrazcu vloge zahtevana potrdila morajo biti predložena v originalu In ne smejo biti starejša od enega meseca. Potrdil po koncu razpisa ne bomo vračali. Gradbeno dovoljenje ali lokacijska informacija se priložita v obliki fotokopije.
Obrazec za vloge za pridobitev posojila dobite od 24. 10. 2005 dalje v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, vse dodatne informacije pa v času uradnih ur na uradu za komunalno infrastrukturo oz. na telefon 788-87-71.
Vloge za posojila morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na Uradu za komunalno Infrastrukturo Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, v času uradnih ur, vključno do 25.11. 2005.
Ob vložitvi vloge se prosilcem ne zaračuna upravna taksa. Upravičenci, ki odklonijo odobreno posojilo pa so dolžni v roku 8 dni od poteka roka za sklenitev pogodbe z banko oz. hranilnico, poravnati takso po tarifni št. 3, Zakona o upravnih taksa (Ur. I. RS št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 42/02, 76/ 02) v višini 4.250,00 SIT v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2.
Vloge, poslane na gornji naslov po pošti in po koncu razpisa se ne bodo upoštevale.
Po koncu razpisa bo v roku enega meseca 5-članska komisija, ki jo imenuje župan Občine Grosuplje, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Strokovna služba občine s sklepom obvesti vse udeležence razpisa o višini dodeljenega posojila. Prosilci, ki se ne bodo strinjali z odločitvijo komisije, lahko v roku 8 dni od prejema obvestila o uvrstitvi na prednostni vrstni red vložijo pritožbo pri županu Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. Odločitev župana je dokončna.
Prosilci vlog dovoljujejo Občini Grosuplje, da v skladu z veljavno zakonodajo preveri resničnost oz. verodostojnost priloženih dokazil.
Za poprejšnjo ugotovitev stanja na terenu komisija po potrebi imenuje posebne delovne skupine.
Odobrena sredstva bo možno koristiti takoj po prejemu obvestila o višini dodeljenega posojila.
Številka: 36000-1/2005
OBČINA GROSUPUE Župan Janez Lesjak
Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2005 (Ur. list RS, št. 20/05), Pravilnika o dodelitvi enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva in v skladu z določili Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 108/04), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti,
XI. JAVNI RAZPIS
za dodelitev sredstev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva v letu 2005
Vsebina in pogoji razpisa:
1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
2. Predmet javnega naročila je dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva.
3. Skupni znesek razpisanih sredstev je 500.000,00 SIT.
4. Maksimalna višina dodeljene denarne pomoči je za dijake 130.000.00 SIT, za študente dodiplomskega študija 180.000,00 SIT, za študente podiplomskega študija pa 230.000,00 SIT. V primeru večjega števila prosilcev so vrednosti sorazmerno manjše.
5. Za dodelitev enkratne denarne pomoči lahko zaprosijo dijaki in študenti dodiplomskega in podiplomskega študija, vključeni v izobraževalne programe na področju kmetijstva, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Med upravičence ne sodijo dijaki agroživilske in veterinarske smeri ter študenti veterinarske smeri.
6. Za sredstva štipendije lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da imajo stalno bivališče na območju občine Grosuplje,
- da imajo študenti status rednega študenta ali izrednega študenta ob pogoju, da niso zaposleni,
- da so predvideni prevzemniki kmetije, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave staršev ali samega upravičenca ter potrdi z mnenjem kmetijska svetovalna služba,
- da je kmetijsko gospodarstvo, na katerega se nanaša izjava iz prejšnje
alinee tega razpisa, aktivno,
- da ne dobivajo kakršnihkoli rednih sredstev iz drugih virov.
7. K vlogi za dodelitev enkratne občinske pomoči mora biti priložena naslednja dokumentacija:
- potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program,
- pisna izjava staršev ali samega upravičenca o predvidenem prevzemu kmetije,
- dokazila o površini kmetijskih zemljišč in staležu živali na kmetijskem gospodarstvu (fotokopija vloge za subvencijo), na katera se nanaša izjava iz prejšnje alineje,
- mnenje kmetijske svetovalne službe,
- zadnje šolsko spričevalo oz. fotokopija potrdila o opravljenih izpitih,
- izjavo, da niso zaposleni, če imajo študenti status izrednega študenta,
8. Rok za vložitev prošnje za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva je 14.11.2005. Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev denarne pomoči na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance. Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ge. Martini Cmgerle, razpisni obrazec pa lahko dvignejo na vložišču Občine Grosuplje. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA DODELITEV ENKRATNE DENARNE POMOČI - KMETIJSTVO'.
9. Odpiranje vlog bo 15.11. 2005 ob 8. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje.
10. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi enkratne denarne pomoči najkasneje v 15nh dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu.
11 Medsebojna razmerja med Ob čino Grosuplje m dobitniki proračunskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo.
Številka: 64000-11/2005O2/MC
OBČINA GROSUPUE ŽUPAN Janez Lesjak
ODDAJA VLOG ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2006
Vse starše, ki imajo svoje otroke v vrtcih v občini Grosuplje, kot tudi starše, ki imajo stalno bivališče v občini Grosuplje, otroka pa v vrtcu izven občine Grosuplje, obveščamo, da le potrebno VL^F 7* ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2006 fjjjl ft « novombra 2005.
Na Občini Grosuplje oddajo vlogo starši, ki Imajo stalno bivališče v občini Grosuplje, In Ima tudi otrok stalno bivališče v občini Grosuplje.
Starši oddajo vlogo na predpisanem obrazcu Državne založbe Slovenije »Vloga za znižano plačilo vrtca« (Obr. 1,82).
Vlogo oddate na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, (Adamičev center), 3. nadstropje, soba 33 - v času uradnih ur - (pon. 8.00 -11.00 In 12.00-14.30, sre. 8.00-11.00 in 12.00 -16.30, petek 8.00-11.00).
Vlogi je potrebno priložiti priloge, ki so navedene na vlogi, obvezno pa:
1. odločbo o odmeri dohodnine za leto 2004 (kopijo in original na vpogled) za oba starša,
2. potrjeno zaposlitev za leto 2004 za oba starša,
- če zaposlitev ni trajala neprekinjeno celo leto 2004, sedaj pa ste zaposleni, predložite poleg dohodnine za leto 2004 tudi potrdilo o zadnjih treh prejetih bruto plačah za sedanjo zaposlitev,
4. samostojni podjetniki predložite tudi odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za leto 2004,
5. potrdilo o prejeti oz. plačani preživnini ali pokojninskih prejemkih,
6. dokazila o statusu za polnoletne člane (nezaposleni, dijaki, študentje),
7. vlogo podpišite
V PRIMERU, DA VLOGA NE BO ODDANA, SE BO OBRAČUNALO POLNO PLAČILO PROGRAMA - t.J. 80 % od cene programa.
Dodatne informacije lahko dobite na Uradu za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Grosuplje.
Občina Grosuplje,
Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance
4
Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o spremembi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2005. Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 108/04), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, ter na podlagi Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Grosuplje (Ur.list RS, št. 96/03 in 61/04)
JAVNI RAZPIS
za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2005
1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje.
2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje:
• zavarovanja plemenskih živali,
• zavarovanja poljščin,
• stroškov menjave kmetijskih zemljišč,
• apnenja kmetijskih zemljišč,
• ureditve pašnikov ter podpora:
• naložbam za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev in
• razvoju dopolnilnih dejavnosti.
3. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev je za:
• sofinanciranje zavarovanja plemenskih živali 4.000.000,00 SIT,
• sofinanciranje zavarovanja poljščin 600.000,00 SIT,
• sofinanciranje stroškov menjave kmetijskih zemljišč 500.000,00 SIT,
• sofinanciranje apnenja kmetijskih zemljišč 1.000.000,00 SIT,
• sofinanciranje ureditve pašnikov 1.700.000.00 SIT,
• podporo naložbam za prestrukturiranje kmetij 1.700.000,00 SIT ter
• podporo razvoju dopolnilnih dejavnosti 2.000.000,00 SIT.
Navedena sredstva so namenjena sofinanciranju na področju kmetijstva in plačilu akontacije dohodnine, ki jo je po novem zakonu o dohodnini potrebno obračunati in odvesti od tovrstnih prejetih finančnih sredstev, ki so nakazana neposredno na osebne račune prejemnikov.
Zavarovanje plemenskih živali
a) Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območja občine Grosuplje, ki na kmetiji redijo katerokoli vrsto živali, namenjeno kmetijski proizvodnji.
b) Občina Grosuplje iz namenskih sredstev sofinancira zavarovanje plemenskih živali do višine 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije. Višina dodeljenih sredstev posameznikom bo odvisna od števila vlog in razpoložljivih proračunskih sredstev.
c) Sredstva za sofinanciranje zavarovanja plemenskih živali lahko upravičenci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija:
• opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve kmetijskega gospodarstva, ki ga upravičenec pripravi sam,
• potrdilo o zavarovanju plemenskih živali (fotokopija zavarovalne police za tekoče leto in seznam zavarovanih živali).
Zavarovanje poljščin
a) Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območja občina Grosuplje.
b) Občina Grosuplje iz namenskih sredstev sofinancira zavarovanje poljščin do višine 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije. Višina dodeljenih sredstev posameznikom bo odvisna od števila vlog in razpoložljivih proračunskih sredstev.
c) Sredstva za sofinanciranje zavarovanja poljščin lahko upravičenci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija:
• opis kmetijskega gospodarstva
kot celote z natančnejšim opisom usmeritve kmetijskega gospodarstva, ki ga upravičenec pripravi sam,
• potrdilo o zavarovanju poljščine (fotokopija zavarovalne police za tekoče leto in seznam zavarovanih poljščin).
Menjava kmetijskih zemljišč
a) Namen dodelitve sredstev je sofinanciranje stroškov menjave kmetijskih zemljišč, ki sojo kmetje izvedli
v letu 2005 na območju občine Grosuplje. Sredstva so namenjena ureditvi kmetijskih zemljišč oz. kmetijskega prostora zaradi izboljšanja pogojev obdelave ter racionalnejše rabe kmetijskega prostora, pri čemer vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega za več kot 50%.
b) Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območja občine Grosuplje, ki s to agrarno operacijo zaokrožajo posestva in s tem pridobijo večje komplekse kmetijskih zemljišč.
c) Občina Grosuplje iz namenskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira menjavo zemljišč v višini 70% stroškov menjave oz. je višina sofinanciranja odvisna od števila vlog prosilcev in višine razpoložljivih proračunskih sredstev.
d) Sredstva na podlagi tega razpisa lahko upravičenci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija:
• opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve gospodarstva,
• menjalna pogodba, overjena pri notarju,
• potrdilo upravne enote, da gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč,
• mapna kopija, na kateri so poleg parcele, ki je predmet menjalne pogodbe, označene tudi parcele, ki so že v lasti prosilca sredstev,
• zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, ki je predmet menjalne pogodbe ter
• potrdila oz. dokazila o stroških menjave zemljišča.
Vsi zainteresirani lahko vložijo prošnjo za sofinanciranje menjave kmetijskega zemljišča po vknjižbi parcele v Zemljiški knjigi na Okrajnem sodišču v Grosupljem na prosilca sredstev. V primeru, da prepis zemljišča na prosilca še ni izveden, prosilci predložijo potrdilo prej navedenega pristojnega organa, da imajo pri organu vloženo vlogo za vpis parcele v zemljiško knjigo.
Apnenje kmetijskih zemljišč
a) Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov apnenja kmetijskih zemljišč na območju Občine Grosuplje v letu 2005 z namenom izboljšanja kemijske sestave tal zaradi doseganja večje kakovosti pridelka. Sredstva se dodeljujejo za nakup pripravkov, ki zmanjšujejo kislost tal (apno in drugi pripravki za zmanjšanje kislosti).
b) Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območja občine Grosuplje, ki so v tekočem letu s to agrarno operacijo izboljševali kemijsko sestavo tal.
Pogoj za pridobitev sredstev je opravljena analiza zemlje, v okviru katere se določa tudi kislost tal ter na podlagi te načrt apnenja tal.
c) Občina Grosuplje iz namenskih sredstev urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira apnenje do višine 40% upravičenih stroškov investicije oz. je višina sofinanciranja odvisna od števila vlog prosilcev in višine razpoložljivih proračunskih sredstev.
d) Sredstva na podlagi tega razpisa lahko upravičenci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija:
• opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve gospodarstva,
• fotokopija kemijske analize zemlje z načrtom apnanja tal, iz katere mora biti razvidno, na katero parcelo oz. enoto rabe kmetijskega zemljišča se analiza nanaša,
• dokazilo o površini kmetijskega
zemljišča, ki je predmet apnenja,
• dokazilo o lastništvu (zemljiškoknjižni izpisek) ali najemu (najemno pogodbo) zemljišča, ki je predmet apnenja,
• potrdila oz. dokazila o stroških nakupa sredstev za zmanjšanje kislosti tal.
Ureditev pašnikov
a) Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore za ureditev pašnikov v letu 2005 na območju občine Grosuplje. Sredstva podpore se dodeljujejo za:
• ureditev pašnikov na zemljiščih, ki ne smejo biti manjša od 1 ha,
• razširitev že obstoječih pašnikov, katerih površina ne sme biti manjša od 0,5 ha.
b) Upravičenci do sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z živinorejo in imajo stalno prebivališče oz. sedež v občini Grosuplje.
c) Občina Grosuplje sofinancira iz namenskih sredstev za podporo naložbam za ureditev pašnikov na območju občine do 40 % stroškov investicije, kar upravičenci dokazujejo z računi, oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sredstva. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore za ureditev pašnikov le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah.
d) Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija:
• projektna dokumentacija s specifikacijo materiala po posameznih fazah in vrstah, ki jo pregleda in potrdi Kmetijska svetovalna služba,
• katastrski načrt, v katerega je vrisana ureditev pašne površine,
• dokazila o lastništvu: posestni list oz. pogodbo o dolgoročnem zakupu (10 let), če se dela opravljajo na najetih površinah,
• opis kmetijskega gospodarstva, ki ga upravičenec pripravi sam.
Prestrukturiranje kmetij
a) Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore naložbam pri prestrukturiranju kmetij in sicer za sofinanciranje stroškov integrirane in ekološke pridelave na kmetijskih gospodarstvih, ki se izvajata pod natančno določenimi pogoji. Sredstva podpore se dodeljujejo za sofinanciranje:
• priprave razvojnih in investicijskih programov v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja,
• za investicije in opremo,
• usposabljanje, izobraževanje, izvajanje poskusov, demonstracij, raziskav, razstav in kontrolo ter svetovanje s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja.
V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje priprave razvojnih in investicijskih programov, ki se nanašajo na integrirano ali ekološko kmetovanje, mora vlogi poleg dokazil o nastalih stroških priložiti kopijo razvojnega ali investicijskega programa.
V primeru, če upravičenec zaproša za sofinanciranje investicije in opreme v okviru ekološkega ali integriranega kmetovanja, mora vlogi priložiti natančnejši opis in namen investicije ter dokazila o nastalih stroških.
V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje usposabljanja, izobraževanja, izvajanja poskusov, demonstracij, raziskav, razstav in kontrole ter svetovanje s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja, mora v vlogi natančno obrazložiti tematiko izobraževalne, svetovalne, idr. dejavnosti ter priložiti dokazila o nastalih stroških.
b) Upravičenci do sredstev so občani občine Grosuplje, ki se v skladu z veljavnimi smernicami ukvarjajo z integriranim ali ekološkim načinom kmetovanja.
c) Upravičenci lahko pridobijo sredstva podpore:
• za pripravo razvojnih in investicijskih programov največ do višine 40% ob upoštevanju, da strošek iz-
delave programa ali načrta ne sme presegati 12 % od vrednosti investicije,
• za investicije in opremo do višine 40% vrednosti naložbe,
• za usposabljanje, izobraževanje, izvajanje poskusov, demonstracij, raziskav, razstav in kontrolo ter svetovanje s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja, pa do višine 100 % upravičenih stroškov, oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sredstva. Vsi izračuni podpore se upoštevajo na podlagi priloženih dokazil o nastalih stroških.
Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore za prestrukturiranje kmetij le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah.
d) Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na podlagi pisne vloge (razpisnega obrazca), kateri morajo priložiti tudi naslednjo dokumentacijo:
• opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve in obsega integrirane ali ekološke pridelave, ki ga pripravi upravičenec sam,
• uradno potrdilo nadzorne strokovne institucije, da je kmetijsko gospodarstvo v letu 2005 vključeno v integrirano ali ekološko kmetovanje,
• mnenje lokalne kmetijske svetovalne službe,
• dokazilo o članstvu v društvu ali združenju, ki združuje integrirane ali ekološke kmetovalce,
• računi in druga dokazila o nastalih stroških, povezanih z integrirano ali ekološko pridelavo,
■ v primeru, če zaproša za sofinanciranje izdelave razvojnih ali investicijskih programov, fotokopija programa,
• v primeru, če zaproša za sofinanciranje usposabljanja, izobraževanja, izvajanja poskusov, demonstracij, raziskav, razstav in kontrolo ter svetovanje s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja, vlogi priloži natančnejšo obrazložitev tematike usposabljanj, izobraževanj, ipd..
Dopolnilne dejavnosti
a) Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev podpore pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah z namenom:
• uvajanja dopolnilnih dejavnosti in pospeševanja razvoja strukturnih sprememb v kmetijstvu,
• konkurenčne usposobitve kmetijskih proizvajalcev,
• širitev obstoječe ali nove dejavnosti, idr.
Med dopolnilne dejavnosti sodi predvsem predelava in prodaja kmetijskih pridelkov, ki temelji na lastni proizvodnji, in sicer:
■ predelava mesa in mleka ter ostalih kmetijskih pridelkov,
• izdelava in prodaja izdelkov domače obrti,
• opravljanje uslužnostnih dejavnosti,
• pridelovanje in predelovanje sadja,
• opravljanje dejavnosti kmečkega turizma, idr.
b) Upravičenci do sredstev so občani občine Grosuplje, ki imajo dovoljenje Upravne enote Grosuplje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V kolikor si dovoljenja za opravljajnje dejavnosti še niso pridobili, predložijo pisno izjavo, da si bodo dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji pridobili najkasneje v treh letih po podpisu pogodbe o nakazilu sredstev z Občino Grosuplje.
c) Sredstva podpore se dodeljujejo za:
• gradnjo objektov ter
• nakup strojev in opreme za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Upravičenci lahko pridobijo sredstva podpore največ do višine 30% vlaganj oz. sorazmerno glede na šte-
vilo vlog in razpoložljiva proračunska sredstva, za isto ali podobno dejavnost le enkrat in sicer za naložbe, ki so bile opravljene v tekočem letu. Vsi izračuni podpore se upoštevajo na podlagi priloženih dokazil o nastalih stroških.
V kolikor je upravičenec pridobil sredstva za isti namen na podlagi razpisov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mora priložiti dokazila o višini pridobljenih sredstev.
Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore razvoju dopolnilne dejavnosti le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah.
d) Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na podlagi pisne vloge (razpisnega obrazca), kateri morajo priložiti tudi naslednjo dokumentacijo:
• opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve in obsega dopolnilne dejavnosti, ki ga pripravi upravičenec sam,
• dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ga izda Upravna enota Grosuplje, oz.
• izjavo upravičenca, da si bo najkasneje v treh letih po podpisu pogodbe o nakazilu sredstev z Občino Grosuplje pridobil vsa ustrezna dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
• fotokopijo izjave, potrjene s strani pristojnega davčnega organa, da se opravljanje dopolnilne dejavnosti prosilcu obdavčuje po normiranih stroških (v kolikor prosilci navedene izjave vlogi ne priložijo se šteje, da vodijo poslovne knjige),
• mnenje lokalne kmetijske svetovalne službe,
• v primeru, če zaproša za sofinanciranje gradnje objekta, veljavno gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 5 let,
• računi in druga dokazila o nastalih stroških, povezanih z izvajanjem dopolnilne dejavnosti.
V kolikor upravičenec v roku treh let ne pridobi ustreznih dovoljenj za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora prejeti znesek vrniti v proračun Občine Grosuplje skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
4. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga.
5. Rok za vložitev prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva je 14.11. 2005. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ga. Martini Cin-gerle, razpisni obrazec pa lahko dvignejo na vložišču Občine Grosuplje. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - "navedite točen namen sofinanciranja".
6. Odpiranje vlog bo 15.11. 2005 od 8.30 ure dalje v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje.
7. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva najkasneje v 15-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu.
8. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračunskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo.
Številka:
40305-225/2005-02/MC
Datum: 05.10.2005
OBČINA GROSUPUE ŽUPAN Janez Lesjak
Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 108/04) in Pravilnika o štipendiranju nadarjenih študentov v Občini Grosuplje ( Ur.l. RS, št.96/02 in 96/03)
JAVNI RAZPIS
za pridobitev štipendije za nadarjene študente v Občini Grosuplje za šolsko leto 2005/2006
1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje.
2. Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij nadarjenim študentom v Občini Grosuplje v skladu s Pravilnikom o štipendiranju nadarjenih študentov v Občini Grosuplje.
3. Pravico do štipendije za nadarjene študente Občine Grosuplje lahko uveljavijo študenti
dodiplomskega študija, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- imajo status rednega študenta,
- dosegajo v preteklem študijskem letu povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 8, oziroma (za študente prvih letnikov) so izdelali 4. letnik z odličnim ali prav dobrim uspehom in so dosegli na maturi najmanj 23 točk,
- so vsestransko dejavni, se odlikujejo z ustvarjalnostjo ter dosegajo vidne rezultate na izvenšolskih področjih, kot so izobraževanje, kultura, šport, umetnost, itd.,
- so državljani Republike Slovenije,
- imajo stalno prebivališče v Občini Grosuplje najmanj eno leto,
- ob vpisu v prvi letnik visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja niso bili starejši od 26 let,
- niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, nimajo druge štipendije v RS.
4. Vsi prosilci se morajo prijaviti na razpisnem obrazcu (najdete ga
v razpisni dokumentaciji) in priložiti sledeča dokazila:
- dokazilo o vpisu za tekoče študijsko leto,
- dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni predhodnega študijskega leta, oziroma dokazila o uspehu v 4. letniku in uspehu na maturi,
- dokazila o izvenšolskih dejavnostih, uspehih in priznanjih,
- izpolnjen razpisni obrazec za pridobitev štipendije z lastnoročno podpisano izjavo, ki je del tega obrazca.
5. Za šolsko leto 2005/2006 bo v skladu s Pravilnikom o štipendiranju nadarjenih študentov v Občini Grosuplje predvidoma dodeljenih 10 štipendij.
6. Vloge za dodelitev štipendij morajo biti dostavljene do 14. 11. 2005, do 10. ure na naslov:
Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne v času uradnih ur na vložišču Občine Grosuplje.
Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »ŠTIPENDIJE ZA NADARJENE ŠTUDENTE«
»NE ODPIRAJ - VLOGA NA JAVNI RAZPIS«
7. Odpiranje ponudb bo 14. 11. 2005, ob 11. uri v sejni sobi upravne stavbe Občine Grosuplje, Taborska cesta 2 v Grosupljem.
8. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 15 dneh od dneva odpiranja vlog.
9. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim kandidatom bodo urejena s pisno pogodbo.
OBČINA GROSUPLJE župan Janez Lesjak
»ii mmsrn mrnm
Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o spremembi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2005, Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 108/04), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, ter na podlagi Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje
X. RAZPIS
za dodelitev posojil za področje kmetijstva v občini Grosuplje
Vsebina in pogoji razpisa:
1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,12-90 Grosuplje.
2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje obrestne mere kreditov na področju kmetijstva. Namen posojila: graditev, prenova in adaptacija gospodarskih objektov kmetije, nakup in posodobitev opreme, razširitev in posodobitev ter pridobivanje novih zmožnosti na kmetijah za dopolnilne dejavnosti, za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč ter združevanje parcel, za programe predelave in trženja ter za nakup standardnih traktorjev s štirikolesnim pogonom in zaviranjem, za nakup mehanizacije v okviru Strojnega krožka ter za nakup osnovne črede.
3. Skupni znesek razpisanega posojila znaša 20.000.000,00 sit, občina pa subvencionira obrestno mero kreditojemalcem v višini 50 % nominalne obrestne mere.
4. Posojila so prednostno namenjena:
- za dograditev in adaptacijo začetih investicij, ki bodo zagotavljale večje zmogljivosti na kmetiji,
- za razširitev in posodobitev ter pridobitev novih zmogljivosti kmečkega turizma,
- za posodobitev ter razvoj domače obrti in podobnih dejavnosti na kmetijah,
- za posodobitev in razvoj predelovalnih in pridelovalnih zmogljivosti na kmetijah,
- za novogradnje gospodarskih objektov in objektov za dopolnilne dejavnosti,
- za nakup traktorjev s štirikolesnim pogonom, z najmanjšo močjo 40 kW in štirikolesnim zaviranjem,
- za nakup mehanizacije v okviru Strojnega krožka ter
- za nakup osnovne črede živali.
5. Za posojilo lahko zaprosijo občani občine Grosuplje s slovenskim državljanstvom in statusom kmeta po 24. členu Zakona o kmetijstvu (Ur. list RS, št. 55/ 03), ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. V primeru, da za dodelitev posojila zaproša predvideni naslednik kmetijskega gospodarstva, ki zemljiškoknjižno še ni lastnik, mora biti pred dodelitvijo sredstev izveden prepis kmetije na mladega gospodarja. Investicija mora biti na območju občine Grosuplje.
6. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v največji meri izpolnjujejo sledeče pogoje:
- so kmetijski zavarovanci,
- so kmetje, ki že opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, so nasledniki oziroma imajo naslednika,
-so kmetje, ki imajo ožjega družinskega člana s kmetijsko izobrazbo,
- imajo dokumentacijo za gradnjo ali jo pridobivajo,
- ekonomska upravičenost investicije.
7. Pogoji, pod katerimi se bodo dodeljevala posojila:
- odplačilna doba: do 5 let,
- obrestna mera za kreditojemalca: 2,-
63 %,
- način obračunavanja in odplačevanja posojila: mesečni obroki (možno tudi tro mesečno),
- zavarovanje posojila: plačilo zavarovalne premije preko zavarovalnice Triglav, vpis hipoteke, idr.,
- ostali stroški: stroški odobritve kredita v višini 0,5 % od odobrenega zneska kredita, vendar minimalno 30.000,00 sit,
- moratorij: ni moratorija (v primeru, da želi kreditojemalec moratorij na odplačilo glavnice do 12 mesecev, obresti v času moratorija plača sam),
-stroški vodenja kredita:jih ni.
8. Sredstva na podlagi tega razpisa lahko prosilci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija:
- opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve go spodarstva, opisom in predračunsko vrednostjo celotne investicije ter višino zaprošenega posojila,
- odločba o statusu kmeta oziroma potrdilo upravne enote Grosuplje, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo,
- v primeru, če se vloga prosilca nanaša na dodelitev sredstev posojila za namen opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora vlogi priložiti odločbo o opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo izda pristojni organ upravne enote,
- v primeru, če se vloga prosilca nanaša na dodelitev sredstev posojila za investicijo, mora vlogi priložiti zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri je predvidena investicija, star do 15 dni, ali zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča, sklenjeno najmanj za dobo vračanja posojila in overovljeno pri notarju, ter mapno kopijo za zemljišče, na katerem je predvidena investicija,
- gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 5 let, oziroma lokacijsko informacijo za predvidena dela,
- predračuni,
- mnenje kmetijske svetovalne službe o predlagani investiciji,
- potrdilo o višini katastrskega dohodka od kmetijskih in gozdnih zemljišč, izdano v mesecu, v katerem prosilec vlaga prošnjo za dodelitev sredstev posojila,
- potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, izdano v mesecu, v katerem prosilec vlaga prošnjo za dodelitev sredstev posojila,
- potrdilo o prometu preko kmetijske zadruge oziroma ostala potrdila dohodkih iz kmetijske dejavnosti,
- v primeru, če prosilec zaproša za dodelitev sredstev posojila z namenom nakupa stroja v okviru strojnega krožka, mora vlogi priložiti potrdilo o upravičenosti nakupa strojne mehanizacije v okviru krožka,
- v primeru, če prosilec zaproša za dodelitev sredstev posojila z namenom nakupa traktorja, mora vlogi priložiti mnenje Kmetijske svetovalne službe o ustreznem nakupu modela traktorja s štirikolesnim pogonom in štirikolesnim zaviranjem,
-v primeru, če prosilec zaproša za dodelitev sredstev posojila z namenom nakupa osnovne črede, mora vlogi priložiti investicijski načrt, ki ga pripravi prosilec sam in potrdi kmetijska svetovalna služba, iz katerega bo razvidno, kakšen vpliv bo imela predvidena investicija v osnovno čredo na kmetijsko proizvodnjo.
9. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga, ki v največji meri ustreza razpisnim pogojem. Višina odobrenih sredstev je odvisna od kreditne sposobnosti prosilcev, ki jo na podlagi dostavljene dokumentacije izračuna banka, s katero ima občina sklenjeno pogodbo, glede na višino zaprošenih sredstev prosilca.
10. Rok za vložitev prošenj poteče 14. 11. 2005 oziroma je odprt do porabe sredstev. Prosilci oddajo vloge za dodelitev sredstev z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije in dvignejo razpisne obrazce na vložišču občine.
11. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev posojila najkasneje v 20-tih dneh po preteku roka za oddajo vlog. Sklep bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu.
12. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbrano banko ter med prosilcem in banko se bodo uredila na podlagi medsebojnih pogodb. Sklep župana o odobritvi sredstev bo občina posredovala izbrani banki, na podlagi navedenega sklepa pa bo prosilec sklenil pogodbo o nakazilu sredstev in ostalih pogojih z banko.
Številka: 320000007/2005O2/NIC
Datum: 12.10.2005
OBČINA GROSUPUE ŽUPAN Janez Lesjak
RADENSKO POLJE - DANES IN JUTRI
POGOVOR Z G. STA NETOM PETERLINOM
Po končanem uradnem delu prireditve Radensko polje - danes - jutri sem prosila g. Staneta Peterlina za nekaj besed.
"Sem upokojen biolog in naravovarstvenik, zdaj živim v Grosupljem. Na Radensko polje sem že prej zahajal in še vedno me zelo privlači. Rad sodelujem z mladimi, zlasti če imajo vizijo, ki mi je blizu. Zadovoljen sem, da se je tukaj oblikovala skupina domačih strokovnjakov, kajti zelo je pomembno, da je žarišče dogajanja tukaj."
Radensko polje je vpisano v seznam državno pomembnih naravnih vrednot in je hkrati ekološko pomembno območje. Od lani je vključeno še v evropsko mrežo Natura 2000. Občina pa ima že dalj časa namen razglasiti krajinski park.
V nadaljevanju pogovora je moj sogovornik na kratko predstavil Radensko polje z naravoslovnega vidika. »Radensko polje je kljub svoji majhnosti eno najbolj zanimivih kraških polj v Sloveniji. Dolgo je štiri kilometre in v povprečju en kilometer široko. Zanimivo je zaradi izjemne množine kraških pojavov. Ima tri vodotoke: rečico Dobravko, potok Zelenko in rečico Šico, kar je posebnost, kajti nobeno kraško polje v Sloveniji nima treh samostojnih voda. Vse so ponikalnice in podzemsko odtekajo v Krko. Radensko polje ima izvirne jame, iz katerih bruha voda, ponorne jame, rupe oziroma luknje, kamor voda izginja, estavele ah retja, lijakaste vdolbine, ki imajo na dnu rupe. Njihova posebnost je, da po deževju voda vre iz talnih lukenj, kadar pa se vodostaj niža, voda izginja v isto luknjo, odkoder je prišla. Retja delujejo enkrat kot izvir in drugič kot ponor, kar je redek pojav. Dno Radenskega polja pokrivajo glinene naplavine, ki so jih odložile vode v daljni preteklosti. Apnenec je prekrit s pet do deset metrov debelo glineno usedlino. Zaradi tega valovitega glinenega pokrova, ki je vododržen, pa nastajajo različni življenjski prostori. Tam, kjer je ulegnina, je močvirje, kjer je ravnica nekoliko dvignjena, je sušno, ker se glina hitro osuši. To pestrost izkoriščajo tiste živalske in rastlinske vrste, ki potrebuje posebne življenjske razmere. Zaradi tega je na Radenskem polju veliko bogastvo rastlin in živali. Odkrili so tri redke vrste metuljev, popisali številne dvoživke in kačje pastirje. Zadnje čase se bogati svet ptičev. Že prej so bile znane zanimive in ogrožene vrste, kot so kosec, prepelica in škrjanec, zadnja leta pa so se naselile še siva čaplja, bela štorklja in celo črna štorklja. Še bolje poznam redke in ogrožene rastline, kot so močvirska kukavica, ilirski meček, logarica (ali močvirski tulipan), močvirski svišč ali močvirski ušivec. Posebno vrednost pa imajo mokrotni travniki z modro stožko.«
Za konec je g. Peterlin povedal: "Imam zamisel, da bi oživili majhno šotno barje, kije bilo uničeno ob melioracijah in sta z njim izginili dve redki rastlini: srednja rosika in bela kljunka. Če bi vzpostavili ustrezne razmere, bi bilo zanimivo opazovati, ali bi se ti dve rastlini vrnili. Važno je, da sem na Radensko polje prihajajo strokovnjaki z voljo in dobrimi idejami, da te pobude sprejmejo domačini kot svoje in da jih skušamo s skupnimi močmi tudi uresničiti, postopoma, korak za korakom."
mag. Branka Škufca
Ko sem prišla v soboto, 14. septembra, ob 10. uri dopoldne na Grajski vrt Boštanj, je bila soba, v kateri naj bi potekale delavnice in predavanja, skoraj prazna. Sem in tja so postopali predavatelji, ki so čakali, da še kdo pride. Kljub polurnemu kasnejšemu začetku se stanje ni dosti izboljšalo. Dvorano so delno napolnili predavatelji in predstavniki medijev. Ostalih občanov skoraj da ni bilo. Neprimerno izbran čas ali mogoče nezainteresiranost?
Gdč. Barbara Černe, univerzitetna diplomirana biologinja, zaposlena v Inštitutu za fizikalno biologijo, je povezovala celoten program. Njena vloga je koordinacija pri oblikovanju strategije razvoja Radenskega polja. Napovedala je začetek delavnic in predavanj z naslovom Radensko polje danes in jutri.
Najprej je besedo dobil lastnik celotnega kompleksa, v katerem smo se nahajali, g. Franc Krampelj. Opravičil je majhno udeležbo: "Mi smo v glavnem kmetje in imamo delo na polju. Vendar sem kljub temu vesel, da potekajo današnje delavnice." G. Krampelj seje zahvalil vsem za sodelovanje in zaželel uspešen dan.
Pri tem projektu sodeluje tudi občina, zato je najprej spregovoril župan Janez Lesjak: "0 Radenskem polju se že dolgo pogovarjamo. Začrtani so projekti, kaj področje Radenskega polja pomeni v nacionalnem, ekološkem smislu in kaj naj bi se iz tega naredilo. Ureditev krajinskega parka je končni cilj."
V prostorih centra Boštanj se nahaja Inštitut za fizikalno biologijo, katerega direktorje dr. Alexis Zrimec, ki skrbi za koordinacijo pri oblikovanju strategije razvoja Radenskega polja. Predstavil je osnovne značilnosti naravnih vrednot Grosup-ega, Radenskega polja: "Na občini smo se pred tremi dnevi sestali predstavniki stroke, države, lokalne uprave. Pogovarjali smo se, kakšna strategija bi bila najboljša, da bi stopili do lastnikov Radenskega polja, da bi dejansko potegnili iz tega območja, ki je evropskega pomena, kar največ. Ne govorimo samo o naravc-varstvu, ampak tudi o ekonomski upravičenosti koriščenja tega območja, zato smo povabili tudi predstavnike kmetijsko svetovalne službe in v dialogu z občino, državo in lokalno skupnostjo upamo, da bomo te naše naravne danosti koristili za boljše življenje vseh nas, ki tukaj živimo, in seveda samih lastnikov."
Država je v okviru aktivnosti zavarovanj teh posebej vrednih območij (Natura 2000) določila v občini naslednja ob močja: Radensko polje v celoti in še posamezne manjše predele. Gre za območja, ki imajo visoko naravovarstveno vrednost. "V občini imamo še mnogo točkovnih naravnih vrednot. Posamezna drevesa so lahko naravna vrednota, če so posebej lepa, ali drevo, na katerem gnezdi črna štorklja. Na Radenskem polju v zadnjih letih gnezdi vsaj en par črnih štorkelj, varovani pa so tudi požiralniki - Za-točne jame. Nekatera območja so že zavarovana na občinski ravni. Radensko polje samo pa je varovano na državni ravni," je povedal direktor inštituta.
Kraški pojavi na Radenskem polju so nastali zaradi delovanja vode. Radensko polje je mokrišče. Na vodo je potrebno paziti, ker sicer se bo spremenil biotop. Z enim onesnaženjem lahko podtalnico onesnažimo za več sto let. Poleg industrije, ki onesnažuje vodo, je glavni krivec čistilna naprava. Nekaj, kar naj bi čistilo, tudi onesnažuje. S prekomernim gnojenjem se spreminja struktura vegetacije, odpadne vode, gnojevka in strupi za uničevanje plevela ter drugih škodljivcev pa pridejo v podtalnico, mi to vodo pijemo. "Radensko polje moramo ohraniti tako, kot je. To je potrebno vedno početi v sodelovanju z lokalnimi prebivalci in uporabniki voda in okolja. Da res dobro zaščitimo Radensko polje, lahko uporabimo naravne trajnostne rešitve, ki jih bo v nadaljevanju predstavila dr. Tatjana Tišler s Kmetijskega inštituta," je zaključil dr. Zrimec. Povezovalka programa je dr. Tišlerjevo predstavila kot najvidnejšo slovensko strokovnjakinjo s področja uvedbe in uporabe bioloških testov kvalitete vod.
Dr. Tišlerjeva nam je na kratko osvetlila, kaj je to strupenost in vloga strupenosti. Kemikalije imajo poleg lastnosti, ki uporabnikom ustrezajo, tudi negativne
lastnosti. Za določanje strupenosti voda obstajata dva pristopa; kemijski pristop, kjer s kemijsko analizo določijo vrsto in količino kemikalije v vodi. Drug način je integralni pristop, ki poleg kemijskih analiz vključuje določanje strupenosti, kar pomeni, da merijo, kako se organizem v določeni vodi počuti.
Zakaj je potrebno opraviti preizkus strupenosti, zakaj niso kemične analize vode dovolj? Ga. Tišlerjeva je razložila: "Fizikalno kemijske meritve niso dovolj za kontrolo izpustov v reke in potoke, zato ker ne dobimo odgovora o strupeno sti kemikalij na vodne organizme. Zaradi tega so testi strupenosti nujno potrebni. Če je kontrola učinkovita, gledano dolgo ročno, bo to prineslo izboljšanje kakovosti naših rek in potokov."
Dr. Alexis Zrimec je predstavil meritve onesnaženja površinskih vod v Grosupljem in rezultate meritev. Meritve so izvajali od lanske jeseni do letošnjega poletja. Vzroki za onesnaženost so strupeni iztoki industrije, točkovni viri, kot je na primer čistilna naprava. Čistilna naprava očisti vodo 90 %. Se vedno je 10 % vode, ki gre ven, umazane. Čistilna naprava je lahko hud onesnaževalec. Netočkovne vire predstavlja kmetijstvo z gnojenjem, ker onesnažuje na širšem območju.
V občini Grosuplje so pregledali Gro-supeljscico in vse pritoke. Ugotovili so, da je Grosupeljščica v dokaj dobrem stanju. Na izhodu iz urbanega naselja je bolj onesnažena, tako da so izmerili strupenost, kar je huje kot samo prisotnost nedovoljene substance v vodi. Da se izmeri strupenost, pomeni, da se že poznajo kvarni vplivi na organizme.
Ko so analizirali podatke večletnega opazovanja, merili so na šestih lokacijah, so ugotovili, da je na vhodu v Radensko polje voda v najslabšem stanju. To je ravno na izhodu iz čistilne naprave. Na Radensko polje teče močno onesnažena voda, ki lahko v letih spremeni življenjski prostor, zmanjša vrednost ravno tistega, kar skušamo varovati. Možne rešitve vsekakor so.
V nadaljevanju jih je predstavil dr. Vr-hovšek. ki prihaja iz podjetja Limnos, specializiranega podjetja za ekologijo, varstvo okolja in ohranjanje narave.
"Naš moto je pustiti naravi, da se sama opomore. Komparativna prednost Slovenije je naše okolje, ki je postalo komercialna dobrina. Največji onesnaževalci vode so ravno čistilne naprave in kmetijstvo. Zaradi svoje netočkovnosti je kmetijstvo neobvladljivo. Ekoremediacija pomeni, da se poskuša naravi pomaga ti z naravnimi viri," je povedal dr. Vrhov šek. Pokazal je nekaj primerov, kako si narava sama opomore in kaj naredi človek. Predstavil je različne ekoremediacij-ske metode.
Sledilo je predavanje ge. Martine Zupan iz Svetovnega združenja za vode. Tudi ona je poudarila pomen sodelovanja z lokalnimi prebivalci in pomen izobraževanja vseh, ki se jih določen problem tiče. Svetovno združenje za vode vzpostavlja povezave na globalni, regionalni in nacionalni ravni, z namenom pospešene uveljavitve integriranega gospodarjenja z vodnimi viri.
G. Stane Peterlin, strokovnjak za var stvo narave z dolgoletnimi izkušnjami in mnogimi publikacijami s tega področja, je predstavil projekt Natura 2000. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter življenjskih prostorov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Od lani je Radensko polje vpisano v evropski mreži Natura 2000.
Na koncu vabila je bilo zapisano: "Končni cilj serije posvetov in delavnic bo oblikovanje strategije razvoja Radenskega polja. Ta bo udeležnikom služila kot osnova za načrtovanje kmetijskega in go spodarskega razvoja s poudarkom na po višanju dodane vrednosti tistih aktivnosti, ki so na Radenskem polju skozi tisočletja oblikovale značilno naravno in kulturno krajino." Upajmo, da so predavanja doprinesla vsaj majhen korak do uresničitve tega končnega cilja.
Besed/to in fotografije
mag. Branka Škufca
RAVNODUŠNOST PRED DEMOGRAFSKO KRIZO?
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah so se v septembru zaključili jubilejni 40. študijski dnevi Draga 2005, ki jib je priredilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Zaključek je bil zaokrožen z okroglo mizo z naslovom Ali nismo preveč ravnodušni pred demografsko krizo? Spregovorili so Marjeta Cotman, Nasto Sancin, Bogdan Žorž, Janez Malačič in Tomaž Merše. V nadaljevanju predstavljam izredno zanimiva stališča posameznih predavateljev.
Prof. dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete je prikazal demografsko piramido Slovenije, kjer ženska rodi povprečno 1,2 otroka, prebivalstvo pa se stara. Opozoril je, da bi, če bi trenutno stanje zamrznili, od 1.990.000 prebivalcev čez nekaj desetletij Slovenija imela le še 1.650.000 prebivalcev z vsemi posledicami na področju dela, pokojnin, varnosti dohodka, zdravstva, ekonomije, rasti BDP in blaginje nasploh. Vzrokov za to je več: gre tako za načrtovanje rojstev kot način življenja. Gre za negativni demografski moment, ki je značilen za domala vso Evropo, ta kriza pa je enkratna v zgodovini človeštva. Prihodnji obstoj družbe je odgovornost sedanjega odraslega prebivalstva in pristavil, da se rodnost ne bi smela znižati na manj kot 1,7 otroka na žensko.
Po mnenju Bogdana Žorža se politika, znanost in ekonomija na problem rojevanja otrok odzivajo z ekonomsko politiko, ki je v temeljih zgrešena. Naša zahodna civilizacija se zelo trudi osvestiti ljudi, da manj otrok pomeni večje blagostanje, spremenil seje tudi pogled na spolnost, na katero se ne gleda več v luči spočetja, ampak v luči užitka. Tudi ne prihaja do krize vrednot, saj so tradicionalne vrednote pri mladih še vedno zakoreninjene, ampak do krize v udejanjanju teh vrednot zaradi potrošniškega načina življenja. Žorž vidi rešitev v ponovni usmeritvi k družini in utrditvi sledečega: družini je treba vrniti položaj in ugled, ki ji pripadata, ne pa iskati alternativ.
Nasto Sancin, strokovnjak, ki si je nabral izkušnje po Evropi, je v svojem nastopu dejal, da Slovenija potrebuje čimprej učinkovito in realno demografsko politiko, pri čemer se mora nujno posluževati izkušenj svojih sosedov. Sancin seje posebej osredotočil na politiko priseljevanja, pri čemer je opozoril , da mora Slovenija dati prednost priseljencem, ki soji kulturno in mentalno blizu, saj nekritično priseljevanje vodi v getizacijo, ustvarjanje mafij ter verski in ideološki fanatizem. Priseljenci morajo biti predvsem kvalificirani in visoko izobraženi, da bodo že v prvi generaciji dostojno zaslužili. Olajšati je potrebno posvojitve in umetno oplojevanje, priseljence razpršiti med slovensko prebivalstvo, njihove otroke pa dati čimprej v šolo, da se integrirajo. Spodbujati je potrebno postopno vključevanje v socialne in politične strukture, tako da pravočasno pride do pozitivne asimilacije.
Po besedah Tomaža Meršeta iz društva Družinska pobuda je več dejavnikov, ki vplivajo na odločanje parov za otroke in družino. To so trdnost zakonske zveze, zdravstvene in psihofizične lastnosti, razvajenost in potrošniška miselnost, pripravljenost na odpovedi in tveganje, možnost usklajevanja družinskih in delovnih obveznosti, socialne razmere oz. pričakovanja mladih ter družbeno-ekonomski in družbeno-politični dejavniki. Glede slovenskih razmerje Merše opozoril na negotove odnose med državo in družino, na zmanjšanje davčnih olajšav za številne družine in na poskus zmanjšanja otroških dodatkov. Zavzel se je za izboljšanje konkurenčnosti staršev na trgu dela, za spodbujanje koriščenja skrajšanega delovnega časa, ki naj ne bi bilo v breme delodajalcem, za izboljšanje razmer za številčne družine. Razmisliti je treba tudi o ukrepih za spodbujanje zgodnejšega odločanja za družino, za boljše varstvo študentskih družin, govornik pa je bil kritičen tudi do sedanjega ustroja pokojninskega sistema. Če je bila prejšnja vlada po Mer-šetovih besedah negativno nastrojena do večjih družin, tudi pri sedanji vladi starši zaenkrat še ne občutijo drugačne usmeritve, je pa pričakovati izboljšave.
Državna sekretarka Marjeta Cotnam je orisala delovanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na področju družinske problematike. Tako je opozorila na nastanek strokovnega sveta za družino. Po njenem mnenju so možnosti za izboljšanje na področju dodatkov za velike družine ter na področju zaposlovanja staršev, zlasti mater. S štipendijsko politiko si prizadevajo, da bi študentje čimprej doštudirali in se za družino odločali prej, sicer pa je Cotmanova dejala, da je ministrovo zelo naklonjeno velikim družinam.
Matjaž Trontelj
NEKDANJA TRGOVINA      PRAVILNIK ZA
TABOR - VENDARLE VRTEC DODELJEVANJE POSOJIL ZA
Sklep o izvedbi investicije izgradnje novega vrtca na lokaciji Mrzle njive brez sofinanciranja države
32. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. septembra 2005
Ste se kdaj vprašali v našem-lastnem-
Priznam: Jaz se nisem, do pred nekaj dnevi.
Za kratek čas sem odšla od doma in ko sem se vrnila, sem 11-letnega sina našla v postelji. Tresel se je in jokal... Zakaj?
Sredi belega dne, na dokaj prometni ulici, ga je napadel mlajši Rom njegovih let, vendar večji in močnejši. Grozil mu je in ko je moral izprazniti žepe, mu je ukradel GSM aparat. Le kako drugače, kot da je sledil njegovim navodilom, naj bi ravnal!? In kako bi odreagirali mi, odrasli? V pre-strašenosti verjetno prav tako. Seveda sva šla na PP, prijavila zadevo in sin je fanta - napadalca preko slik tudi prepoznal. Menda je deček njihov stari »znanec«.
Ne vem pa, čemu sploh hoditi na PP, ko pa so mi kasneje povedali, da ne glede na to, da je deček njihov stari znanec, ne morejo storiti prav veliko. No, razen tega da pošljejo poročilo na CSD in ovadbo na tožilstvo.
In sedaj se sprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi moj otrok napadel nekoga mlajšega od sebe? K meni, v moj dom. v moj »tabor« bi prišli brez vsakršnih zadržkov, ker bi si upali?
Istega dečka sem po nekaj dneh
koliko so naši otroci kraju sploh še varni?
slučajno srečala blizu PP Grosuplje in ko me je prosil za »denarčke«, sem mu dejala, naj se z menoj sprehodi do PP, saj je mojemu otroku ukradel GSM in mu grozil. Pa seje le zasmejal, z roko pokazal na vrat, dejal, da nama ga bodo obema prerezali, in zbežal. Ko sem telefonsko o tem obvestila PP, so mi dejali, če se bojim za varnost, naj s sinom ponovno pridem k njim. Nisem šla.
Sem ravnala prav? Ne vem, vendar nočem še bolj izpostavljati svojega otroka, ker je že tako preveč prestrašen. Saj se sam niti v trgovino ne upa več. Strah ga je. in mene prav tako. Za VSE naše otroke me je strah. Zanima me le še nekaj!! Kje so matere teh otrok? Jih morda one nagovarjajo k takim dejanjem?
Verjetno bi tako meni, kot tudi vsem vam, ki sedaj morda tole berete, v takih okoliščinah otroka že vzeli in ga odpeljali!!!
Smo res pravna, smo res varna država? Sabina B.
Naslov je v uredništvu Grosupeljskih odmevov.
KMETIJSTVO DOPOLNJEN
Osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje
32. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. septembra 2005
Jelka Kogovškova je uvodoma obrazložila, da se dodeljevanje posojil za področje kmetijstva izvaja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje. Sredstva za posojila se pridobivajo v okviru rednih letnih sredstev občinskega proračuna in bančnih sredstev.
Veljavni pravilnik v 3. členu opredeljuje namene, za katere je možno pridobiti sredstva posojila. Na pobudo članov komisije za dodelitev posojil se predložene spremembe in dopolnitve pravilnika nanašajo na dopolnitev namenov dodeljenih posojil, in sicer za nakup osnovne črede.
Po mnenju komisije (zapisnik 1. seje komisije z dne 4.3.2004) bi bilo potrebno v pravilnik vključiti tudi prepis kmetije na mladega gospodarja, na kar se nanaša sprememba 4. člena veljavnega pravilnika. Besedilo v 9. členu pravilnika pa se spreminja samo v izrazoslovju zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo.
Svetniki so brez razprave sprejeli osnutek z 18 glasovi. Župan je nato predlagal prekategorizacijo osnutka v predlog, svetniki pa so nato odlok sprejeli prav tako z 18 glasovi.
Jože Miklič
Z Ministrstva za šolstvo in šport so prejeli informacijo, da je izgradnja novega vrtca na Mrzlih njivah v sistem državnega sofinanciranja uvrščena glede na njihov plan šele v letih 2007, 2008 in 2009. Jelka Kogovškova je v uvodu povedala, da so na informacijo čakali skoraj eno leto. To pomeni, da bi bila investicija lahko financirana s strani države v treh obrokih in da bi se lahko gradnja začela šele v letu 2007. Od ministrstva bi lahko pričakovali največ 10 mio sit, kar pomeni, da se vrednost del v tem času zaradi najemnin in propadanja objekta še zmanjša. Zaradi relativno velikega števila odklonjenih otrok za sprejem v vrtec v letošnjem letu, zaradi stavbe (prejšnja trgovina Vele), ki sameva in je tarča vandalizma, pa tudi zaradi plačevanja visoke najemnine za vrtec Mojco, ki naj bi se preselil v nov vrtec, bi bilo treba čim prej začeti z gradnjo, občina pa tudi že ima pripravljeno gradbeno dovoljenje.
V razpravi so svetniki večinoma trdili, da so vsi za gradnjo vrtca, le nekateri »z desne strani« (Miha Kadunc, Janez Pintar, Božo Predalič, Matjaž Trontelj, Lojze Verbajs) so bili za gradnjo vrtca že ob sprejemanju proračuna pred začetkom letošnjega leta in so s svojo razpravo le potrdili, da tudi zdaj ne mislijo drugače. Župan Janez Lesjak je ob tem poudarjal, da se s sklepom odrekajo državnemu sofinanciranju. V nasprotnem primeru bi brez takega sklepa ne mogli začeti z gradnjo, saj mora biti finančna konstrukcija zaključena že pred začetkom gradnje.
Po dodatnih pripombah svetnikov so sklep le nekoliko prilagodili, tako da omogoča, će bo kdaj kanilo kaj iz državne blagajne, da bodo denar lahko izkoristili za prizidek v 2. fazi gradnje. Na glasovanju je tako popravljen sklep nato podprlo 18 svetnikov, sklep v celoti pa je nato bil soglasno sprejet z 19 glasovi.
Jože Miklič
2. ČISTILNA AKCIJA ZELENIH PATRUU KONJENIŠKEGA KLUBA GROSUPUE
V soboto, 24. 9. 2005, so člani Zelenih patrulj Konjeniškega kluba Grosuplje organizirali drugo čistilno akcijo. Sedem članov seje z vozom odpravilo na območje pri Taborski jami, kjer so očistili nekaj manjših črnih odlagališč. Nesnago so naložili na voz in jo odpeljali do ceste Županova jama-Ma-la vas, tam sojo zložili na kup, da ga bo nato komunalno podjetje odpeljalo na deponijo. Člani so bili prijetno presenečeni, saj je bilo odpadkov mnogo manj, kot pri prvi akciji, ki sojo organizirali v aprilu, kar kaže na to, da so ljudje že bolj osveščeni.
Za Konjeniški klub Grosuplje, Vanja Lukman Tome
Pravilnik o dodeljevanju enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva
32. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. septembra 2005
Jelka Kogovškova: Občina Grosuplje v proračunu vsako leto namenja sredstva za dodeljevanje enkratnih občinskih pomoči za izobraževanje v kmetijskih programih. Upravičenci do sredstev so učenci srednješolskega izobraževanja in študenti dodiplomskega študija, predvideni prevzemniki kmetijskih gospodarstev. Občina sredstva dodeljuje z namenom, da bi se zvišala izobrazbena struktura predvidenih prevzemnikov kmetijskih gospodarstev na področju kmetijstva.
Sredstva enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva so se do leta 2004 dodeljevala na podlagi pravilnika, ki ga je Izvršni svet skupščine Občine Grosuplje sprejel leta 1994. Predloženi osnutek pravilnika je usklajen z veljavno zakonodajo in postopki dodeljevanja sredstev posameznikom ter opredeljuje upravičence, pogoje in postopek ter merila za dodeljevanje sredstev enkratne občinske pomoči za izobraževanje v kmetijskih programih.
Osnutek je podprlo 15 svetnikov, zato je župan predlagal prekategorizacijo. 14 svetnikov je nato pravilnik vpredlogu potrdilo. Jože Miklič
IMENOVANJE MANJKAJOČIH ČLANOV V ODBORIH, KOMISIJAH IN SVETIH
Na 32. seji Občinskega sveta občine Grosuplje 28. septembra 2005 so svetniki razrešili in na novo imenovali tudi nekatere predstavnike v organe občinskega sveta in (dva) sveta javnih zavodov.
NADZORNI ODBOR
V nadzornem odboru so razrešili zaradi nezdružljivosti funkcije Borisa Le-gana in Jožico Zupančič, namesto njiju pa so imenovali Jožico Jereb in Mira Paviča.
ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Zaradi odstopnih izjav dr. Petra Ver-liča in dr. Petra Hostnika so svetni ki v odboru za družbene dejavnosti do konca mandata 2002 do 2006 imenovali Mihaela Hočevarja in Janeza Kozlevčarja. V odboru pa so za predsednika imenovali dosedanjega člana Janeza Pintarja.
ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE
V tem odboru je zaradi odstopne izjave dr. Petra Hostnika občinski svet za podpredsednika imenoval Mihaela Kadunca.
STATUTARNO - PRAVNA KOMISIJA
Ker je tudi dr. Miroslavu Kranjcu
zaradi nezdružljivosti funkcije po zakonu prenehalo članstvo v statutarno pravni komisiji, je občinski svet do konca man-
data na njegovo mesto imenoval Zdenko Cerar.
ODBOR ZA KMETIJSTVO
V odboru za kmetijstvo je dr. Petru Hostniku prenehala funkcija zaradi odstopne izjave, dr. Miroslavu Kranjcu pa zaradi nezdružljivosti funkcije, zato so vanj imenovali Janeza Kozlevčarja, ki je tudi podpredsednik, in Borisa Le-gana kot člana.
KOMISIJA ZA PRITOŽBE, PETICIJE IN PORAVNAVE
Novi član komisije namesto dr. Petra Verllča je Lojze Verbajs, ki je hkrati tudi njen predsednik.
SVET JAVNEGA ZAVODA CENTRA ZA SOCIALNO DELO
Občinski svet pa je imenoval tudi predstavnika Občine Grosuplje v Svet Centra za socialno delo Grosuplje. Na to funkcijo je imenoval Zvonko Mllo-jevič
SVET JAVNEGA ZAVODA VVZ KEKEC GROSUPLJE
Nadomestnega predstavnika ustanovitelja v Svet javnega zavoda Vzgojnovarstveni zavod Kekec Grosuplje je namesto dr. Miroslava Kranjca imenoval Saša Jalšovca.
Jože Miklič
DOPOLNJEN ZAZIDALNI NAČRT AVTOTRANSPORTI KASTELEC
Sklep o javni razgrnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje Evrotrans v Grosupljem
32. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. septembra 2005
Občinski svetniki so podprli javno razgrnitev zazidalnega načrta Evrotrans oziroma kompleksa Avtotransporti Kastelec pri Stari pošti, večino vprašanj pa so namenili pereči regionalni cesti Gro-suplje-Cikava.
Uvodno pojasnilo ob predstavitvi te točke je obrazložila vodja urada za prostor Mojca Lovšlnova, projektantka Ivanka Kraljlceva pa je nato spregovorila o samem zazidalnem načrtu. Še prej je treba omeniti, vsaj za tiste, ki "zgodovine" tega kompleksa ne poznajo, daje ob regionalni cesti proti Ljubljani, med Staro pošto in Cikavo ob Adamičevi cesti, uradno poimenovanje zazidalnega območja v prostorskih dokumentih bilo narejeno po nekdanjemu podjetju Evrotrans iz Ribnice, ki je pred skoraj tridesetimi leti začelo s pripravami na gradnjo, a svoje gradnje zaradi neugodnih političnih, infrastrukturnih in gospodarskih razmer ni nikoli končalo. Sam odlok o zazidalnem načrtu za območje Eurotrans pa je Skupščina občine Grosuplje sprejela 16. novembra 1994.
V zadnjih letih je na tem mestu bil zgrajen proizvodnostoritveni kompleks Avtotransporti Kastelec. V kompleksu se podjetje ukvarja z avtoprevozništvom in špediterskimi dejavnostmi v povezavi s spremljajočimi dejavnostmi, kot so servisne dejavnosti, avtopralnica ter prodaja, pa tudi delna montaža in demontaža avtomobilov ipd. Zaradi dobrega poslovanja, izredno ugodnega geografskega položaja
v neposredni bližini državnega središča Ljubljane in neposredno ob avtocesti se dejavnost hitro razvija. Obstoječe poslovanje je investitor moral v kratkem času razširiti, zato so nekateri objekti dozidani ali zgrajeni večjih dimenzij, kot je bilo določeno z dotedanjim veljavnim zazidalnim načrtom. Na območju zazidalnega načrta so že zgrajeni nekateri objekti, nekaj površin pa je še vedno nepozidanih.
Investitor želi obstoječe dejavnosti razširiti, v drugi fazi pa bi jih rad tudi dopolnil z novimi dejavnostmi, ki bodo predvsem vezane na trgovino, manjšo proizvodnjo in storitvene dejavnosti. Kraljičeva je dejala, da je bil dosedanji zazidalni načrt precej neživljenjski in da so se tudi potrebe investitorja z leti spreminjale. Zaradi tega je potrebno legalizirati obstoječe objekte in določiti bolj fleksibilne pogoje gradnje objektov.
Na teh parcelah želi investitor urediti prostor za bencinsko črpalko, ki bi bila javnega značaja in istočasno služila potrebam samega investitorja, legalizirati obstoječi objekt avtomehanične delavnice in servisa ter predvideti nove objekte, namenjene za poslovne, trgovske, gostinske in obrtno-proizvodne dejavnosti vključujoč ureditev zunanjih površin, ki bi bile predvsem namenjene parkiranju tovornjakov in osebnih avtomobilov.
Program priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje Eurotrans v Grosupljem je župan Občine Grosuplje sprejel dne 29. junija 2004, objavljen je v Uradnem listu RS št. 75/04 13. julija 2004.
VSEBINA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZAJEMA: spremembo lokacije, oblike in gabaritov predvidene bencinske črpalke, spremembo lokacije rezervoarjev goriv, gradnjo dozidave avtoservisa, ukinitev izvozne ceste na regionalno cesto, prilagoditev prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture novim rešitvam, spremembo zunanje ureditve v odvisnosti od spremembe objektov. Osnovna izhodišča za ureditev območia pa bodo morala upoštevati že zgrajene objekte, predvideti večjo fleksibilnost pri določitvi dejavnosti in oblikovanju novih objektov, predvideti faznost gradnje, prometno povezati območje urejanja z levim bregom Hermanovega grabna in se priključiti na obstoječo infrastrukturo v prostoru. Osnovni koncept ureditve je razdeljen na tri med seboj povezana območja: ob regionalni cesti (severno območje), ob železniški progi (južno območje) in osrednji prostor (osrednje območje).
VSEBINA DEJAVNOSTI: Ob sedanjem večjem objektu na južni strani bo še en objekt približno enake površine, ob bencinski črpalki pa naj bi bil tudi objekt za av-tosalon. Južneje vzporedno s progo pa bo postavljen še en daljši objekt, ki bo po površini še nekoliko večji od sedanjega. Investitorju se omogoča, da svoje dejavnosti prilagodi. Ob cesti naj bi bili objekti oziroma najvišje točke na njih 7,5 m od tal, ostali naj bi bili nekoliko nižji.
OSNOVNA PROMETNA IN OSTALA INFRASTRUKTURNA UREDITEV: Ob
močje urejanja se preko priključne ceste, ki poteka med območjem urejanja in sosednjim območjem Black & Decker, priključi na regionalno cesto. Z nje je dostop na obe parceli. Območje urejanja je s štirimi priključki vezano na priključno cesto, in sicer: priključek za bencinsko črpalko, ki je tudi javnega značaja, priključek za objekte delavnic, servisa, avtopralnice in vulkanizerstva, ki je hkrati vhod na parkirišča za tovorna vozila, priključek za poslovno-storitvene objekte in priključek južne interne ceste, ki poteka ob železniški progi in ki služi kot krožna prometna povezava znotraj območja urejanja, pa tudi kot interventna in požarna pot. Območje urejanja je povezano s sosednjimi površinami parkirišč na levem bregu potoka, ki so v lasti istega investitorja, preko obstoječega in novega mostu. Ob objektih so predvidena parkirišča za parkiranje osebnih vozil. Peš in kolesarski promet znotraj območja urejanja se odvija po cestišču. Priključek upošteva načrt obnove regionalne ceste.
Ostala infrastruktura v kompleksu trenutno zadošča potrebam, če pa bo ob načrtovanih gradnjah potrebno kateri vod prestaviti, bo za to poskrbel investitor.
RAZPRAVA IN SPREJEM SKLEPA
V imenu odbora za prostor je Dušan Hočevar (SDS) povedal, da je odbor s petimi glasovi potrdil predlagani zazidalni načrt in je tudi na vsa vprašanja s strani projektanta in občinske uprave dobil zadovoljive odgovore.
-ffSm*
V razpravi je Janez Kozlevčar (NSI) povedal, da podpira zazidalni načrt, vendar ga je zanimalo, kako je glede vseh ostalih priključkov v neposredni bližini na regionalno cesto, saj je po njegovi oceni na razdalji 200 do 300 m kar 7 priključkov. Frekventnost prometa se bo na tem območju v bodoče še povečala. Podobno je menil tudi Dušan Hočevar (SDS) glede rekonstrukcije regionalne ceste in izrazil upanje, da bo projekt ublažil tudi ovinek pri sedanjem mostičku ter da bo tudi izdelan nov mostiček, ker je ta izredno ozek. Na tem ovinku je bilo že kar nekaj težkih nesreč. Staneta Žveglo (SD)je zanimala predvsem »javna« bencinska črpalka. Ali bo investitor razširil ponudbo tudi na ostala pogonska goriva. Kastelec ima trenutno samo ponudbo dizelskega goriva. Zanimalo ga je tudi, kako je glede razširitve same regionalne ceste in preglednosti. Ob ograji posajen drevored. Janez Pintar (SDS)je pozitivno ocenil namen investitorja, ki seje odločil za nadaljnja vlaganja, saj so pomembna z vidika zaposlovanja in urejanja okolice. Sama razgrnitev zazidalnega načrta pa bo pokazala, kakšne pripombe imajo drugi občani in občanke. Dodal pa je skrb glede prometne varnosti pri zavijanju v levo proti Brvacam in pri vstopanju oziroma izstopanju na bencinsko črpalko.
Župan Janez Lesjak je strnil, da seje večina vprašanj dotikala priključkov na regionalno cesto in same rekonstrukcije regionalne ceste. V trenutku razprave (na seji 28. septembra) so z izvajalci del za obnovo regionalne ceste, ki jo vodi in investira država, že podpisane pogodbe o soinvestiranju in tudi trasa je že zakoličena. Cesta se bo najprej začela rekonstruirati pred Mercatorjem, kar naj bi bilo narejeno še letos. Nato se bo po posameznih krajših odsekih prenova nadaljevala, naprej za novo naselje za Mercatorjem in nato naprej. Cesto naj bi dokončali v naslednjem letu.
Spomnimo pa tudi, da je bilo s strani občine še ne tako dolgo nazaj rečeno, da se bosta od predvidenega novega krožišča pri Klinčkarju pa do Brvac gradila kolesarska steza in pešpot na severnem delu ceste. Razmere pa se tudi pri občinskem načrtovanju precej naglo spreminjajo. Konkretno v tem primeru se spreminjajo zaradi
zahtev Slovenskih železnic, ki za prečkanje železniške proge z nadvozom in povezavo glavne dostopne ceste za Sončne dvore šele zdaj zahtevajo, da bo le-to potekalo na točki, ki bo najožja glede razširitve same grosupeljske železniške postaje s pripadajočimi tiri oziroma terminali.
Zato je župan o sami rekonstrukciji regionalne ceste povedal novo rešitev. Nadvoz naj bi se gradil približno na sredini med sedanjim križiščem Pod gozdom in križiščem pri Mercatorju. Zaradi tehničnih in ostalih objektivnih možnosti pa se bo tudi krožišče prestavilo. Kolesarski promet naj bi zato potekal po robu regionalne ceste, ki bo namesto 5 m široka 2 krat po 3,5 m z obojestranskim pločnikom od Grosupljega do križišča na Cikavi. Hkrati je dejal, daje zaskrbljen, saj meni, da se zaradi slabe ceste sedaj vozi počasneje, ko pa bo cesta modernizirana, bo zaradi hitrosti še bolj nevarna. Janez Pintar je nato v zvezi s tem dodal novo vprašanje, ali se bo označevalna tabla naselja Grosuplje premaknila bolj proti Cikavi. Župan pravi, da bodo pobudo o prestavitvi table dali na Geodetsko upravo, ki je edina pristojna za spremembo določanja območja naselja. (Sama tabla pa po našem poznavanju tovrstne problematike nima neposredne zveze s teritorialnim območjem naselja.) V odgovor Stanetu Žvegli je župan dejal, da bo bencinska črpalka morala ponuditi vsa pogonska goriva.
Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Evrotrans je potrdilo 18 svetnikov, pripombe v zvezi s cestno problematiko pa se precej bolj dotikajo dogajanja na občini kot samega kompleksa Avtotransporti Kastelec.
Jože Miklič
MEGA PANOJI (SPET) NA TAPETI - SVETNIKI SO OSNUTEK ODLOKA ZAVRNILI
Osnutek spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje
32. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. septembra 2005
Na občinskem svetu so v zadnjih letih kar nekajkrat obravnavali odlok in pravilnik o oglaševanju, vendar do zdaj niti v odloku niti v pravilniku ni bilo nikoli zajetih mega panojev za oglaševanje, saj so jih svetniki odločno zavračali. S strani nekaterih podjetnikov pa je za postavitev teh panojev ob avtocesti kar velik pritisk. Zato so občinske službe pripravile dopolnitev dosedanjega Pravilnika o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje, kjer bi se dodalo naslednje besedilo:
Oblike mega panojev: Vsi panoji na območju AC morajo biti enotno oblikovani, lahko so obojestranski, največja dovoljena velikost je 90 m2- Panoje ni dovoljeno sestavljati v večje ploskve. Sestavni del je kataster mega panojev, ki je pripravljen v obliki tabele: številka oglasnega mesta, pare. št., katastrska občina in lastništvo.
Ta sprememba in dopolnitev se uporablja skupaj z Odlokom o oglaševanju v občini Grosuplje in Pravilnikom o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Uvodno obrazložitev je podal Marko Podvršnlk. Varnostna razdalja od roba avtoceste mora biti 60 m. Občina v tem območju sploh ne sme dati kakršnega koli soglasja. V prvotni spremembi odloka je bilo navedenih 9 lokacij. Možne lokacije so določili urbanisti, saj gre za velike posege v prostor. Na DARS-u so se od 12 možnih lokacij odločili le za 4, a se bodo posamezni zainteresirani vseeno morali pogovarjati z lastnikom. Že na mizo pa so svetniki dobili novo gradivo, v katerem je bilo izločeno 5 lastnikov. Župan Janez Lesjak je med razpravo pojasnil, da na kratko razdaljo v občini, ki jo prečka avtocesta, ni možno postaviti veliko tako velikih panojev. Dohodek za občino pa je pri tem »poslu« zelo nizek.
Na začetku razprave je Dejan Vuga (LDS) v imenu odbora za prostor povedal, da so bili na odboru proti temu sklepu, dodatno v svoji razpravi pa tudi, če že bodo mega panoji v Grosupljem, naj jih bo čim manj. Menil pa je,
da svetniki niso bili pravilno seznanjeni, kako naj bi pri tem potekal postopek. Jože Intlhar (LDS) je v razpravi zagovarjal stališče podjetnikov in menil, da neposredni finančni efekt občine ni tako pomemben kot posredni dohodek od podjetja, ki bo oglaševalo.
Drugače je menil Dušan Hočevar (SDS). Ker lastnikov še ni nihče vprašal za soglasje, se bodo tudi predvidene lokacije mega panojev postopkovno »zrušile«. Matjaž Trontelj (SLS) se je dotaknil nevarnosti, ki jo taki objekti v prostoru predstavljajo, a je moč oglaševalcev tako velika, da se zahteve po varnosti ponavadi preslišijo. Lojze Verbajs (SDS) pa se je vprašal, če ne bi morda s tem le "razdražili" ostale, ki ne bodo prišli na vrsto, a je župan zatrjeval, da ni nikjer rečeno, da mora biti »ves čas samo eden na istem plakatnem mega panoju«.
Večina svetnikov je nato ocenila, da med razpravo niso dobili ustreznih pojasnil, ki bi poleg finančnega efekta za občino ustrezal tudi estetskim, prostorskim in varnostnim pogledom, zato so s 7 glasovi za in 10 proti zavrnili osnutek pravilnika.
Jože Miklič
ma w i ©i!«
NOVE CENE IN TARIFE, PA ŠE IZHODIŠČNA CENA GROSUPELJSKE TOPLOTE
32. seja OS, 28. septembra 2005 in 33. seja OS Občine Grosuplje, 5. oktobra 2005.
Na občinskem svetu so kar na dveh sejah dokaj nenavadno sprejemali osnutek (in predlog) odloka o oskrbi s toploto na območju naselja Grosuplje, osnutek (in predlog) tarifnega sistema za prodajo toplote iz javnega vročevodnega omrežja v Grosupljem, dali soglasje k izhodiščni ceni in nato na naslednji seji še spremenili naslov odloka za ogrevanje. Kljub velikemu številu različnih popravkov je svetnikom vseeno uspelo predloge potrditi. Potrdili pa so jih predvsem iz dveh razlogov: ker so cene toplote iz kolektivnega toplovoda še vedno precej nižje od individualne oskrbe s toploto, pa tudi 26 milijonov velika »proračunska luknja« je po prikazu JKP samo za leto 2004 nastala zaradi prenizkih cen toplote. Cena kolektivnega ogrevanja v Grosupljem se ni povečala že 4 leta, v tem času pa se je kurilno olje že večkrat močno podražilo.
Uvodoma je treba še pojasniti, da se vsa spodaj navedena problematika dotika le osrednjega strnjenega dela (blokovnega) naselja Grosupljega (glej priloženo situacijo) z nekaterimi javnimi in gospodarskimi zgradbami ob trasi toplovoda in da je nanj priključenih po približni oceni zaenkrat le slaba polovica naselja Grosuplje. Zanimivo pa je tudi razmerje med individualnimi odjemniki toplote, ki jih je 66 %, vsi ostali (gospodarstvo in javni zavodi pa le 34 %), pa tudi ostali podatki iz tabel so zgovorni, saj je na primer stolpec pod lokalnimi javnimi zavodi (skoraj) prazen, kar lahko pomeni, da je iz-
NEKAJ PODATKOV IN OBRAZLOŽITEV ZA IZHODIŠČE
V pripravi gradiva za razpravo občinskim svetnikom sta pripravljavca odloka poleg osnutka odloka (ki ni bil pripravljen kot čistopis) v obrazložitvi med drugim zapisala, da že od leta 1986, ko sta se zgradili stanovanjski soseski Ob Grosupelj-ščici in Dvori, Javno komunalno podjetje oskrbuje nekatere zgradbe v Grosupljem iz kotlovnice, ki je bila zgrajena z močjo 2,5 MW, s končno močjo pa 5 MW.
Z razvojem kraja se je počasi širilo tudi toplovodno omrežje. Ob izgradnji nove šole Brinje. ZN TOCII in TOC III, ZN Dvori III in Dvori IV ter Adamičevega centra so kotlovnico in toplovodno omrežje razširili in spremenili temperaturni in tlačni režim. V izgradnji je nova stanovanjska soseska Sončni dvori, na gradnjo se pripravlja območje ZN Gospodarska cona JUG. Širitve pa zahtevajo enoten lokalni koncept energetske oskrbe in načrten pristop k njeni širitvi. Centralna kotlovnica ob Grosupeljščici se lahko širi do končne moči 11MW, na jugu naselja v gospodarski coni jug pa se načrtuje izgradnja kombinirane kotlovnice z možnostjo uporabe biomase.
V veljavi so nov Energetski zakon iz leta 1999 z dopolnitvijo, Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci iz leta 2003, Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja iz leta 2005, Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja iz leta 2005 ter nova Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce iz letošnjega leta.
Odlok uvaja lokalni energetski koncept na področju oskrbe in rabe toplote ter v grafični prilogi določa strnjena oskrbovalna območja, na katerih se obvezno izvaja oskrba s toploto iz javnega omrežja, zagotavlja pogoje za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov s toploto po načelih trajnostnega razvoja, ob upoštevanju učinkovite in gospodarne izrabe obnovljivih virov energije ter pogojev varovanja okolja, obenem pa tudi zagotavlja trajne vire financiranja dejavnosti, uvaja napredne tehnologije in s tem pogoje za varovanje okolja.
Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne uporabnike uvaja mehanizem za oblikovanje cen proizvodov in storitev oskrbe s paro in toplo vodo. Zahtevek za določitev izhodiščne cene ali spremembo izhodiščne cene mora biti izdelan po metodologiji iz te uredbe in mora biti odobren s strani pristojnega organa lokalne skupnosti, Ministra za energetiko in Vlade republike Slovenije. Cena za distribucijo pare in tople vode za namen daljinskega ogrevanja je praviloma sestavljena iz cene za dobavljeno toplotno energijo, ki pokriva variabilne stroške proizvodnje in distribucije daljinske toplote ter se spreminja s spremembo cen vhodnih elementov (uporabniku se zaračunava kot cena za dobavljeno toplotno energijo v SIT/ MWh) ter cena za obračunsko moč, ki pokriva stalne stroške obratovanja sistema in se usklajuje enkrat letno (uporabnikom se zaračunava kot cena za obračunsko moč v SIT/MWh/leto). Iz obrazložitve povišanja cen pa smo razbrali med drugim tudi to. da so lani namesto dobrih 101 mio sit pobrali z obračuni za več kot četrtino manj denarja. Poleg tega pa na JKP zatrjujejo, da imajo približno 17 % izgub v razvejanem omrežju. Naj ob tem še spomnimo, da so svetniki pred približno enim letom zavrnili sprejem odloka o oskrbi s toplo vodo na nedefiniranem območju občine Grosuplje.
Direktor Javnega komunalnega podjetja Janez Skarlovnik je v svoji več kot 20 minut dolgi obrazložitvi dal tudi svojevrstno proceduralno pobudo, da se hkrati z odlokom razpravlja tudi o nastavitvi tarif, ki naj bi bile v naslednjem razmerju: za gospodinjstva s količnikom 1,00, za javne ustanove 1,15 in za gospodarstvo 1,30. Za povrh je Skarlovnik dodal še kup drobnih popravkov v samem osnutku odloka, ki so obrazložitev točke napravili dokaj nepregledno.
RAZPRAVA
Dušan Hočevar (SDS) je v imenu odbora za prostor povedal, da je ta osnutek odloka s tremi manjšimi popravki podprl. Prav tako je odbor menil, da m2 niso dobra osnova za obračun, pač pa je potrebno v največji možni meri za štetje porabljene tople vode uvesti kalorimetre. Glede tarif pa odbor zaradi nejasnosti, v katero smer bo šla odločitev na občinskem svetu, ni sprejel nobenega sklepa. Kot razpravljajoči pa je nato Dušan Hočevar glede na dodatne številne popravke in
predloge direktorja JKP-ja menil, da ni prepričan, če so bile dovolj razumljive. Glede samih razmerij med tarifami se o predlogu še ni odločil, saj bo šele z razpravo in obrazložitvijo mogoče videti, če bo predlog sprejemljiv.
Dr. Dušan Ivan Lavrič (SD) je prav tako trdil, da m2 stanovanjskih površin niso dobre enote za izračun porabljene energije. Povišanje se mu zdi nenormalno - 63 %. Poleg tega je dokazoval, da primer obračuna po novem za eno povprečno stanovanjsko hišo ne bo znašal 312.000 sit, temveč bo izračunano po sedanji (uradni) ceni kurilnega olja stalo čez 350.000 sit. (0 razliki je v nadaljevanju dr. Lavriču pojasnila gavna finančnica na JKP, ga. Tatjana Vozlič, da JKP plačuje dobavitelju nižjo ceno kurilnega olja, kot jo plačujemo individualni porabniki.) 0 predlaganih tarifnih razmerjih pa je dr. Lavrič dejal, da prav tako vplivajo na podražitve v končnem izračunu.
Janez Skarlovnik seje nato »branil«, češ da ni veliko možnosti glede tarifnih skupin. »Nobene smiselne ali strokovne obrazložitve ni v Sloveniji. Vsi imajo tak sistem. Razmerja so 1 :1.3. Vprašanje je, ali naj ostane na eni tarifi, ali naj se razdeli na tri tarife.« Če bi ostali pri enotni tarifi, bi se cena povečala za 13 %. Kar pa se tiče kalorimetrov oziroma obračuna porabe po m^, je povedal nerazumno razlago, da imajo primere, ko starejšim ljudem bolj ustreza, da plačujejo obročno celo leto skupni znesek po m2 in ne po števcu kalorimetra, ki ga je treba plačevati po sprotnih odčit-kih in položnicah, pa čeprav po m2 dejansko plačajo več. Glede na povedano je trditev še bolj nerazumljiva, če vemo, da (pitno) vodo istemu komunalnemu podjetju (pre)plačujemo skozi vse leto enako, ne glede na to, ali smo poleti bolj žejni in jo tudi več porabimo npr. za zalivanje vrtov. Specifični primeri, ko stranke popisovalcem ne dovolijo vstopati v prostore, pa se morajo obračunati po m2 s 60 % pribitkom ali pa z zaporo priključnih ventilov.
Župan Janez Lesjak je direktorja poprosil za krajše obrazložitve, svetnike pa je spomnil, da naj razmišljajo predvsem z vidika porabe občinskega poračuna, iz katerega je potrebno pokrivati izgubo že vsaj tri leta, podražitve pa so, seveda, za občane manj ugodna rešitev. Po njegovem je osnovni razlog za uvedbo različnih tarif tudi to, da naj bi občani plačevali ceno "za preživetje", gospodarstvo (s tem je odgovoril tudi Intiharju) pa mora ustvarjati dodano vrednost. Javnim ustanovam oziroma zavodom pa tudi po županovo ni smiselno plačevati višje cene, saj gre vse slej ali prej iz žepov vseh občanov grosupeljske občine.
Mag. Božo Predalič (SDS) je na to pripomnil, da individualni porabniki naj ne bi imeli pri kurjavi posebne ugodnosti, ker so za to posebne socialne pomoči. Po tej logiki bi morali potem enako uvesti tudi pri elektriki in pri vseh drugih položnicah.
Čisto drugače je razmišljal Stane Žvegla (SD), kije menil, da naj se odlok razširi na vsa ostala naselja v občini Grosuplje. Načrtovalci so veliko vložili v glavni vod, niso pa predvideli individualnih odjemov, pa tudi gospodarske cone so izvzete. Glede na bližino kotlovnice bi bilo smiselno, da bi bilo priključeno čim več porabnikov. 0 tem je župan pojasnil, da se v načrtih in tudi pri samih gradnjah to tudi že upošteva. Pri tem razmišljajo pa tudi o komplementarnih sistemih (pridobi vanje električne energije v prostih sezonah, pa tudi o uporabi biomase).
Jože Intlhar (LDS) je ob pohvali za lepo pripravljeno gradivo vprašal, s čim
ZA,ZA-KLJUCEK
Kljub temu da je v obrazložitvi spremembe odloka bilo navedeno med drugim tudi to, da so v odloku zajeti vsi elementi, ki so zahtevani v splošnih pogojih za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja, pa smo prepričani, da se bo o tej vroči temi na občinskem svetu še večkrat govorilo in popravljalo tako odlok kot tarife, še posebej pa izhodiščno ceno, verjetno pa tudi tista določila odloka, ki govorijo o organizaciji in načinu izvedbe plačevanja toplote, saj ta sistem v primerjavi z nekaterimi že utečenimi sistemi v Sloveniji (še vedno) ni primerljiv.
lahko opravičujejo dvoje vrst potrošnikov, ker meni, da sta merilo za pravičnost enotna cena in porabljena količina. V nadaljevanju pa je predlagal zmanjšanje razmerja med tarifnimi razredi iz predvidenih 30 % za gospodarstvo na samo 20 %. Skarlovnik je nato pojasnil, če bi se odločili za enotno tarifo, bi to pomenilo samo 13 % povečanje, če pa dajo tudi javne ustanove na količnik 1, gospodarstvo pa na 1,20, bi to po Skarlovnikovem aproksimativnem izračunu (beri: izračunu na oko) pomenilo za gospodinjstva še približno 6 % podražitev.
SPREJEM ODLOKA, TARIF IN IZHODIŠČNE CENE
Nato so se svetniki na županov predlog odločili za sprejem osnutka odloka z 18 glasovi in ga prekategorizirali v predlog, ki so ga nato podprli s 16 glasovi.
Zatem so svetniki z glasovanjem med različnimi predlogi določili dva tarifna razreda: v prvega spadajo individualni odvzemi in javne lokalne ustanove s količnikom 1,00, gospodarski odvzem pa bodo odjemniki plačevali za 20 % dražje. Tudi ta osnutek so svetniki sprejeli z 18 glasovi, ga prekategorizirali v predlog in ga potrdili s 16 glasovi.
S tem so se spremenili tudi izračuni za izhodiščne cene, vendar so za osnovo svetniki potrdili povprečno izhodiščno ceno 16.605,73 sit s 16 glasovi.
Jože Miklič
ODTUJITVE, ODKUPI IN PRODAJE
Svetniki so v več točkah dnevnega reda na 32. seji Občinskega sveta Občine Grosuplje 28. septembra 20-05 potrdili tudi nekaj sklepov o odtujitvah, odkupih in prodaji zemljišč - med drugim za nekaj parcel ob trasi državne ceste Grosuplje - Cikava, za krožišče pri Kovinastroju, pa tudi za predvideno gradnjo bencinskega servisa ob avtocesti pri priključku Cikava. Pri tem je treba omeniti, da je na teh prostorih pod predvidenimi objekti in funkcionalnimi zemljišči ali pa parcelah, ki se teh objektov le dotikajo, cela vrsta različno velikih narrpl
ima w m wmm
lil
32. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. septembra 2005 in 33. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 5. oktobra 2005.
Občinski svetniki so za to točko dnevnega reda prejeli več kot 400 strani potiskanega različnega gradiva - od drobno tiskanih tabel, obrazložitev, zapisnikov, poročil amandmajev do odloka. Za pripravo tega gradiva je bilo s strani občinskih služb vloženega ogromno dela. Gradivo pa sem namerno stehtal - bilo ga je za dobrega 1,2 kg.
V odloku o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 2005 je predvideno skupaj skoraj 2,8 milijarde sit, skupaj z zadolževanjem pa je predvideno nekaj manj kot 3 milijarde odhodkov. Povprečna realizacija v prvem polletju letos je bila na prihodkovni strani 40 %, na odhodkovni pa le 30 %.
UVODNA PREDSTAVITEV REBALANSA
32. seja OS, 28. septembra 2005
Po uvodni predstavitvi rebalansa 2. proračuna za leto 2005 in sprememb proračuna za leto 2006 vodje urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in finance Jelke Kogovškove je župan Janez Lesjak dodal nekaj svojih utemeljitev za predlagane spremembe. Med drugim je o sorazmerno nizki realizaciji povedal, da se večina investicij običajno začne šele v drugi polovici leta. Knjižnica se bo začela graditi za približno pol leta pozneje, saj so se projektanti precej "vračunali" glede potrebnega časa za izdelavo projekta. Ker pa na občini nimamo sprejetih novih prostorskih aktov in jih pred letom 2007 dejansko ne bo mogoče niti sprejeti, prej tudi ne bo mogoče graditi nadvoza čez železniško progo za Sončne dvore. Do povečanja postavke na zadrževalniku Bičje je prišlo predvsem zato, ker so naknadno na Elektru ugotovili, da je v območju stoletnih voda tudi steber elektrodaljnovoda, ki ga bo občina morala prestaviti.
0 proračunu so predhodno razpravljali tudi v posameznih občinskih odborih. Janez Plntar (SDS), predsednik odbora za družbene dejavnosti, je povedal, da je bil odbor nesklepčen. Odbor je sicer razpravljal o proračunu, a ni sprejel nobenega sklepa. Martin Tomažln (SDS) je v imenu odbora za kmetijstvo povedal, da so rebalans na odboru podprli s 5 glasovi, Dejan Vuga (LDS) pa v imenu odbora za komunalo, prostor in ekologijo, da je odbor podprl rebalans. Podobno je predlagal tudi odbor za gospodarstvo, je povedal Lojze Verbajs (SDS).
Po predstavitvi je župan predlagal, da bi svetniki osnutek rebalansa tudi sprejeli, a je dr. Dušan Ivan Lavrič (SD) poudaril, da ne bi bila razprava dobra, saj je bilo večina gradiva danega svetnikom na mizo. Podoben predlog sta podprla tudi mag. Božo Predallč in Dušan Hočevar (oba SDS). Nato so svetniki glasovali, saj bi se načeloma lahko odločili za možnost sprejemanja osnutka rebalansa že na tej seji ali pa na prihodnji.
Na glasovanju je bilo za županov predlog 7 svetnikov, proti pa 9, kar je pomenilo, da so o rebalansu razpravljali na naslednji 33. seji občinskega sveta, 5. oktobra 2005
NOVI AMANDMAJI OBČINSKE UPRAVE
Jelka Kogovškova je na naslednji seji pojasnila dodatno vložene amandmaje, ki jih je pripravila občinska uprava. Na prihodkovni strani je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov Ministrstva za finance, da se primerna poraba lahko poveča za 87 mio sit. Zanimivo pa je, da skoraj 3/4 povečanja prihaja na račun povečanja dohodnine, skoraj 1/4 pa skupaj iz davka na promet nepremičnin in finančno premoženje. Še bolj zanimivo pa je, da se zmanjša za 5,5 mio sit iz davka na dobitke od iger na srečo in 8,1 mio iz davka na dediščine in darila.
Poglejmo še nekatere večje spremembe na odhodkovni strani! Dvignejo se:
- prestavitev visokonapetostnega elektrovoda na UN Zadrževalnik Bičje za 35-,0 mio sit,
- celotna postavka za zadrževalnik Bičje se zviša še za 17,0 mio sit,
- na novo se odpre postavko za solidarnostna sredstva za pomoč občinama Sevnica in Krško v skupni višini 3,0 mio sit,
- investicijsko vzdrževanje Županove jame pa se poveča za 3,5 mio sit.
Pri naslednjih dveh odhodkih pa naj omenimo, da gre samo za prerazporeditev sredstev:
- za subvencioniranje obrestnih mer pri kreditiranju kmetijstva za 2,8 mio sit,
- in za razvoj drobnega gospodarstva 3,0 mio sit.
SVETNIŠKA RAZPRAVA
Mag. Breda Škrjanec (LDS) ugotavlja, da rebalans ne prinaša nekih večjih radikalnih sprememb. Nekaj obrazložitev pa kljub temu vseeno ni mogla vsebinsko razumeti. Zanimalo jo je, če se povečujejo sredstva za krajevne skupnosti zaradi večjih obveznosti, zakaj tudi za občinsko volilno komisijo, najbolj sporna in čudna pa se ji je zdela razlaga, zakaj se povečujejo sredstva za urejanje romskih naselij.
Dušan Hočevar (SDS) je menil povsem drugače. V rebalansu so po njegovem narejeni večji premiki predvsem na investicijah. Glede na nizke dosedanje realizacije po posameznih postavkah se mu zdijo nekatere prerazporeditve na-
pačne. Po njegovem je zdaj gradnja knjižnice zares postala cokla grosupeljskega razvoja, načrti razvojnih programov pa se prilagajajo sproti. Pri posameznih velikih spremembah proračunskih postavk seje dotaknil povečanih izdatkov za izdelavo turistične karte in se vprašal, če tudi ta ne bo namenjena za politične promocijske namene. Na prihodkovni strani se je dotaknil večjega izpada sredstev v območju Sončnih dvorov. Investitorji so povečevali celo gabarite posameznih objektov, na postavki pobranega komunalnega prispevka pa beležijo manjši priliv od načrtovanega. Moti ga tudi znižanje postavke za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorski red občine. Zakaj se nič ne premakne pri zdravstvenem domu, knjižnico, pa s šolo v Žalni in na Polici? Ali se sploh pogovarjajo z lastniki zemljišč, saj se mu ne zdi smiselno, da bi s projekti lahko začeli brez dogovorov z lastniki zemljišč.
Jože Intihar (LDS) je pohvalil rebalans z gospodarskega in razvojnega vidika, kritiko pa dal na zadolževanje občine.
Dr. Dušan Ivan Lavrič (SD) seje že predhodno dotaknil investicij, ki naj bi znašale do konca leta okoli 800 mio sit, v naslednjem letu pa 1.765 mio sit, kar je še enkrat več kot bo realizirano letos. Zato je vprašal, katere investicije naj bi se začele v letošnjem letu (oz. so bile že začete) in katere naj bi se začele (in končale) v prihodnjem letu oziroma pozneje.
Lojze Verbajs (SDS) je s podrobnejšim pregledom izravnanih proračunskih postavk našel 22 postavk v obrazložitvah, ki se niso ujemale v tabelaričnem delu proračuna. Župan je pojasnil, da je možno, da na uradih lahko pri obrazložitvah pride do posameznih razlik, vendar mora v sami tabeli seštevek "štimati". Na začetku je suvereno trdil, da so vse postavke med seboj usklajene, pozneje pa je spoznal, da so dejansko med pripravo različnih gradiv med njimi nastale razlike, zato seje tudi opravičil.
Podobno je razlike opazil tudi Franc Štlbernlk (LDS). Kot predsednik odbora pa ga je zaskrbelo, da se toliko investicij prenaša v naslednje leto. V teh postavkah pa ga motijo nekatere prekoračitve, še posebej pri projektih, kjer so se že zgodile napake. Za te napake naj bi se uveljavljalo škodo tudi pri projektantih. Dodal pa je načelno ugotovitev, da se športni objeti ne povečujejo sorazmerno s številom povečanja števila prebivalstva, še posebej ne mladih.
Martin Tomažln (SDS) se je dotaknil področja kulture. Profesionalna kultura se kar dobro uveljavlja, ljubiteljski kulturi pa bi po njegovem mnenju bilo treba nameniti več. Po njegovem pa bi bilo treba nameniti več tudi za gasilstvo.
Mihael Kadunc (NSI) je ugotavljal, da se s cestami zadeve premikajo prepočasi, še posebej s cesto proti Ponovi vasi. Ob projektu ponovske kanalizacije naj bi se izvedlo tudi toplifikacijo. Zanimalo gaje še, kaj je z grosupeljsko obvoznico?
Matjaž TrontelJ (SLS) je ugotavljal, da se nekateri argumenti sproti spreminjajo (npr. utemeljitve za gradnjo vrtca in še nekatere druge strateške razvojne grosupeljske projekte), zato ugotavlja, da gre v občini za krizo vodenja.
ŽUPANOVI ODGOVORI IN POJASNILA
Župan Janez Lesjak seje v zagovoru dotaknil neurejene ali slabo urejene države, ki je v zadnjih letih izvajala denacionalizacijo. Neposredni efekt tega pa je zastoj tudi pri odkupih zemljišč za javne projekte. Vseh občinskih prioritet se strogo držijo, se pa zatika pri časovni realizaciji. Nato je v bran nad pripombo o krizi vodenja malo »pojamral« nad slabo zakonodajo (ki je bila večinoma sprejeta v mandatih pod LDS-ovim vodstvom), pa nad »uno« (beri: »LDSovo«) in »to« (beri: »Janševo«) vlado. Je pa poudaril, da so se prav pod njegovim vodenjem začeli odpirati najtrši grosupeljski orehi, ki so jih njegovi predhodniki odrivali v nedoločen čas. Edino strateško pomembno upanje občini pa ostaja, če se bo v bodoče zares izvedla predvidena prostorska strategija, tako kot je zastavljena.
Okrog denarja, ki je bil predviden za zemljišča pri zdravstvenem domu, je dogovorjeno z direktorjem, da ga namenijo za investicijo, ki jo vodi direktor. Če pa bo prišlo do privatizacije zdravstva in drugačnih pobud v javno zgrajenem zdravstvenem domu, bo dal predlog na referendum, da ostane primarni del splošnega zdravstva javen. Za šolo, igrišče in telovadnico v Žalni imajo zemljišče, za dodatna igrišča in parkirišča pa še ne. Za ta del pa ne bodo dali toliko, kot želi dobiti lastnik, so pa pripravljeni preplačati zemljišče. Intiharju je glede zadolžitev pojasnil, daje na občino prišlo nekaj denarja iz izravnave, vendar je tega zara-
di grosupeljske razvitosti zelo malo. Občine se po novem lahko zadolžijo namesto 10 % za 20 %.
Dr. Lavriču je nato župan naštel investicije, ki so pripravljene in jih je treba le še speljati. Katere so bile začete in katere bodo končane, pa ne more natančno povedati iz glave. Lahko pove samo nekaj najdebelejših. Knjižnica - letos začetek, končanje drugo leto, isto vrtec, šola Žalna - začetek drugo leto, zaključek 2007. Ceste od Cikave do Grosupljega v razdalji 900 m država ne more speljati v enem letu. Kritično se bo (je) začelo pri križišču Mercator. Drugo leto bo prišlo na vrsto krožišče pri Kovinastroju. Na odseku od Mercatorja do Občine je Agencija za železniški promet dala soglasje za prečkanje z nadvozom približno na sredi med Mercatorjem in križiščem Pod gozdom. Odsek ceste med Malo in Ponovo vasjo na šentjurski cesti pa bi moral biti narejen še letos. Vodovod na Novi Gori -v letošnjem letu je narejena trasa do vodohrama, sedaj pa je na vrsti sekundarno omrežje, ki naj bi bilo končano naslednje leto. Edina vas, ki še nima vode, je Huda Polica. Ocenjuje, da bo treba za to nameniti okoli 60 mio sit. Narejena je bila tudi sanacija zaseka na plazovitem delu ceste na Polico. Največji zalogaj pa je na spodnjeslivniški kanalizaciji, saj so bili tudi predračuni v preteklosti narejeni prenizko, ker je bila kategorija trdote tal določena napačno. Zadrževalnik Bičje naj bi se gradil v naslednjem letu in naj bi bil tudi končan. Zadrževalnik Velik potok je obljubljen za naslednje leto, a so že samo v njegovem mandatu ta zadrževalnik kar nekajkrat prestavili.
Štiberniku je glede prenosov sredstev pojasnil, da se bodo nekatere postavke plačale šele čez dva meseca, kar pomeni, da bo marsikatera v letošnjem letu začeta investicija plačana šele v naslednjem letu. Glede glasbene šole župan meni, da ne more imeti vseh prostorov samo zase, gre pa tudi samoplačniško dejavnost. Pritiski za povečanje športnih objektov so veliki. Med prvimi investicijami pa naj bi bilo povečanje telovadnice pri šoli na Tovarniški. S Tomažinom se je na splošno strinjal, a je denarja za kulturo kar precej namenjenega. Za gasilce je namenjenih 40 mio sit, ni pa namen v kopičenju sodobne opreme. Kaduncu je za predlagano toplifikacijo v Ponovi vasi z uporabo biomase v sklopu energetske študije pokazal na 26 mio sit izgube iz proračuna in dejal, da do nadaljnjega občina ne bo gradila takih sistemov. Izgradnja toplovodnih kolektorjev pa je približno trikrat dražja od običajnih kanalizacij. Za obvoznice je naročena študija v treh obvozih po ulicah. Trontlju: zamuda pri vrtcu ni bila narejena na občinski strani. In na koncu je tudi Intiharju pojasnjeval, kako ukiniti neaktiven medobčinski podjetniški sklad med občinami Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje ter kako dobiti denar nazaj v občinski proračun. Gre za približno 70 mio sit.
Po replikah svetnikov županu in posameznim svetnikom ter na trenutke kar nekoliko dvignjenem tonom so nato skupaj le OBLIKOVALI (KONKRETNE) PREDLOGE AMANDMAJEV: podpre se vse pisne amandmaje občinske uprave v gradivu,
- v šolah Louisa Adamiča in Brinje naj se v letu 2005 poveča amortizacija za 3 mio sit - predlagatelj Dare Gabrijel (LDS),
- povečajo se najemnine za zemljišča, na katerih so športni objekti - smučarske skakalnice v Čušperku za 300.000 sit - predlagatelj Alojz Verbajs (SDS),
- povečanje sredstev za izdelavo večnamenskega parkirišča pri gasilskem domu v Veliki Račni za 1 mio sit - predlagatelj Alojz Verbajs (SDS) in
- povečanje sredstev za obnovo gasilskega doma v Škocjanu še za 2 mio sit - predlagatelj Martin Tomažln (SDS).
Sredstva pa se za »pokritje« teh amandmajev zmanjšajo na postavki zadrževalnik Bičje, saj se v letošnjem letu še ne bo začel graditi. Ostali so umaknili amandmaje.
>HAPPY END : SPREJEM OSNUTKA IN PREDLOGA REBALANSA
Po tem dokaj umirjenem delu seje pa so svetniki osnutek rebalansa 2 za leto 2005 in popravek proračuna za 2006 podprli z 18 glasovi, ga prekategorizirali v predlog in ga nato potrdili s prav toliko glasovi.
Jože Miklič
Sklep o pridobitvi nepremičnin
v k.o. Grosuplje - naselje pare. št. 903/1,2134/15 in 2134/17
32. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. septembra 2005
Jelka Kogovškova je povedala, da so lastniki nepremičnin, ki so predmet tega sklepa, ponudili občini nepremičnine v odkup. Na zemljišču parc.št, 903/1 v naravi stoji stari brinjski mlin, na pare. št. 2134/15 in pare. št. 2134/17 pa je (suhi) vodotok. Občina z odkupom brinjskega mlina, ki ga želi preurediti v muzej, uresničuje svojo pristojnost v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine, ki lokalno skupnost zavezuje k zagotavljanju sredstev za ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine v njenem okolju. Za odkup so v proračunu za letošnje leto predvidena sredstva v višini 22 mio sit.
Mlin pri graščini Brinje je kot pomembna etnološka dediščina naveden v evidenci nepremične kulturne dediščine v občini Grosuplje v zbirnem registru RS. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije predlaga razglasitev mlina za kulturni spomenik lokalnega pomena (Strokovne zasnove varstva naravne in kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Grosuplje, 1999). Mlin, ki ga je v svoji Slavi vojvodine Kranjske upodobil že Janez Vajkard Valvasor, spada danes med najbolj ohranjene grajske mline na Slovenskem. Sredi 16. stoletja ga je zgradil takratni deželni glavar Jakob Lambergz Boštanja. Spada pa med največje v Grosupeljski dolini.
Župan Janez Lesjak je še posebej izpostavil vrednost tega objekta, saj so v njem še vedno ohranjeni večji deli s tehničnim 'postrojenjem1, v nadaljevanju pa tudi možnost, da bi na podlagi projekta za zaščito dediščine in vzporedne primerne kulturne ali - in turistične dejavnosti lahko dobili tudi državna in evropska sredstva.
Mag. Breda Škrjanec (LDS) je vprašala, kdo bo izvajal muzejsko dejavnost. V nadaljevanju pa je Škrjančeva posebej poudarila, da zelo podpira kulturo na splošno in se bomo kljub temu, da Grosuplje še nima prave vizije razvoja kulture in turizma, v bodoče vendarle morali posvetiti tudi tem področjem. Podobno je v nadaljevanju menil tudi Borut Hrovatln (LDS).
V svetniški skupini LDS so (razen Dareta Gabrijela) načeloma podprli nakup mlina. Franca Štibernlka pa je motil sklep, ki govori samo o nepremičnini, o premičnini pa ne, saj se bo lahko zgodilo, da bo nekdo odstranil ali pa pro-
dal tehnično dediščino. Opozoril pa je tudi na preteklo napako, koje občina kot lastnik prodala bližnji grad Brinje, ki bi lahko skupaj z mlinom dobro služil za kulturne in turistične dejavnosti. Dare Gabrijel in Dejan Vuga sta dejala, da se bodo na majhni parceli »težko šli« nek turizem. Gabrijel je menil, da bodo samo »pognali« denar, vse skupaj pa bo še naprej le propadalo, saj je veliko težje, kot kupiti neko zgradbo, obdržati jo pri življenju, Vuga pa je predlagal, da bi točko zaradi nekaterih nejasnosti (predvsem premičnine) obravnavali na naslednji seji, a tega predloga niso podprli. Jože Intihar (LDS) je menil, daje cena po njegovem vsaj za polovico previsoka.
Na »desni strani« so bila mnenja deljena. Dušan Hočevar (SDS) je ob načelni podpori za nakup imel tudi pomislek, da občina ne bo mogla realizirati muzejske dejavnosti. Janez Plntar (SDS) in Alojz Verbajs (SDS) pa sta se prav tako dotaknila same velikosti parcele (300 m2), na kateri ne bo možno izvajati nameravane dejavnosti, zato ne podpirata nakupa. Matjaž Trontelj (SLS) je posebej poudaril identiteto, ki bi jo občina dobila tudi s tem mlinom. Zato zanj nakup ni sporen. Temeljno vprašanje pa je, kako vse sorodne dejavnosti dati na skupni imenovalec in jih spraviti v življenje. Janeza Kozlevčarja (NSI) je zanimalo, če so na objektu pod spomeniškim varstvom lahko izvajajo kakšni drugi nepredvideni posegi. MIha Kadunc (NSI) je načeloma podprl nakup, saj se mu zdi pomembno reševati tudi najmanjše koščke naše identitete.
Županje o vprašanju mag. Škrjančeve in ostalih, ki so imeli pomisleke v zvezi z muzejsko dejavnostjo menil, da bo mogoče v začetku ta dejavnost organizirana na volonterski ravni, Kozlevčarju pa je odgovoril, da je v pogledu varstva dediščine primeren le nakup objekta, saj se lahko zgodi, da ga bo lastnik prodal, v njem pa se bodo lahko pojavila najnižja vrsta stanovanj ali pa kakšna delavnica. Zaradi pomislekov o majhnem (parkirnem) prostoru pa je povedal, da bodo ob šoli povečali število parkirnih mest.
Sklep je na koncu, vključno s popravkom o vključeni premični dediščini, podprlo 14 svetnikov, 2 sta bila proti.
Jože Miklič
2864526^^3
mm » u %mmi mmmmm, mum
Pravilnik o obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti ali upravljanju Občine Grosuplje
SLUŽNOSTNE PRAVICE
Osnutek in predlog - 32. seja, 28. septembra 2005, in 32. seja OS Občine Grosuplje
Direktor občinske uprave Marko Podvršnik je uvodoma povedal, da Občina rabi generalni predpis, da bo lahko določila enake pogoje zainteresiranim uporabnikom za služnostne pravice na občinskem nepremičnem premoženju in vknjižbo leten v zemljiško knjigo. Služnost mora biti določena čim bolj natančno in v čim manjšem možnem obsegu, racionalno in gospodarno. Odškodnino določa pooblaščeni cenilec, ali pa je brezplačna na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih določa pravilnik. Služnosti je potrebno določiti za lastnike kabelskih televizij in raznih drugih komunikacijskih naprav. Za obvezne gospodarske javne službe (vodovod, vročevod, kanalizacija...) pa je praviloma služnost brezplačna, razen če bi prišlo do koncesijskih investicij, ki pa bodo glede odplačevanja odškodnine verjetno precej daljša (od 10 do 30 let).
Občina je po Uredbi o obremenjevanju državnega in občinskega premoženja dolžna zaračunavati to obremenjevanje. Pri tem bo šlo tudi za dva načina plačevanja: rentno plačilo bo kot ena od možnosti za komunikacijske objekte, kjer bo npr. investitor plačal na začetku 25 % odškodnine, nato štiri leta nič, v desetih letih pa bo dejansko plačal še vso ostalo razliko do 100 % odškodnine. Če tega ne bo storil, bo občina postala trajni lastnik zgrajenih objektov. Za ostale javne gospodarske objekte to ne bo veljalo, saj so tako in tako v javni lasti. Župan Janez Lesjak je še dodal, da seje treba tudi na občini obnašati tržno. Sicer občina ne more braniti npr. izgradnje komunikacij, mora pa vztrajati na svojih enotnih stališčih tudi glede odškodnine.
Dejan Vuga (LDS) je v imenu odbora za prostor povedal, da je leta podprl sklep in pohvalil občinsko upravo, daje pripravila tak pravilnik.
Osnutek so svetniki soglasno potrdili.
Na 33. seji, 5. oktobra 2005, so svetniki sprejemali predlog istega odloka.
Na začetku je direktor občinske uprave Marko Podvršnik omenil, da večjih sprememb ni bilo vnesenih v ta pravilnik, le da mora komunikacijski ponudnik vključiti tudi lokalni televizijski signal, da bi vsi občani lahko spremljali med drugm tudi seje občinskega sveta. Popravljeni so bili le 5. (o načinu plačevanja odškodnine za stvarno služnost ter vsakoletni revalorizaciji), 8. (o pisnem zagotovilu za zagotavljanje vključevanja lokalnega tv signala - tega so med razpravo precej podrobno dopolnili) in nov 9. člen (oprostilo plačila oziroma zmanjšanje plačila odškodnine v odročnih krajih občine).
Matjaž Trontelj (SLS) je imel pripombo glede nejasne definicije vključevanja lokalnih televizijskih študijev. Župan je zatrjeval, da bodo vsi investitorji gradnje tv signalnih sistemov vključevali tudi lokalne signale. Dr. Dušana Ivana Lavriča je prav tako zmotila nejasna definicija tako glede komunikacij kot tudi gospodarskih javnih dejavnosti. Zato je Podvršnik pripravil nov predlog končnega besedila amandmaja z novo alinejo v 8. členu pravilnika, ki govori, kaj mora vsebovati vloga investitorja,ko zaprosi za služnostno pravico. Dopolnjena alineja se glasi: - pisno izjavo, da bo uporabnikom z območja občine Grosuplje zagotavljal medomrežno povezovanje (signal lokalne televizije) v svojem omrežju. Dr. Lavriču pa je utemeljeval hipotetično, če bi se npr. v občini odločili za trženje plinskega omrežja, pa leto ne bi spadalo v obvezno gospodarsko dejavnost.
Pravilnik so svetniki sprejeli soglasno s 16 glasovi.
Jože MiMč
IZPOSTAVA RAZVOJNEGA CENTRA LITIJA V GROSUPLJEM - PODPORA PODJETNIKOM
Območna obrtna zbornica Grosuplje se je z namenom razširitve podjetniškega podpornega in razvojnega okolja s kakovostnimi storitvami na območju občine Grosuplje povezala z Razvojnim centrom Litija (RCL), kot enim od bolj uspešnih in perspektivnih lokalnih pospeševalnih centrov v Sloveniji. V tem mesecu začne Izpostava RCL z delovanjem v Domu obrtnikov v Grosupljem.
Potreba po dopolnitvi podjetniškega podpornega okolja
Pisarna Območne obrtne zbornice (OOZ) Grosuplje je bila doslej tako rekoč edino mesto na območju občine Grosuplje in širše, kamor so se obrtniki (člani OOZ), drugi podjetniki in vsi potencialni podjetniki obračali po informacije in svetovanje v zvezi s samim začetkom dejavnostiin tudi s celotno paleto podjetniške problematike. OOZ z dvema zaposlenima ne zmore zadovoljiti vseh potreb podjetniškega potenciala na lokalnem nivoju, še posebej, ker naj bi s svojimi finančnimi in kadrovskimi zmožnostmi prvenstveno zadovoljevala potrebe svojih članov, ki jo financirajo.
Ker pa je OOZ Grosuplje v tridesetih letih obstoja verjetno najbolj verodostojno zaznavala domači podjetniški utrip, je tudi v današnjem času opredelila potrebe v lokalnem okolju predvsem na področjih:
o informiranja podjetniške populacije;
o pomoči pri pridobitvi virov financiranja podjetniškega razvoja;
o svetovanja pri rasti podjetja in oblikovanju ter izvajanju razvojnih projektov;
o usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih;
o spremljanja trendov v regiji in Sloveniji;
o spodbujanja inovacij in zaščite intelektualne in industrijske lastnine;
o raziskae novih tržišč in izdelkov.
Idejo o razširitvi podjetniškega podpornega okolja, katere gonilna sila je bil predsednik OOZ Grosuplje Jože Intihar, sta podprli tudi občini Grosuplje in Ivančna Gorica. Pri iskanju partnerskih povezav je na najboljši odziv naletel pri Razvojnem centru Litija, kar je kasneje tudi celotno vodstvo zbornice ocenilokot najboljšo izbiro. Rodila seje zamisel o ustanovitvi izpostave s sedežem v dograjenih podstrešnih prostorih Doma obrtnikov v Grosupljem. Izpostava začenja z delovanjem - z vsemi oblikami podjetniškega svetovanja - v ponedeljek, 17. oktobra. V prvi fazi bo svetovalno dejavnost opravljala vsak ponedeljek, nato pa postopno razširila svojo ponudbo z zagotavljanjem storitev vseh opredeljenih potreb in glede na podjetniško zanimanje dopolnila svoj kadrovski potencial.
Srečanje gasilk članic na Spodnji Slivnici
32. seja OS Občine Grosuplje, 28. septembra 2005
PASJE ZAVETIŠČE
Matjaž Trontelj - SLS: Če občina nima urejenega pasjega zavetišča, mora imeti sklenjeno pogodbo z nekim izvajalcem. Pri nas izvaja to izvajalec iz trebanjske občine. Zanima ga. za kako velik proračunski strošek gre.
ŠMARSKA KABELSKA TELEVIZIJA
Trontlja je tudi zanimalo, kako je z izgradnjo kabelskega komunikacijskega sistema v Šmarju-Sapu. Župan je dejal, da Ljubljanski kabel še do danes sistema ni vzpostavil in da kljub ponudbi resne konkurence nima novih in uradnih informacij.
PROMETNA SIGNALIZACIJA V BREZJU
Janez Kozlevčar - NSI je povedal, da so na predhodno njegovo vprašanje postavili ogledala, niso pa postavili ustreznih znakov, ki bi označevali prednost cest. Župan je odgovoril s »stereotipnim odgovorom«; Voznik se mora prilagoditi razmeram na cesti.
33. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 5. oktobra 2005
SPREJEMA V DOM STAREJŠIH OBČANOV
Aleš Medved - LDS je izpostavil najprej vprašanje, na kakšen način naši občani uveljavljajo prednost pri zaprosilu za sprejem v to ustanovo. Ali obstaja javna listina in kje bi jo lahko videl?
DEPONIJA V ŠPAJI DOLINI
0 smetišču v Špaji dolini je bilo rečeno, da bo zdržalo 25 let. Ali ima občina kakšen plan za nevarne odpadke in plastične mase? Župan trdi, da je prostora na deponiji dovolj. Na tej deponiji pa je direktor JKP sprejel ponudbo podjetja, ki se ukvarja z razkuževanjem bolnišničnega odpada.
vprašanja svetnikov
MAKADAMSKA CESTA OB BRINJSKEM MLINU
Ob mlinu v Brinju poteka makadamska pot, ki je hkrati tudi dovozna pot za šolo? Ali sejo bo uredilo?
CESTA OB KNJIŽNICI RAZKOPANA
Cesta pri knjižnici je razkopana. Ali se bo popravila pred izgradnjo nove knjižnice?
ZARADI SLABEGA VREMENA PRESTAVITI AGRO- IN HIDROMELIORACIJE
Anton Perme - SLS: Agro- in hidromelioracije naj bi se izvajale tudi prihodnje leto, saj en izvajalec ni mogel zaradi vremenskih razmer vsega opraviti. Župan meni. da bodo morale biti vse vloge obnovljene, čeprav bodo vzeli to kot pobudo in preverili, če ni morda pobuda v nasprotju s pravilnikom.
SKRB ZA POLJSKE POTI
Občina naj bi poskrbela za vzdrževanje občinskih poljskih poti. Župan meni, da je teh poti preveč in jih Občina ne more vzdrževati.
KAKŠNO JE BILO UKREPANJE KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA?
Božo Predalič - SDS: V času pred referendumom je bilo oglaševanje na nekaterih krajih v občini Grosuplje v nasprotju z zakonom. Kaj je ukrepal komunalni inšpektor glede nepravilnega oglaševanja? Če je bilo kaj pritožb, je moral ukrepati.
KAKO VAREN JE NOVI PROMETNI REŽIM POD SLIVNIŠKIM HRIBOM?
Mihaela Kadunca - NSi je zanimalo, če obstaja kakšno poročilo v zvezi s prometom po prenovi prometnega režima pri obrtni coni pod Slivniškim hribom. Župan pravi, da podatkov o nesrečah na občini nimajo.
Jože Miklič
Članice PDG grosupeljske občinske zveze se srečujemo enkrat letno. Da se bolje spoznamo med sabo, imamo srečanja vsako leto v drugem gasilskem društvu. Pripravimo kratek kulturni program, seveda sem spada tudi pogostitev, ki jo društvo pripravi po svojih sposobnostih. Povabimo tudi predsednico članic Gasilske zveze Slovenije, predstavnice in članice gasilskih zvez ljubljanske regije II.: Dobre-polje, Grosuplje, Ivančna Gorica. Kočevje, Loški Potok in Ribnica. Povabljen je tudi predsednik občinske gasilske zveze in članice pobratenih društev. To je bilo že naše osmo srečanje: dvakrat smo bile v Grosupljem, nato v Šmarju, Ponovi vasi, Račni, Veliki Loki, Polici in nazadnje na Spodnji Slivnici letos, 1.10.2005.
Srečanje se prične s pozdravnim govorom predsednice članic društva, ki poda tudi nekakšen pregled dela, predsednik društva predstavi zgodovino društva in poda mnenje o delu članic. Delo članic oceni tudi predstavnica članic občinske gasilske zveze in nasuje novih idej za nadaljnje delo. Z nami je ponavadi tudi članica gasilske zveze Slovenije, ki tudi poda svoje mnenje in smernice za naprej. Predsednik občinske gasilske zveze pa ponavadi zaključi s svojo oceno dela članic, ki pa se precej razlikuje od društva do društva. Nekatere članice so vredne pohvale, ker kljub obremenitvam, ki jih ni malo v današnjem času, najdejo čas za vaje in tekmovanja, vložijo res veliko truda za tekmovanja med društvi na občinskem, medobčinskem, regijskem in državnem nivoju.
V naslednjih dveh letih bomo imele srečanja v ŠtJuriju in Škocjanu.
Za popestritev večerov nas ponavadi zabavajo zvoki, ki prihajajo iz harmonik vaških harmonikašev. Na našem srečanju sta nas razveselila brata Jože in Tine, katerima pa seje za kratek čas pridružila tudi mlada Ksenija Rihter, ki je pred tem sodelovala tudi v kulturnem programu.
Veselja je bilo dovolj in tudi moški, ki jih je bilo bolj malo, niso bili nič izbirčni. Niso gledali, ali je gasilka stara ali mlada, samo da se je veselo zavrtela, pa četudi je bila veteranka.
Članice PGD
Spodnja Slivnica
V okviru grosupeljske Izpostave RCL je predvidena tudi vzpostavitev točke »Vse na enem mestu« (VEM). RCL je za točko VEM s podporo sedmih občin izdelal projekt, s katerim je kandidiral za 48 milijonov tolarjev iz sklada Phare. Če bo projekt uspešen, bo grosupeljska izpostava dobila 13 milijonov nepovratnih sredstev, ki jih bo namenila za opremo prostorov, nabavo računalnikov in izobraževanje.
Center za razvoj Litija se predstavlja
Center za razvoj Litija (RCL) je januarja 2000 ustanovila Občina Litija. Delovati je začel septembra istega leta kot zavod na področju pospeševanja celostnega razvoja s poudarkom na razvoju zaposlitvenih potencialov in razvoju podjetništva. Namen ustanovitve zavoda je opravljanje nalog skladnega regionalnega razvoja.
Center za razvoj Litija je v 5-letnem obdobju na področju pospeševanja podjetništva v lokalnem okolju izvedel 2.805 svetovalnih ur, sodeloval v 117 projektih, organiziral in uspešno izvedel 82 izobraževanj, v katere je bilo vključenih 1.800 slušateljev. Prav tako je pripomogel podjetnikom k pridobitvi 183 mio sit nepovratnih sredstev za razvojne projekte in 486 mio sit za investicijske projekte. V program vav-čerskega svetovanja je bilo preko Centra do junija 2005 vključenih 150 podjetij in uspešno izvedenih 66 samozaposlitev. Prav tako so podjetnike vključevali v promocijske aktivnosti s predstavitvami na 8 sejmih. Promocija podjetniške kulture se je izvajala tudi na 22 osnovnih šolah, kjer so bili v podjetniške krožke vključeni 404 učenci.
Vloga Centra seje razraščala počasi z utrjevanjem obstoječih vezi in novimi povezavami. Preko inovativnih poskusov izobraževanja ter oblikovanja vizij in strategij razvoja za kraje in ljudi je podjetnikom skrajševal poti do informacij v takratni občini Litija. Z nizanjem uspešno izvedenih zamisli je rasla potreba po njegovi pomoči in sodelovanju pri navezavi poslovnih stikov, organizaciji in promociji, svetovanju, povezovanju in izvajanju projektov.
Prvi skupni projekt - analiza potreb
V sodelovanju z OOZ Grosuplje seje Center za razvoj Litija že lotil prvega skupnega projekta - analiziranja dejanskih potreb mikro in malih podjetnikov v omenjenih občinah. Rezultati anket bodo temeljno izhodišče za nadaljnje oblikovanje strateških usmeritev pri podpornih storitvah.
Vavčersko svetovanje - subvencija države za svetovalno podporo podjetjem
Vavčerski sistem svetovanja je oblika podjetniške svetovalne podpore države, namenjene malim in srednje velikim podjetjem in potencialnim podjetnikom. S sofinanciranjem svetovanja se podjetnikom začetnikom in delujočim podjetjem olajša dostop do kakovostnih svetovalnih storitev ter nudi različne oblike podpore: informiranje, skupinsko podjetniško svetovanje in usposabljanje ter usmerjanje pri uresničevanju poslovnih zamisli, projektov, načrtovanju rasti in reševanju poslovnih problemov.
Kai pridobite z vključitvijo v vavčerski sistem svetovanja?
- Kakovostno podporo svetovalcev, ki vam bodo pomagali pri rasti vašega podjetja in razvojnih načrtih ali pri reševanju težav pri poslovanju podjetja;
- subvencijo v višini 50 % neto cene svetovalne ure, v skupni višini 1.000.000,00 sit letno;
- informacije o aktualnih temah za podjetnike in razpisih. Moj spletni priročnik
Z naročilom Priročnika vam na Centru za razvoj tedensko brezplačno posredujejo aktualne informacije o javnih razpisih, novih gospodarskih predpisih, poslovnem sodelovanju in aktualnih poslovnih dogodkih. Najhitreje se lahko naročite preko elektronske pošte na lnfo@cr-lltila.si. Ana Vatovec
Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija tel 01/896-27-10, 01/ 896-27-15, fax: 01/896-27-12, info@cr-litija.si, http://www.litija.net/rcl/ IZPOSTAVA GROSUPLJE, Dom obrtnikov, Ob Grosupeljšcici 1B, Grosuplje
Obrtniki, podjetniki, potencialni podjetniki, brezposelni z željo po samozaposlitvi
Želite informacije, imate probleme in potrebujete kakršnokoli podjetniško svetovanje ali vključitev v vavčersko svetovanje?
VABLJENI
na Izpostavo Razvojnega centra Lrtiia
v prostorih Območne obrtne zbornice Grosuplje.
Svetovalne ure - vsak ponedeljek od 9. do 15. ure.
OBRTNIKI IN PODJETNIKI
Center za razvoj Litija, Izpostava Grosuplje VABI na
ANIMACIJSKO DELAVNICO
RAZVOJNO ORGANIZIRANJE PODJETIJ
v četrtek. 24. novembra 2005. ob 17. url
v prostorih OOZ Grosuplje, Ob Grosupeljšcici 1B, Grosuplje.
Predstavljeno bo:
- razvojno organiziranje podjetij za prijavo na javne razpise,
- prijavljanje na razpise za subvencije ob zaposlitvi brezposelnih oseb,
- program vavčerskega svetovanja in koriščenje subvencij.
Udeležba na delavnici je brezplačna, potrebna je le predhodna prijava na OOZ Grosuplje, Ob Grosupeljšcici 1B, 1290 Grosuplje ali po tel 7865-130, ali 7865-135 ali faxu: 786-1645.
181». MlIilA
SPOMINSKO SREČANJE NA ILOVI GORI
V soboto, 15. oktobra, je bilo v organizaciji Območnega združenja Zveze borcev Grosuplje, tradicionalno srečanje borcev NOB, domačinov in vseh, ki žele ohranjati spomin na zgodovinsko odločitev slovenskih rodoljubov za oborožen upor proti okupatorju in njihovim pomagačem. Srečanju so se pridružili tudi udeleženci pohoda po Radenskem polju in Ilovi Gori, ki gaje že enajstič organiziralo Planinsko društvo Grosuplje.
Pred grobnico, v kateri je pokopano okrog 70 borcev Cankarjeve in X. -Ljubljanske brigade, ki so padli v bojih z nemškim okupatorjem novembra 1943. leta, je zbrane nagovoril župan občine Grosuplje g. Janez Lesjak z naslednjimi besedami:
Spoštovane borke in borci, spoštovani gostje.
•Leto za letom se srečujemo tu na Ilovi Gori, kraju, kjer sta pred desetletji svojo krvavo bitko za preboj iz smrtonosnega obroča nemških sil bili Cankarjeva in Ljubljanska brigada z ostalimi enotami iz Stiškega okrožja, ki so se znašle na teh položajih.
Težko je danes podoživljati tiste trenutke, ko se je tu, po teh grebenih in obronkih, dogajal smrtni ples in boj za preživetje. Odločnost, strah, sovraštvo in pogum, so se mešali med seboj in prežemali borke in borce v tem neenakopravnem boju, kjer je smrt prežala in kosila za vsakim grmom in drevesom. Vse to je sedaj nekako daleč in vse dalj, v sivini preteklega časa in človeške pozabe. Pa vendar danes, tu, skupaj stojite preživeli in tu počivajo neme, herojske žrtve tistega časa, časa, ki ni dajal, je samo jemal. Časa, ko se je moral slovenski narod usodno odločati o preživeti ali izginiti. In preživel je, preživel po zaslugi vas in njih, ki so žrtvovali za ta veliki ideal vse, kar so imeli. Narod, ki ne spoštuje in ne zna ceniti velika dela in žrtve svojih predhodnikov za to, kar imamo danes, ni vreden njihove žrtve in samega sebe, tak narod tudi od drugih ne more pričakovati priznanja in spoštovanja.
Vendar, časi so se spremenili. Sedaj imamo demokratičen, za človeka trd in vse trši kapitalističen družben sistem. In če se je nekoč govorilo, da revolucija žre (le) lastne otroke, lahko danes rečemo, da ta družba v celoti siromasi lastni narod. Ne!!, za to se niste borili, za to niso bili vloženi vsi napori in žrtve med NOB in kasneje.
Z narodno zavestjo smo na tleh. Žalostno je gledati ter poslušati po televiziji in na sploh, ko mladi danes ne vedo več, kaj je bila NOB, ne vedo, kdo so bili partizani, ne vedo, kakšne žrtve so dali njihovi stari starši in komu se imajo zahvaliti, da so lahko danes tako brezskrbni in brezbrižni, tudi do preteklosti svojega naroda.
Pa saj mladi niso krivi, kriv je sistem, krivi smo vsi, ki že ves čas, od kar smo Slovenci uresničili zgodovinske sanje in postali samostojni, pozabljamo, da je v tako majhnem narodu nujno potrebno v mladih saditi in negovati ljubezen do svojega naroda, do svoje domovine in slavne preteklosti. Saj, kdo pa si? v tem globalnem in odtujenem svetu, če ne poznaš in se ne zavedaš svojih korenin in svoje preteklosti? Kam se vračaš, česa se opri-meš ali zavedaš v trenutkih slabosti in težav ob izgubi lastne identitete, ki je danes tako pogosta med našimi vodilnimi ljudmi in strokovnjaki, tu doma, kaj šele v širnem svetu?
Izguba identitete in kompleks majhnosti sta za bodočnost naroda skraj-
no resen problem. Ker se bojimo vsega in vsakogar, pristajamo na kompromise, ki bodo imeli dolgoročne posledice za naš narod. Ob ponižnem vstopanju v ES in NATO smo sprejemali obveznosti, ki jih ne bomo mogli ali jih bomo z veliko težavo in odrekanjem zmogli uresničiti. Več kot bomo dobivali, bomo dajali, to je sedaj že jasno. Ob vsem tem zavedanju pa še vedno vlečemo vsak na svojo stran in politiki ne zmorejo med narodom vzpostaviti tiste enotnosti in povezanosti, kije v takih trenutkih več kot potrebna. Ne zmoremo se politično niti teritorialno-administrativno organizirati, da bi v skupnosti narodov, v katero smo vstopili, lahko delovali kot enakopraven partner in koristili vsaj tisto, kar smo tej skupnosti dali in za kar smo v to skupnost vstopili.
Enako ali še bolj usodno je na področju varnosti in obrambe naroda. Za radi lastne komoditete in političnega populizma, ki ni pripravljen na nikakršna odrekanja in žrtve, smo ukinili nacionalno vojsko in vstopili v mednarodne vojaške povezave ter od tega, nikoli preizkušenega, nepredvidljivega in negotovega, politično-vojaškega združenja raznih narodov pričakujemo varnost domovine in naroda, v vsakem primeru in za vse večne čase. Obramba in varnost naroda danes ne briga nikogar več.
Ali kdo ve, da niti tolarja od milijard, namenjenih za Slovensko vojsko, ni namenjenega za neposredno obrambo domovine? Ali kdo ve, da nimamo niti ene enote SV, namenjene za neposredno obrambo lastne domovine? Ali kdo ve, da SV nima niti ene naloge ali določenega položaja na teritoriju Slovenije, če bi bilo potrebno zavarovati našo domovino? Ali kdo ve, da nimamo nobenega strateškega dokumenta za obrambo lastne domovine? Ali kdo ve. da sedaj v Sloveniji formiramo enote in vojaške kapacitete izključno samo za potrebe in interese tujcev in so za lastno obrambo domovine popolnoma neuporabne? Ali kdo ve, da so slovenski politiki potisnili SV v nekakšne trilateralne vojaške povezave z našimi sosedi in nekdanjimi agresorji in da je prvič po II. svetovni vojni italijanski general poveljeval enotam slovenske vojske na teritoriju Slovenije, na področju, po katerem ima Italija še vedno in bo vedno imela ozemeljske apetite? Za svobodno domovino padli Primorci se obračajo v grobu.
Vsega tega narod ne ve, vse to se pred narodom skriva in prikriva. Zato zamerim vsem tistim, tudi borčevski organizaciji in organizacijam vojnih veteranov, ki molčijo ob takih dogajanjih, zamerim predvsem predsedniku države in vrhovnemu poveljniku, odgovornemu za varnost naroda, da kljub temu, da ve za porazne razmere in omenjena dogajanja, pri tem sodeluje, o problemih neodgovorno molči in vede ali nevede sodeluje s tistimi, ki jim je bila zrušitev obrambne pripravljenosti slovenskega naroda osnovni cilj.
Ali se bo nekoč Slovencem ponovno zgodilo, kar se je vam? Narod bo v stiski in težavah ostal sam in znašel se bo, kot se pač bo. Vendar, ali bodo takratne generacije Slovencev zmogle in bile pripravljene ponoviti in se odločiti, kot ste se vi, in se ne bodo spraševale, ali se splača, ampak, da se bodo zavedale, da je varovanje domovine in naroda pravica in dolžnost vsakega posameznika in da za domovino in narod ni prevelika nobena žrtev. In ali se nam bo ponovno zgodil nacionalni razkol in krvavi medsebojni pokol, kot že tolikokrat v zgodovini. - KDO VE?-
Zapisal:
Franc Štibernik, predsednik Območnega združenja ZZB Grosuplje
A B I L O
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GROSUPLJE
v« vabi k sodelovanju na natečaj za
»NAJLEPŠI IZDELEK Z GASILSKO TEMATIKO«
Nagrade in zaključek;  sreda, 9. 11. 2005 ob 17. uri
pred Gasilskim centrom v Grosupljem,
kjer bodo v programu NASTOPILI otroci vrtca Kekec iz enot: TINKARA
KEKEC ROŽLE
in ZMAJČEK FERDO IZ RADIA ZELENI VAL
1. NAGRADA
naj i/dclck bo kraBil nov gasilski koledar
SE VELIKO DRUGIH NAGRAD,  PRESENEČENJ IN DOBRE VOLJE
vobljem otroci, »toriI in vil prijatelji gasilstva
'dclkc lahko oddate v vseh enotah vrtca KOODC Grosuplje ali la naj naslov: PGD Grosuplje, Gasilska c. 6, »za natečaj.«
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB GR0SUPUE
VABI VSE OBČANE NA SPOMINSKO SLOVESNOST OB DNEVU MRTVIH NA PARTIZANSKEM POKOPALIŠČU V GROSUPLJEM V SOBOTO, 29. 10. 2005 OB 11. URI.
Vabimo vas, da se udeležite tudi SPOMINSKIH slovesnosti, ki bodo v ostalih krajih:
• v petek. 28.10. 2005 ob 16.30 pri spomeniku padlim na pokopališču v Šmariu - Sap.
• v soboto, ob 18.00 pri spomeniku na Spodnii Slivnici.
OBISK PRI
MADŽARSKIH VETERANIH
Zveza veteranov je organizirala na povabilo madžarskih kolegov izlet na Madžarsko. Na pot smo bili povabljeni vsi sekretarji območnih veteranskih združenj iz vse Slovenije. Tako smo vrnili obisk madžarskim veteranom, ki so bili v juniju letos na prijateljskem obisku v Sloveniji. Izlet je potekal od 9.9. do 11.9.2005.
Avtobusna pot se je pričela v Tolminu, nadaljevala pa v Novo Gorico, Ajdovščino, Postojno, Ljubljano in tako naprej do Hodoša. Na vseh vstopnih postajah so se nam pridruževali sekretarji območnih združenj, na Hodošu pa se nam je priključil še naš vodnik in prevajalec - veteran g Ludvik Jonaš. pri katerem smo imeli krajši postanek z malico. Po prestopu državne meje smo nadaljevali pot proti glavnemu mestu Madžarske Budimpešti.
Po utrujajoči, več kot 10 urni vožnji smo v večernih urah prispeli na cilj.
Prvo srečanje z našimi gostitelji smo imeli v klubu madžarskih veteranov, kjer so nas zaradi naše nenačrtovane zamude potrpežljivo čakali. Po uvodnem protokolu so nam pripravili kulturni program s pevskim zborom in ansamblom, s katerim so nastopili zanimivi solisti.
Po uradnem delu smo se izmučeni napotili v spremstvu predsednika združe nja budimpeštanskih veteranov, upokojenega polkovnika g Petra na večerjo v bližnjo gostilno, nato pa na težko pričakovan počitek. Naše bivališče je bilo v šoli za podčastnike v vojašnici v predmestju Budimpešte. Kljub utrujenosti smo še v poznih urah poskrbeli za veselo druženje.
Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v spremstvu Petra na ogled Budimpešte. Prečudovito mesto, ki se deli na Budim in Pešto, je na vse nas naredilo močan vtis. saj se kljub prisotnosti Rusov in tako imenovane železne zavese vidi veličino njihove zgodovine. V času, ki ga živijo Madžari sedaj, pa se na vsakem koraku vidi. kako nezadržno se približujejo zahodu m kako vpliva zahodni kapitali na njihovo življenje. Poleg Budimpešte smo si ogledali še nekaj znamenitosti v njem okolici. Svoj poseben čar daje Budimpešti Donava. Slavnostne večerje, ki nam jo je organiziralo madžarsko ministrstvo za obrambo, se je udeležilo več pomembnih madžarskih veteranov. Prisoten je bil tudi vojaški ataše Republike Slovenije na Madžarskem podpolkovnik. Ljubomir Dražnik. Zvečer pa smo se poveselili še sami ob pivu in tokaju.
Po zabavni noči je pnšel dan odhoda. Zahvalili smo se g Petru, ki nas je pospremil do predmestja Budimpešte. Mesto vodiča pa je prevzel upokojeni polkovnik g Toni, velik prijatelj našega vodiča in prevajalca Jonaša. Na poti proti domu nas je g Toni po dobrem kosilu popeljal še v svoje rodno mesto Szekesfehervar imenovano tudi »mesto kraljev«. V tem mestu, ki so ga svoj čas opustošili Turki, je namreč pokopanih trideset madžarskih kraljev. Po ogledu mesta smo se poslovili od g Tonija in nadaljevali pot domov ob Blatnem jezeru. S trajektom smo prečkali »Balaton« in se po najkrajši poti usmerili proti domu.
V Ljubljano smo prispeli v poznih večernih urah. Z lepimi željami smo se poslovili in si obljubili, da se zopet dobimo prihodnje leto.
V času našega potovanja in bivanja na madžarskem smo izmenjali marsikatero mnenje in izkušnjo s področja našega dela. Spletla so se nova prijateljstva, ki bodo v bodoče tesneje povezala naša združenja.
Sekretar OZVVS Grosuplje Primož Zgonc
Pripovedi iz Grosupljega in okolice -17
Jesenje čas, ko polharji odhajajo na nočne pohode, nastavljajo pasti in lovijo polhe. Ponoči pa se v gozdu marsikaj dogaja. Posebno veliko zgodb govori o srečanjih z medvedom. Gospa Karolina Zakrajškova se spomni pripovedi, ki jo je slišala od domačinov.
Polhanj«
Pri nas je bilo včasih i
Pn nas je bilo včasih veliko ljudi. Tudi vse tiste podrtije po vinogradih so bile naseljene. Tam so stanovali dobri in preprosti ljudje. Toda vinogradi niso več tako rodili, kakor so preje, ko so pridelali dobro vino in so ga prodajali celo na Reko. Ko ni bilo več dela v vinogradih, so lovili polhe. Teh pa je bilo zelo veliko. Vsak večer v času lova so jih ulovili tudi po sto. Tako so zaslužili kar lep denar za kožice m polšjo mast ter meso.
Neki večer so se zbrali fantje iz vasi in se podali na lovišča polhov. Zakurili so ogenj, spekli malo krompirja, pa malo vina so imeli s seboj. Nastavili so polšje pasti in se po opravljenem delu greli ob ognju. Nekateri so že kar malo zadremali, le Jože je še čul. Ko je nastala tišina in se je slišalo le smrčanje spečih, pa je zaslišal, kako nekaj lomasti po grmovju. Napel je oči, kolikor je mogel. Zagledal je veliko pošast, ki se je bližala k ognju. Lasje so mu stali pokonci, ni pa vedel, kako bi še druge zbudil, da zverina tega ne bi opazila. Ko se je pošast približala, je spoznal, da se je poleg njega usedel velik medved. Nekaj časa je kar mirno sedel, ko pa je s taco posegel po bližnjemu Francetu, se je ta v hipu zbudil. Ko je videl, da medved sedi ob ognju, je počasi s komolcem dregnil soseda in ga zbudil, ta pa je še druge naprej. Medved je spet obmiroval. le sem ter tja je še s taco posegel po katerem od na pol spečih, da jih je groza obhajala. Nato reče Jože potiho: "Jaz ga bom pa malo podžgal, potlej pa vsi zbežimo!" Medved je spet segel po njegovi roki. Takrat pa je Jože zagrabil goreče poleno, ga potegnil iz ognja in porinil medvedu v kožuh. Medved je zatulil, tedaj pa se je začel beg navzdol po hosti. Vsi so bili naenkrat budni in hitri. Medved je jezen razkopal ves ogenj, da je žerjavica letela daleč za njimi in ker je bilo suho, je začelo goreti po gozdu. Medved si tako ni upal za njimi in so se vsi rešili.
Pripravila Marija Samec
SODELOVANJE Z NAJMLAJŠIMI - ZAGOTOVLJENA PRIHODNOST GASILSTVA
Pogovor z dr. Petrom Verličem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za promet
V Občini Grosuplje je kar nekaj odprtih vprašanj že več let v zvez/ z glavnimi državnimi cestami in krožišči. Ker so bili odgovori v zvezi s tem še do pred kratkim med občani dokaj nejasni, smo se med drugim tudi zaradi tega obrnili na državnega sekretarja na Ministrstvu za promet, dr. Petra Vert/ča, našega občana iz Tlak pri Šmarju - Sapu, da nam med drugim odgovori tudi na ta vprašanja. Ob prijaznem odzivu pa je poleg teh odgovorov povedal nekaj tudi o sebi, njegovem delu na ministrstvu in sodelovanju na evropski ravni.
- Najprej vas naprošam, če za bralce Grosupeljskih odmevov lahko navedete nekaj svojih bibliografskih podatkov - rojstnih, o družini, šolanju in dosedanjih zaposlitvah ter vključevanju v javno delo.
Rodil sem se leta 1962 v Ljubljani, kjer sem tudi odraščal. Po osnovni in Gradbeni tehniški šoli sem se vpisal na tedanjo Fakulteto za gradbeništvo, geodezijo in arhitekturo, kjer sem leta 1987 tudi diplomiral. Po zaključenem enoletnem vojaškem roku sem se zaposlil na Prometnem institutu v Ljubljani, kjer sem bil v letih 1993 do 1998 tudi njegov direktor. Po končanem direktorskem mandatu sem se zaposlil na Slovenskih železnicah v tedanji Službi za strategijo in razvoj.
V sklopu svojega razvojno raziskovalnega dela sem ves čas tudi angažiran kot pedagoški delavec na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter Fakulteti za pomorstvo in promet pri predmetih s področja železnic, dve leti pa sem na mariborski gradbeni fakulteti študentom predaval tudi predmet Prometni sistemi. Pedagoško in razvojno raziskovalno delo sem usmeril zlasti na področje razvoja pri nas precej zapostavljene železniške infrastrukture. Iz tega področja sem leta 1994 na ljubljanski gradbeni fakulteti magistriral, leta 2002 pa tudi doktoriral.
Vodenje Prometnega instituta me je zaznamovalo tudi v mednarodni dejavnosti, saj se je v tem obdobju Slovenija priključevala Evropski uniji. Tedaj sem imel možnost dodobra spoznati ustroj in delovanje evropskih institucij, največje priznanje pa je bilo zame imenovanje s strani Evropske komisije pred dvema letoma, ko sem bil imenovan za neodvisnega strokovnjaka za vrednotenje evropskih projektov s področja prometa.
Enajsto leto živim v občini Grosuplje s soprogo Barbaro, domačinko iz Tlak in dvema sinovoma, desetletnim Andražem in osemletnim Aljažem v naši družinski hiši Tlakah. Leta 1998 sem bil izvoljen v občinski svet na listi SDS, kjer mi sedaj tedaj teče že drugi mandat. Leta 2002 sem na lokalnih volitvah tudi kandidiral za župana Občine Grosuplje kot skupni kandidat vseh pomladnih strank SDS, SLS in NSi.
- V lanskem letu, po zmagi na volitvah SDS in ostalih strank sedanje vladne koalicije, ste bili imenovani na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za promet. Kako ocenjujete svoje delo in delo v vladi po enem letu?
Na mesto državnega sekretarja sem bil prvič imenovan v letu 2000, v vladi dr. Andreja Bajuka. To obdobje mi bo za vedno ostalo v spominu, saj je tedaj prvič, resda za kratek čas, prišlo do nazorske spremembe oblasti. Tisto obdobje mi je dalo tudi dovolj dragocenih izkušenj, tako da mi je bil ponoven prihod na Ministrstvo za promet precej lažji. Bistvena razlika pa je v tem, da sta sedaj po novem zakonu o Vladi kot politični funkciji imenovana minister in zgolj en sam državni sekretar, ki je hkrati tudi ministrov namestnik. Prej je vlada lahko imenovala več državnih sekretarjev na posameznem ministrstvu. Strokovno vodijo po novem posamezna področja generalni direktorji direktoratov, ki so izbrani na javnih natečajih preko uradniškega sveta. Leta 2000 sem kot državni sekretar pokrival področje prometne politike in mednarodnih odnosov, danes pa sem kot ministrov namestnik zadolžen, skladno s svojimi pooblastili za vsa področja prometa. Poleg navedenega me je Vlada imenovala tudi v nadzorne svete Slovenskih železnic, Luke Koper in DARS a. V teh podjetjih vlada nastopa v imenu lastnika. Z ministrom za promet mag. Janezom Božičem dobro sodelujeva. Minister je zagovornik timskega dela in lahko rečem, da so prvi rezultati ekipnega dela že vidni. Po enem letu dela v vladi lahko z veseljem ugotovim, da je na javnomnenjskih anketah naše Ministrstvo za promet visoko ocenjeno, kar je prav gotovo najboljši pokazatelj storjenega dela. Za ministrsko ekipo pa lahko rečem, da deluje uigrano in enotno. To se vidi zlasti tedaj, ko je potrebno na hitro razrešiti kakšen problem. Ministrstva se sedaj resnično »pogovarjajo« med seboj, česar je v prejšnji vladi, takšne so po mojem mnenju tudi ocene zaposlenih na ministrstvih, primanjkovalo. Vlada seje tudi z obiski po regijah veliko bolj približala ljudem. Pri pripravi zakonodajnih in ostalih podzakonskih aktih, ki jih pripravlja vlada, pa se poslužujemo pristopa oblikovanja medresorskih delovnih skupin, v katerih sodeluje poleg ministrstev tudi zainteresirana strokovna javnost. Na ministrstvu zaenkrat delujeta dve takšni delovni skupini in sicer za reševanje problemov avtoprevozništva, ki jo vodim in skupina za razreševanje odprtih vprašanj vezanih na koprsko pristanišče.
-Kakšno je bilo zatečeno stanje na vašem področju?
Moram reči, da je bilo zatečeno stanje na Ministrstvu za promet precej slabo. Ob
pripravi rebalansa proračuna za leto 2005 seje ugotovilo, daje bilo planiranje proračunskih sredstev, zlasti na področju železnic, nerealno, tako da smo bili soočeni z več milijardno proračunsko luknjo na prometnem resorju. Zlasti je bilo zaskrbljujoče dejstvo, da v proračunu ni bilo zagotovljenih sredstev za pokritje lastnega deleža pri projektih, ki so sofinancirani s strani Evropske unije. Poleg tega smo se soočili tudi z dejstvom, da projektna dokumentacija, ki bi morala biti pripravljena za evropske projekte sploh ni bila pripravljena ali pa je močno zamujala. Več kot očitno je bilo, da na področju prometa prejšnja LDS ova vlada za črpanje evropskega denarja ni bila pripravljena.
- Koliko in v čem se bistveno razlikujejo načrti sedanje vladne koalicije na vašem ministrstvu za celotno Slovenijo? Kakšne so prioritete?
Na ministrstvu za promet vemo, da je stanje na področju državnih cest izredno slabo, kar občutijo zelo dobro tudi naše državljanke in državljani. Omrežje državnih cest je zaradi premajhnih vlaganj v preteklih letih danes praktično iztrošeno in na robu svoje funkcionalne sposobnosti. Podobno je z železniško infrastrukturo, ki je danes praktično takšna, kot v času svojega nastanka pred 150 leti, s hitrostmi, ki v povprečju ne presegajo 70 km/h in so daleč za modernimi tehničnimi in tehnološkimi standardi. Na ministrstvu smo zato pripravili novelacijo nacionalnih programov modernizacije državnih cest in železniške infrastrukture. Program modernizacije državnih cest je »težak« približno 800 milijard tolarjev, program modernizacije železniške infrastrukture pa nekaj več kot 10 milijard evrov. Obe omrežji naj bi po teh programih bili posodobljeni v letih 2015 do 2020. V okviru teh programov je posebna pozornost namenjena proučevanju različnih finančnih modelov, saj se zavedamo, da ima država tudi druge prioritete. Modernizacije cest in železnic država zgolj s financiranjem s strani proračuna zato ne bi zmogla. Pri zagotavljanju virov računamo na donacije iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov, na ugodne finančne kredite zlasti iz Evropske investicijske banke, precej zanimanja za investiranje pa kaže tudi zasebni kapital. V smeri povečevanja sredstev za državne ceste je naravnan tudi vladni predlog proračuna za leti 2006 in 2007. Tako se po predlogu proračuna delež sredstev za modernizacijo državnih cest zvišuje v letu 2006 za nekaj nanj kot 7 milijard tolarjev na skupaj 42,9 milijarde tolarjev, v letu 2007 pa še za nadaljnih 5 milijard tolarjev. Področje izgradnje avtocest se nadaljuje z nezmanjšanim tempom, je pa ministrstvo za promet znižalo proračunska sredstva za gradnjo avtocest in jih namenilo za državne ceste in železnice. Avtoceste imajo namreč zagotovljen stabilen vir financiranja na podlagi pobranih cestnin, tako da letnica 2008 dokončanja avtocestnega križa ni ogrožena. Ko smo že pri avtocestah, naj omenim projekt elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bo uvedel pravično pobiranje cestnine za prevožen kilometer avtoceste in kar je najpomembnejše, tehnologija bo omogočala, da se pred cestninskimi postajami ne bo potrebno več ustavljati. Med ostalimi prioritetami naj omenim še dokončno ureditev do sedaj nikoli urejenih lastniško pravnih razmerij med Luko Koper in državo ter med letališčema Brnik in Maribor in državo. Ravno neurejena premoženjsko pravna razmerja puščajo odprte možnosti za oškodovanja države. Na področju letalstva se nadaljujejo pogajanja za vključitev Slovenije v evropski projekt skupnega nadzora letalskega prometa, ki naj bi zlasti pocenil in posodobil kontrolo zračnega prometa v Sloveniji, brez da bi bila ogrožena varnost letalskega prometa. V letošnjem letu smo na Vladi sprejeli Resolucijo o prometni politiki v Republiki Sloveniji, ki sedaj čaka na obravnavo v Državnem zboru. Prvič smo tako dobili kratek in jedrnat dokument, ki določa cilje in smernice bodoče prometne politike v Sloveniji, Ministrstvu za promet pa resolucija nalaga pripravo celo vrsto izvedbenih projektov. Pri tem sta najpomembnejša cilja preusmeritev tovora s cest na železnice ter večja vloga javnega potniškega prometa, torej preusmeritev potnikov z osebnih avtomobilov na javna prevozna sredstva.
- Kako in s katerimi ministrstvi največ sodelujete?
Ministrstvo za promet je dinamično ministrstvo, ki ima dovolj dela že s svojimi področji cest, železnic, pomorskega in letalskega prometa. Največ sodelovanja je vzpostavljenega z Ministrstvom za okolje in prostor, kar je posledica sodelovanja med obema ministrstvoma pri zakonodajnem umeščanju prometnic v prostor. Sodelovanje poteka redno, na podlagi koordinacij, ki jih sklicujeta oba pristojna ministra. Vzpostavljeno je dobro sodelovanje z Ministrstvom za notranje zadeve, ki smo ga zaradi bodoče uvedbe šengenskih standardov na letališčih in pristanišču Koper še okrepili. Skladno z evropsko usmeritvijo se področje prometne varnosti seli z notranjega ministrstva na prometno. Na operativni ravni sodelujemo tudi z Ministrstvom za obrambo pri civilno vojaškem sodelovanju na področju kontrole zračnega prostora.
- Kako in na katerih ravneh sodelujete z evropskimi institucijami in kateri projekti oziroma področja so to?
Kljub temu, da si lahko nadejamo največ evropskega denarja za razvoj prometne infrastrukture, pa je bilo sodelovanje prometnega ministrstva z evropskimi institucijami v preteklosti nezadostno. Zato je bil prvi obisk našega ministra za promet v začetku mandata namenjen evropskemu komisarju za promet v Bruslju in lahko rečem, da so rezultati tega obiska že vidni. Na našo pobudo bo januarja prihodnje leto organizirana v Sloveniji ministrska konferenca ministrov za promet Evropske unije o t.i. projektu pomorskih avtocest, ki seje bo udeležil tudi evropski komisar in podpredsednik evropske komisije Jacgues Barrot. Konferenca ima izreden pomen
■
za nadaljnji razvoj pristanišča Koper in rast prometnih tokov v zaledju. Nedavno tega je bila na obisku v Sloveniji nekdanja komisarka za promet Lovola de Palacio, sedanja koordinatorka za razvoj V. evropskega prometnega koridorja, ki v Sloveniji poteka od Kopra do Hodoša, sicer pa se prične v Barceloni in konča v Kijevu. Gospa de Palacio predseduje skupini visokih predstavnikov za nadaljnjo širitev evropskega prometnega omrežja v države nečlanice in kandidatke za vstop v EU. S strani Slovenije sodelujem v tej skupini po svoji funkciji tudi sam in spomladi letos je rezultat delovanja te skupine ponovna umestitev X. prometnega koridorja, ki poteka v slovenskem delu od Jesenic do Dobove v skupino projektov, kijih bo EU v bodoče financirala. X. koridor se sicer prične v Salzburgu, poteka preko Slovenije, Zagreba, Beograda, nato pa se razcepi proti Grčiji ter Bolgariji in Turčiji. Vse to so projekti, za katere bodo v nadaljevanju sledila pogajanja za izplen čim večjega deleža sredstev v okviru evropske finančne perspektive 2007 - 2013. Izredno intenzivno potekajo tudi že prej pričeti projekti za črpanje evropskih sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov EU, ki so zlasti namenjena modernizaciji železniškega omrežja na petem koridorju, del teh sredstev pa je namenjen tudi financiranju nekaterih avtocestnih odsekov. Pri tem je potrebno reči, da je prejšnja vlada pristopila k načinu črpanja evropskih sredstev povsem nepripravljeno, zato smo morali evropsko komisijo zaprositi za podaljšanje rokov. Komisija je temu ugodila, tako da črpanje evropskih sredstev ne bo ogroženo.
Skupaj z egiptovskim ministronwa promet.
Razgovori s finsko ministrico za zunanjo trgovino in evropske zadeve.
- Kakšno je sodelovanje z občinami, še posebej z občino Grosuplje in njenim subregionalnim zaledjem (Ivančna Gorica, Dobrepolje, Velike Lašče, Škofljica...) in morda še nekoliko širše?
Ministrstvo za promet mora skrbeti za uravnoteženo izvajanje državnih infrastrukturnih projektov na podlagi strokovnih kriterijev. V tem pogledu lahko rečem, da sodelujemo enakovredno s sleherno od slovenskih občin, preko katerih potekajo državne ceste ali pa železniške proge. Za širše področje, ki ste ga omenili je predvideno kar nekaj takšnih projektov. Po letu 2008 je v sklopu nacionalnega avtocestnega programa predvidena izgradnja obvoznice mimo Škofljice, ki bo kočevsko cesto povezala direktno z južnim delom ljubljanskega avtocestnega obroča in precej razbremenila središče Škofljice. V sklopu avtocestnega programa je po letu 2008 predvidena tudi posodobitev avtoceste med Grosupljem in Višnjo Goro in sicer sta variantno predvideni dve možnosti: dograditev še enega voznega pasu na avtocestnem kraku mimo Police ali pa modernizacija obstoječega avtocestnega kraka stare hitre ceste s sodobnimi tehničnimi elementi. Vsekakor bo potrebno po uvedbi elektronskega sistema cestninjenja na tem delu zagotoviti ustrezno vzporedno cestno povezavo. Od projektov na državnem cestnem omrežju so v letih do leta 2008 predvidene naslednje večje investicije v naši soseščini: v občini Ivančna Gorica rekonstrukcija ceste Muljava - Ivančna gorica, v občinah Ig in Škofljica pa modernizacija ceste Škofljica - Ig. Od železniških projektov naj omenim predvideno modernizacijo železniške proge od Ljubljane do Ortneka za usposobitev prevoza težjih tovornih vlakov.
-Kateri projekti na področju prometa bodo predvidoma narejeni v vašem mandatu do leta 2008 na območju občine Grosuplje?
Na področju občine Grosuplje bo potekal projekt ureditve ceste Cikava - Grosuplje. V rebalansu proračuna za leto 2005 je bilo zagotovljeno 33,6 milijona tolarjev za ta namen, v predlogu proračuna za leto 2006 in 2007 je namenjeno za vsako leto 80 milijonov tolarjev, v letu 2008 pa 90 milijonov tolarjev. Naslednji projekt je izvedba krožišča v Grosupljem pri Kovinastroju, za ureditev katerega je v rebalansu proračuna za leto 2005 namenjenih 24,7 milijona tolarjev, v predlogu proračuna za naslednje leto je predvidenih 83 milijonov tolarjev, v letu 2007 pa 30 milijonov tolarjev. Žal ostaja odprto vprašanje nadvoza preko železniške proge v novo naselje Brezje v Grosupljem, saj občina Grosuplje in Agencija za železniški promet še nista našli ustrezne rešitve, po informacijah našega Direktorata za železnice pa naj bi se odprla nekatera vprašanja med lastnikih zemljišč in občino na tem področju. Morda bi bilo smotrno celotno zadevo vezati na razreševanje problematike grosupeljske obvoznice. Ministrstvo za promet se bo aktivno vključevalo, vendar pa je začetna pobuda vsekakor na strani občine,
Pogovarjal sem se Jože Miklič
kpšw, mi. m
SMARCAN CIRIL KRIŠTOF - GASILEC Z DUŠO IN TELESOM
PRIREDITEV OB RAZGLASITVI NAJGASILCA
- nadaljevanje s 1. strani
Ljubo Vilar je v pozdravnem nagovoru pozdravil vse navzoče, še posebej goste. Med njimi so bili predsednik Gasilske zveze (GZ) Slovenije Ernest E6-ry, član predsedstva GZ Božo Knez, predsednik GZ Grosuplje Andrej Baho-vec, poveljnik GZ Grosuplje Janez Brodnik, predsednik komisije za veterane v GZ Grosuplje Anton Krašovec, predsednik KS Šmarje-Sap Anton Rigler, novi šmarski župnik dr. Bojan Korošak in predstavnica podjetja Sava Tires Mojca Thuma.
V vseslovenski akciji Varnost ni igra, ki jo vodi Nedeljski dnevnik ob sodelovanju glavnega sponzorja podjetja Sava Tires in Gasilske zveze Slovenije, so bralci izbrali najgasilko in najgasilca veterana. Na razglasitvi najgasilke 28. avgusta v Lukovku seje Šmarčanka Ivanka Krištof uvrstila na 6. mesto. Njen mož in dolgoletni član PGD Šmarje-Sap pa je bil tokrat izbran za najgasilca. Ob njem pa je bil razglašen kot sedmi na lestvici tudi Anton Fer-bežar, kar je Šmarčanom bilo v veliko veselje. Zato so se tudi na samo prireditev dobro pripravili.
Predsednik PGD Šmarje-Sap Anton Kastellc je še posebej pozdravil najgasilce in 'krivce' za organizacijo te akcije. »Da pa se to dogaja tu, v našem kraju, v našem gasilskem društvu, pa je 'kriv' naš Ciril, saj je s svojim delovanjem in načinom življenja osvojil srca svojih krajanov od blizu in daleč. Svoj glas zanj so prispevali tudi gasilski sodelavci iz Gasilske brigade Ljubljana... On ni človek besed, ampak dejanj...« je dejal predsednik Kastelic.
»Ciril, čestitke!... Vesel sem in ponosen, da je to v naši občini, da imamo take gasilce...« je dejal župan Janez Lesjak. O gasilcih pa župan meni, da so še vedno, kljub sodobni potrošniški družbi, ostali obrnjeni k človeku in pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas (in večkrat tudi zdravje) za skupnost. Večina pomoči ob nesrečah in izrednih razmerah prihaja predvsem z gasilskih vrst.
Predsednik GZ Slovenije Ernest E6ry seje posebej zahvalil časopisu Nedeljski dnevnik in poudaril pomembnost gasilske organizacije v družbi, ki se na Slovenskem kali že 136 let. Da pa bodo to lahko opravljali tudi v bodoče, je treba v gasilske vrste vključevati tudi mlade in ženske ter se strokovno usposabljati in primerno opremiti. O desetini gasilcev, ki je bila izbrana za najgasilce v slovenskem merilu, pa je dejal, da je to tista generacija, ki je po drugi svetovni vojni v izredno slabih razmerah naredila največ. Danes so časi drugačni, a je prepričan, da bodo svoje delo še dolgo nadaljevali.
Ciril Krištof je v akciji Nedeljskega dnevnika zmagal med 130.000 gasilci na Slovenskem, je dejal minister za obrambo Karel Erjavec. In to je velik in pomemben dogodek. Gasilstvo pa po njegovem ne pomeni samo gašenje požarov, ampak globoka človekoljubna dobrodelna zavest in solidarnost. Ker pa se zaveda pasti sodobne družbe, bo kot minister še naprej podpiral gasilstvo. Spomnil je na nedavne naravne nesreče v Zasavju, na Štajerskem, v Pomurju... In kdo je priskočil na pomoč? Prvi so priskočili na pomoč gasilci. Spomnil je tudi na nesrečo v New Orleansu v ZDA. Najbolj bogata država, pa nima usposobljenega reševalnega sistema, predvsem pa ne usposobljenih ljudi. Zato seje kot minister odločil, da bo gasilcem v proračunu namenil precej dodatnih sredstev tudi zaradi potencialnega povečanja naravnih in ekoloških nesreč. Na koncu svojega slavnostnega govora pa je minister Erjavec zaključil: »Gospodu Cirilu želim čim več let in kot minister za obrambo si želim čim več takih Cirilov.«
»Slovensko je iti na Triglav, slovensko je peti v zboru, slovensko je biti gasilec in slovensko je brati Nedeljski dnevnik«, je dejal novinar Tomaž Bukovec in dodal, da je slovensko gasilstvo eno od najmočnejših celo v svetovnem merilu. Zato se tudi Nedeljskemu ni bilo težko odločiti za tako akcijo, saj se zaveda, da je s tako akcijo pridobil svojo priljubljenost med bralci. V desetino za najgasilca veterana pa so se uvrstili (od desetega mesta proti prvemu):
10. gasilski častnik 2. stopnje Janez Ambrož iz PGD Šmartno pri Litiji, gasilec od 1952,
9. gasilski častnik 1. st. Alojz An-drojna iz PGD Sevnica, gasilec od 1950,
8. gasilski častnik Vinko Klemen iz PGD Cerkelj na Gorenjskem, gasilec od leta 1974 (najmlajši med veterani),
7. Izprašan gasilec Tone Fer-bežar iz PGD Šmarje-Sap, gasilec od leta 1951,
6. gasilski častnik Franc Bergant (brat nedavno umrlega šmarskega gasilca Janeza Berganta) iz PGD Sinkov Turn, gasilec od leta 1947,
5. nižji gasilski častnik 2. st. Jože Terstenjak st. iz PGD Janžev Vrh (Radenci), gasilec od 1951,
4. višji gasilski častnik 1. st. Milan Šeruga - Dedi iz PGD Zagrad (Celje), gasilec od 1950,
3. višji gasilski častnik Franc Blejc iz PGD Mengeš, gasilec od 1943,
2. gasilski častnik 2. stopnje Florjan Cveto Rihtar iz PGD Domžale, gasilec od leta 1953,
1. višji gasilski častnik Ciril Krištof - PGD Šmarje-Sap, gasilec od leta 1952 (30 let tudi kot poklicni gasilec v Gasilski brigadi Ljubljana).
Predstavnica Sava Tires Mojca Thuma je ob pozdravih in čestitkah naj-gasilcem še posebej izpostavila, kako močno je gasilstvo organizirano in da raste ter narašča tudi število mladih v tej organizaciji. Zato so radi sodelovali v tej akciji, Cirilu pa so preskrbeli novo »obutev« za jeklenega konjička.
Po razglasitvi seje najgasilec Ciril zahvalil podeljevalcem naziva in domačim gasilcem za pripravo slovesnosti, šmarski gasilci pa so podelili desetini najgasilcev in gostom spominske plakete.
V kulturnem delu prireditve so nastopili: Godba Stična, Folklorna skupina KUD France Prešeren iz Rač-ne, Moški pevski zbor KUD Šmarje-Sap z novo zborovodkinjo Mojco Jevnikar Zaje, Šmarske ljudske pevke ob spremljavi citrarja Dušana Ma-zaja, učenci OŠ Šmarje-Sap in mladi šmarski gasilci. Prireditev sta vodila Andrej in Monika, na veselici so igrali mladi Šrangarji, prireditve pa seje udeležil tudi sam Krjavelj iz »sosednje gasilske zveze« alias župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret. Sicer pa so organizatorji tudi v kulturnem programu poskrbeli za prijetno in na trenutke humorno razpoloženje - tako, kot tudi zna biti med gasilci.
Jože Miklič
mm,
ijjSlsednik šmarskih gasilcev pri"-"*— «--■—■—
SAMOVŽIG ALI POŽIG?
»
Veliko Mlačevo, 21. oktobra 2005 - Meddruštvena gasilska vaja prostovoljnih gasilcev iz Velikega Mlačevega, Gatine In Za-gradca.
»Nekaj minut čez 17. uro so na severnem delu vasi na Velikem Mlačevem opazili požar na kozolcu, ki se je zelo hitro razvnel in v nekaj minutah zajel tudi sosednji kozolec na robu vasi.« Tak je bil osnovni scenarij vaje, mi je po vaji povedal mlačevski poveljnik Janez Svetek.
Prvi domačini, ki so opazili požar, so začeli gasiti z vodo iz hidrantnega omrežja, a so kmalu ugotovili, da to ne bo zadostovalo in so zato poklicali vaške gasilce, ki pa so na pomoč poklicali tudi gasilce iz sosednjih društev - Gatine in Za-gradca. Gatinski gasilci so se pripeljali z avtocisterno, kombiniranim gasilskim vozilom in motorno brizgalno, zagraški pa s kombiniram gasilskim vozilom z motorno brizgalno. Avtocisterna seje približala požarišču drugega požara, ostali z motornimi brizgalnami pa so povezali cevi v gasilsko verigo in so črpali vodo iz potoka. (Ker je bilo pri potoku precej razmočeno, so za vajo uporabili bližnji vodnjak pri najbolj oddaljeni Kozbarjevi hiši.) Za črpanje te vode so porabili slabih pet minut od začetka razvijanja cevi do »prihoda« vode na požarišče.
Poleg osnovnega preverjanja usposobljenosti gasilcev in opreme je bil namen vaje tudi pokazati mladim delo gasilcev, saj se jih je veliko udeležilo kot opazovalcev vaje. Poveljnik Svetek pa je povedal še, da predhodno sodelujočih v vaji niso podrobno seznanjali z nalogami, temveč so jih prepustili samoiniciativi, predvsem v začetnem delu pri uporabi hidrantov,
«
Zagraški gasilci takoj ko so začeli pripravljati vse potrebno za črpanje vode iz "požarnega bazena" kot prvi v gasilski verigi.
Tako so sami domačini napeljali dovod vode do namišljenih požarov iz dveh hidrantov. Mlačevski gasilci pa so poskrbeli tudi za varnost v prometu.
V gasilski vaji je aktivno sodelovalo okoli 40 gasilcev iz treh sodelujočih društev in nekaj domačinov. Na vaji so razvili skoraj 600 m gasilskih cevi. Ob preizkusu tehnike in orodja pa so ugotovili, da je puščala le ena cev, ki so jo hitro zamenjali, nekoliko pa je puščal tudi en nadzemni hidrant tik na površju zemlje in ga bo moralo Javno komunalno podjetje Grosuplje čim prej zamenjati, saj je poškodba nastala najbrž zaradi zmrzali oziroma nepravilnega odtoka vode v nadzemnem delu hidranta, ko se hidrant ne uporablja.
V tej »zasedbi« se mlačevski, gatinski in zagraški gasilci srečujejo že tretjič, vsakič pa vajo pripravijo z drugačnim scenarijem in možnostmi, ki jim jih dopušča gasilska oprema. Vsako leto menjajo tudi lokacijo vaje oziroma jo pripravi društvo, ki organizira vajo, v svojem požarnem rajonu.
Vaje se je udeležil tudi poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Brodnik, ki jo je na koncu ocenil. Dejal je, da je že to dobro, da so se gasilci spet dobili skupaj. Hkrati je priporočil, da naj ne bi vozili čez gasilske cevi. Opazil je tudi, da je komuniciranje po radijskih postajah nekoliko preveč po domače in naj bi se drža-i pravil, ki jih zahteva to področje. Pa paziti je treba na dogovorjeni delovni tlak v gasilskih ceveh med enotami, ki sodelujejo v gasilski verigi.
Vsekakor pa so take vaje, poleg preverjanja usposobljenosti, tudi priložnost za druženje med mladimi in starimi ter med vasmi in smo prepričani, da se bodo tudi z boljšim poznavanjem med seboj lahko še bolje odzvali ob morebitnem klicu na pomoč. Jože Miklič
- > ?NICA CnOSUPUE
Ogenj sta nap mladine in ost vajo ogledal ti zveze Grosupl.
ti
nadaljevanje s 1. strani   90 LET JANEZA LE8JAKA
Tradicionalna jesenska kulturno-turistična prireditev
Gospod Anton Žitnik je povedal nekaj o starosti kraja, njegovi velikosti nekoč in danes, o 'ta veliki cesti', današnji Adamičevi cesti, in 'ta mali cesti', današnji Cesti na Krko. Zanimiv pa je bil tudi opis osnovne šole njegovega časa in otroških iger njegove mladosti.
Gospoda profesorja Jakoba Mullerja poznamo kot izrednega poznavalca svojega kraja, kar je dokazal tudi v knjigi Lepote in zanimivosti Grosupljega n okolice, sicer pa o njegovem delu priča tudi zelo bogata bibliografija njegovih člankov in razprav. Popeljal nas je skozi zgodovino gradu Brinje, povedal nekaj o Koščakovi hiši, rimskem nagrobniku, o vodnjaku pred Železniško postajo Grosuplje, posebej zanimiva pa je bila zgodovina obeh grosupeljskih cerkva in razlaga Rupnikovega mozaika na oltarni steni nove cerkve.
Gospa Karolina Zakrajšek je obnovila svoje spomine na mlade dni, na kmečko delo in otroške igre, prebrala pa nam je tudi dve pesmi iz svojih knjižnih izdaj.
Kulturni program so popestrili: Ženski pevski zbor Magdalene z zborovodjem Emilom Kovačcem, Ljubljanske korenine, njihov član je letos postal tudi ravnatelj Glasbene šole Grosuplje Franc Korbar, Godalni orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Edvarda Adamiča in Harmonikarski orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Deana Zavašnika. S pevskim in govornim nastopom so nas zopet razveselili šolarji z osnovne šole Kopanj z mentorico Olgo Gruden, ki so prihiteli na našo prireditev naravnost z nastopa na domači prireditvi Fantje po polj' gredo, in dramska skupina z OŠ Loui-sa Adamiča z mentorico Ireno Žerdin.
Predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Alojz Kastelic je ob krajevnem prazniku, obletnici prihoda prvega vlaka v Grosuplje, pregledal delo, ki se odraža predvsem v večji urejenosti ulic, pločnikov, Cerkvenega hriba in pokopališča. Največja načrtovana gradnja bo v prihodnosti postavitev poslovilnega objekta v Resju, tako je namreč ledinsko ime za področje grosupeljskega pokopališča. Podelil je tudi priznanji Krajevne skupnosti Grosuplje gospodoma Jakobu Mullerju in Janezu Skarlovniku, ki sta z osebnim prispevkom pripomogla k urejenosti in razpoznavnosti kraja.
Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje je vključeno v Turistično zvezo Slovenije, ki praznuje letos 100. obletnico in že vrsto let spodbuja k urejenosti kraja z akcijami Moja dežela - urejena in gostoljubna. Vsako leto naše društvo pohvali tiste, ki se še posebej trudijo za urejenost svojega in skupnega bivalnega okolja.
Prejemniki priznanj Županove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje za leto 2005 so: Marinka Aubreht za ekološko leseno hišo in hčerka Ksenija za lepo zidano hišo, Adamičevi s Spodnjega Blata za lepo obnovljeno staro domačijo: hišo, gospodarsko poslopje, kozolec, kaščo, vodnjak in kapelico, še posebej zato, ker so vse obnovili z občutkom za čim bolj avtentično ohranitev dolenjske stavbne dediščine. Pivnica in pivovarna Anton in njen direktor Anton Pečnikar pa sta prejela priznanje za prijazen in prijeten lokal v novem industrijsko-trgovskem predelu Grosupljega.
Turistično društvo Račna je za urejenost bivalnega okolja in skrb za vaško stavbno in kulturno dediščino podelilo priznanje družinam Tomaža Škode, Alojza Erjavca in Alojza Okorna.
Priznanja, ki jih na predlog turističnih društev podeljuje Turistična zveza Slovenije tistim, ki prizadevno delujejo na področju turizma v domačem kraju, so prejeli: Božidar Gabrijel in Marija Samec - srebrno priznanje ter Tanja Zavašnik - bronasto priznanje TZS.
Večer se že po navadi konča s prijetnim druženjem ob sproščeni govorjeni in peti besedi.
Marija Samec
Grosupeljski taborniki na RO(W)Tu
Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT) je najzahtevnejše taborniško tekmovanje, na katerem morajo ekipe pokazati znanje v orientaciji in topografiji, pionirstvu in kuhi golaža, prvi pomoči, signalizaciji in še marsičem.
V petek, 23. septembra, smo se štirje člani PP kluba Antitalenti odpravili v Cerkno, kjer so domači taborniki letos organizirali to tekmovanje.
V petek nas je najprej čakala prijava. Ko smo vse uredili, je bil že čas za dolge pogovore s taborniki iz drugih rodov. Ob spremljanju košarkarskega evropskega prvenstva (štajerski taborniki
so s seboj pripeljali tudi televizijski sprejemnik) in zanimivih prigodah, ki smo si jih pripovedovali, je čas hitro minil in že so nas čakali topotesti, po večerji pa še signalizacija z Morsejevo abecedo. V večernih urah so nam organizatorji
pripravili pravi koncert. Nastopila je skupina 'Kar Češ Brass Band', vzdušje pa je bilo enkratno. Večer se je hitro prevesil v noč in nekaj po polnoči so luči v Osnovni šoli Cerkno ugasnile, saj nas je zjutraj čakalo zgodnje vstajanje.
Taborniki Rodu Louis Adamič smo se od starega taborniškega leta poslovili s taborjenjem, ki je bil že tradicionalno v Podzemlju v Beli krajini. V petek, 16. 9., smo s polno paro vstopili v novo taborniško leto, pred OŠ Louisa Adamiča na Adamičevi cesti, z jesenskim zborom. Udeležilo se ga je veliko starih in kar nekaj bodočih članov. Po uradnem pozdravu nove načelnice rodu Metke Goričar so se stari člani porazdelili v svoje vode. Nekateri izmed njih so prešli v starejšo starostno skupino. Nove člane smo glede na starost uvrstili v primerne vode. Tako stari kot novi člani so se med sabo spoznali in lepo sprejeli. S svojimi vodnicami in vodnikom so se pogovorili o tem, kaj pričakujejo od dogajanja v tem taborniškem letu, kaj bi želeli početi na vodovih srečanjih ter kdaj jih bodo imeli. Po tem so sledile razne igre. s katerimi smo vsi skupaj prebili začetno zadržanost in sramežljivost. V upanju, da se naslednjih rodovih srečanj udeležimo v podobnem številu, nas je načelnica ob zaključku pozdravila, nato pa smo se počasi razšli.
Taborniki Rodu Louis Adamič
Vodstvo tekmovanja je z bujenjem začelo že okoli ŠTIRIH!!! Naša ekipa je na srečo lahko spala še malce dlje, saj smo imeli avtobus do starta šele ob šestih. Po vrisovanju smo se odpravili na progo. Cerkljanski hribi so nudili zadosten odpor, da nam je po jutranjem hladu kmalu postalo vroče. Na progi so nas čakale različne naloge, npr. skica terena, skica in opis poti, signalizacija s semaforjem, prva pomoč, profil terena. Naša ekipa je našla vse kontrolne točke in izpolnila vse naloge razen risanja profila terena.
Ko smo prišli do prostora bivakiranja, smo bili vsi že pošteno izmučeni, a vseeno smo morali v treh urah postaviti ognjišče, skuhati golaž in postaviti bivak. Ko se je stemnilo, je prostor zaživel v luči petdesetih ognjišč, okoli druge ure zjutraj pa so tudi najbolj vztrajni odšli spat.
Ob sedmih zjutraj je bilo okoli bivakov že živahno. Ekipe smo podrle svoje bivake in ognjišča, pospravile okolico in se po vrisovanju kontrolnih točk tega dne odpravile na pot. Ta danje bila proga krajša, a nič manj razgibana kot prejšnji dan. Spet so nas na kontrolne točke vabile dodatne točke, ki jih prinašajo izpolnjene naloge. Prihod pod kotom, kroki, hitrostna etapa, pregled obvezne opreme in test o poznavanju Divjih bab so bili dovolj dobra motivacija, da smo izpustili samo eno 'mrtvo' kontrolno točko (pa še na to bi šli, če bi imeli čas).
Na cilju so nas že čakali makaroni in palačinke, za katere seje splačalo dva dni potiti na progi. Utrujeni, a polni vtisov, smo z drugimi ekipami premlevali, kakšna je bila proga, kakšne naloge in še marsikaj.
Svoje predstavnike smo imeli grosupeljski taborniki tudi med organizatorji. Naša Keti je bila 'ta glavna' za naloge iz prve pomoči.
Ekipa Rodu Louis Adamič- Antitalenti je na koncu od dvajsetih uvrščenih ekip (dve sta bili diskvalificirani) v svoji kategoriji zasedla 14. mesto. Na žalost nismo mogli počakati do razglasitve rezultatov, saj nas je čakal avtobus.
RO(W)T, kot so ga letos poimenovali organizatorji, nam je za naslednjih nekaj dni pustil bolečine v mišicah, a imeli smo se lepo. Druženje z drugimi taborniki je vedno prijetno in tudi tokrat ni bilo nič drugače. In navsezadnje smo šli v Cerkno zato, da bi se imeli lepo. Vodstvo tekmovanja je odlično opravilo svoje delo in pripravilo tekmovanje na visokem nivoju. RO(W)Ta 2005 ZAGOTOVO NE BOMO POZABILI!
Nina - vodja ekipe Antitalenti
it
Vsi trije predsedniki grosupeljskega turističnega društva: Janez Lesjak, Julijana Eršte in Miro Vreg.
Gospod Janez Lesjak st., eden najbolj znanih živečih Grosupeljčanov in prava legenda vsega dogajanja v našem prostoru, praznuje te dni visok življenjski jubilej, 90-letnico.
Rojen je bil v Stični 1. oktobra 1915. leta. Kot zvedav kmečki fant je rad opazoval naravo, zanimalo ga je prav vse. S skupino fantov je kmalu po odkritju Županove jame začel kopati in tudi v Stični iskati novo jamo.
Vesel je bil možnosti, da lahko sodeluje pri izkopavanju rimske arheološke dediščine, ki je prišla na dan, ko so leta 1936 delali cesto na Metnaj in Debeče preko njihove njive. Zgodovina ga je od nekdaj zanimala, zato je tudi kot predsednik občine Grosuplje poskrbel, daje najdeni rimski nagrobnik našel svoje mesto na varnem, na steni Glasbene šole Grosuplje.
Mladost je prekinila vojna in ga za štiri leta vklenila v svoj strašni ples.
Po vojni se je izobraževal in delal v Ljubljani. Že tu je dobil stik s turističnim delom in postal tajnik pri Ljubljanski turistični zvezi.
Med drugimi zahtevnimi funkcijami, ki jih je opravljal v svojem aktivnem delovnem obdobju, je bil tudi direktor tovarne Motvoz in platno od 1953. do 1963. leta. Takoj koje nastopil to delovno mesto, so ga zadolžili tudi za Taborsko jamo, kot se je tedaj imenovala. Tri leta je sodeloval z Upravnim odborom Zavoda Taborska jama, v katerem je delala že Mihaela Cerar, njegova sedanja žena. In nazadnje, ker je največ delal in ker je najbolje poznal probleme turizma, so ga na občini zadolžili, naj ustanovi turistično društvo.
1953 leta pa do 1987 je vodil Turistično in olepševalno društvo Grosuplje in upravljal z Županovo jamo. Ves čas je sodeloval z jamarskimi strokovnimi službami in društvi, da so bili vsi posegi v jami in zunaj nje strokovno izvedeni.
Bil je tudi župan, oziroma tedaj predsednik občine Grosuplje od 1968. do 1982. leta. Trudil seje, da bi pridobil v Grosuplje čim več obrtnikov in proizvodnih obratov. Ljudem je hotel dati delo in narediti občino bogato.
Bil je lovec, ribič pa ne, se rad pošali. V hosti nikoli ne veš, kaj ti bo prišlo nasproti.
Prejel je več kot 80 različnih priznanj, papirnatih in kovinskih. Največ mu pomeni leta 1988. prejeto priznanje Turistične zveze Jugoslavije za 35-let-no delo na področju turizma. Redki v Sloveniji se lahko pohvalijo z njim. Ponosen je tudi na Srebrno plaketo Louisa Adamiča za organizacijo praznovanja v čast tega našega rojaka. Veliko je partizanskih, občinskih in republiških, mnogo je društvenih priznanj, tudi gasilskih, čeprav gasilec ni bil nikoli, je pa podpiral gasilska društva. Vsako posebej je spomin, saj kaže na neko njegovo delo, ki ga je opravil, in čas, ki ga je posvetil neki dejavnosti.
Malokdo ve, da je gospod Janez Lesjak tudi slikal. Stene stanovanja krasi kar nekaj lepih slik izpod njegovega čopiča. Kaj vse lahko človek ustvari v enem samem življenju, če ima le voljo do dela in željo po ustvarjanju!
Upokojil se je 1982. leta. Vsa ta leta po upokojitvi je sledil vsem dogajanjem v kraju, spremljal uspehe na vseh področjih žitja in bitja ljudi, ki so mu še vedno dragi in jim še vedno želi le najboljše.
Posebej pa mu je vseskozi blizu turizem in z njim živi vsa leta.
V imenu vseh naših bralcev mu voščimo še vrsto zdravih in zadovoljnih let.
Marija Samec
Ob devetdesetletnici Janeza Lesjaka
Na pobudo Zupanove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje smo se zbrali v torek, 18. oktobra, da bi voščili ob devetdesetletnici dolgoletnemu predsedniku grosupeljskega turističnega društva gospodu Janezu Lesjaku. Povabili smo tudi njegove in naše prijatelje in v dvorani Glasbene šole Grosuplje smo pripravili program, v katerem so nastopali: Ženski pevski zbor Lastovke, mladi člani Kulturnega društva Račna, imenovani Mlada Zarja, s petjem in igranjem na harmoniko, mladi harmonikar Luka Žitnik, ki vadi pod mentorstvom pedagoga Deana Zavašnika, duo Marjan Vodlan in Andrej Svetlin, pedagoga, ki poučujeta harmoniko na Glasbeni šoli Grosuplje. Ravnatelj Franc Korbar je povedal, daje bil gospod Lesjak tudi med ustanovitelji Glasbene šole Grosuplje. Svoje pesmi sta prebrali gospe Jožica Sklepič in Karolina Zakrajšek. Predsednik grosupeljskega turističnega društva Miro Vreg je slavljencu izročil sliko kapljice, ki kaplja na kapnik, kar lepo simbolizira življenje gospoda Lesjaka in njegovo veliko ljubezen - podzemni kraški svet.
Še vedno vitalna gospa in gospod Lesjakova sta se zadržala med nami kar lep čas, saj pesem in harmonika kar nista hoteli utihniti.
Voščilom z dobrimi željami smo se pridružili vsi prisotni.
Marija Samec
Katere spremembe pričakujemo
od Ministrstva za šolstvo in šport pod vodstvom ministra dr. Milana Zvera
Društvo Pobuda za šolo po meri človeka je s svojim delovanjem prodrlo v slovensko javnost. Ustanovljeno je bilo s ciljem povezati starše, vzgojitelje in učitelje zaradi spremljanja vzgojno izobraževalne politike v Sloveniji ter za vzpostavljanje dialoga s šolskimi oblastmi v prizadevanju za šolo po meri človeka tako, da bo postala kulturno središče otroške ustvarjalnosti ter bo vzgajala v duhu sožitja v različnosti in medsebojni skupnosti, in na osveščanje vseh subjektov vzgojno izobraževalnega procesa o odgovornostih, dolžnostih in pravicah v skladu z deklaracijo o človekovih pravicah, mednarodnimi dokumenti in slovensko Ustavo.
Društvo je bilo ustanovljeno v začetku šolskega leta 2003/2004, saj so se zelo hitro pokazali odprti problemi devetletke, kajti v tem šolskem letu so vse slovenske osnovne šole začele z devetletno osnovno šolo.
21. aprila 2004 smo prejšnjega ministra podrobno seznanili s celotno problematiko in podali tudi predloge, za katere smo trdno prepričani, da morajo v ponovno strokovno presojo. Z vsebino razgovora nismo bili zadovoljni, saj nam je dal minister jasno vedeti, da dokler bo on minister, bo vse potekalo tako, kot je načrtovano.
Veseli smo bili ob rezultatih volitev in zamenjavi vlade, še posebej smo bili veseli ob zamenjavi ministra za šolstvo in šport.
27. januarja 2005 je društvo Imelo daljši razgovor z ministrom dr. Milanom Zverom in državno sekretarko dr. Magdaleno Šverc. Tudi njima smo podrobno predstavili naše gledanje na prenovo v šolstvu in še posebej izpostavili odprte probleme devetletke. Pogovor je potekal v sproščenem vzdušju, začutili smo, da se zavedata velike odgovornosti, pa tudi, kaj vse bo treba spremeniti in da bo pri tem dragoceno tudi mnenje civilne družbe. Vsebina tega razgovora nam je vlila novih moči za delo in tudi pripravljenost za sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo in šport v najrazličnejših komisijah.
Za začetek novega šolskega leta 20 05/2006 je Ministrstvu za šolstvo in šport uspelo narediti kar precej bistvenih sprememb, ki so začele veljati z novim šolskim letom.
In katere so te spremembe:
- Spremembe na področju eksternega preverjanja.
- Sprememba v Pravilniku o ocenjevanju in preverjanju znanja v osnovni šoli.
- Sprememba šolskega koledarja za osnovne šole.
- Ministrstvo je namenilo dodatna sredstva za nakup učbenikov za matematiko za 7. razrede osnovne šole.
- Sprememba Pravilnika o dokumentaciji.
Ob začetku novega šolskega leta 20-05/2006 se je med učitelji in starši začutil nov veter, ki ga je povzročil novi minister dr. Milan Zver. Ob prvem dnevu pouka so učiteljice upale jasno in glasno spregovoriti o problemih devetletke, ker se preje ni nikoli zgodilo, da bi upali odkrito povedati, kar čutijo. To je zelo velika pridobitev, da se učitelji razbremenijo pritiska In strahu.
Društvo Pobuda za šolo po meri človeka trdi, da so prav učitelji, ravnatelji in starši najbolj pristojni, da lahko povedo, katere zadeve so dobre in kaj je potrebno spremeniti. Upamo si trditi, da smo v novo šolsko leto stopili z olajšanjem, da bodo hodili po isti široki cesti učitelji, starši, ravnatelji, učenci, društvo in tudi ministrstvo. Skupaj bomo z vso odgovornostjo pristopili k spremembam, ki so nujne. V zadnjem času seje Ministrstvo za šolstvo in šport kadrovsko okrepilo. Imenovani so trije novi direktorji direktoratov (za osnovno šolo in vrtec, za srednjo in poklicno šolo in za šport). Vsi trije so z bogatimi izkušnjami na področju vzgoje m izobraževanja. Prav oni bodo lahko najbolje pripomogli, da gredo vse tiste vsebine na področju devetletke, za katere je tudi naše društvo prepričano, v ponovno strokovno presojo.
In katere so tiste vsebine:
- nivojski pouk,
- izbirni predmeti - izbirne vsebine,
- opisno ocenjevanje,
- obveznost dopolnilnega in dodatnega pouka,
-jutranje varstvo (za 1. in 2. razred),
- vrniti ocenjevanje vedenja,
- ukinitev šolskega okoliša,
- razširiti izbor knjig za obvezno branje,
- problem enournih predmetov v zadnji triadi,
- na novo postaviti odgovornosti, dolžnosti in pravice učencev, učiteljev in staršev,
- učni načrti morajo v ponovni pregled,
- zagotoviti več časa za vzgojno delo z učenci,
- v učne programe vključiti vsebine zdravstvene vzgoje (zdrava prehrana, nasilje, spolnost, zasvojenost...),
- razbremeniti učitelje z odvečno administracijo,
- predragi učbeniki in delovni zvezki,
- omogočiti uvajanje državnih, modelnih, katoliških in zasebnih osnovnih šol po enakem ključu financiranja. Dati staršem možnost izbire šole. Šolam zagotoviti večjo avtonomijo, odpraviti „konfekcije" iz šol.
- spremeniti sestavo Svetov šol,
- spremeniti postopek imenovanja ravnateljev,
- na novo opredeliti in okrepiti vlogo Sveta staršev,
- pripraviti etični kodeks za učitelje in ustanoviti Prosvetno zbornico.
Društvo si bo prizadevalo, da bi naše učenke in učenci imeli možnost po pouku pod vodstvom učitelja delati v šoli domačo nalogo, se pripravljati za naslednji dan ali delati projektno nalogo. Na ta način bi učitelji pridobili veliko delovnih ur, starše pa bi razbremenili šolskega dela in bi se lahko v večji men posvetili vzgoji.
Društvo zagovarja, da je leto 2005/ 2006 leto priprav vseh potrebnih sprememb na področju devetletke. Pripravljene spremembe se naj spomladi 2006 obravnavajo in sprejemajo v paketu. Društvo vztraja, da so v posameznih komisijah, ki bodo pripravljale posamezne spremembe, vključeni vrhunski strokovnjaki, ravnatelji, ucitelji-praktiki in starši. Starši so bili v prejšnjem sistemu povsem izključeni, imajo pa izredno pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Spremembe naj bi vodile v demokratizacijo šol, dale možnost šoli in lokalni skupnosti ter uporabnikom (staršem učencev), da oblikujejo šolo, ki najbolje ustreza njihovim potrebam in hkrati izpolnjuje državne standarde.
Člani društva upamo, da bomo v šolsko leto 2006/2007 šli s prenovljeno devetletko in šolam zagotovili pedagoški mir in ustvarjalno delo.
Angelca Likovič,
podpredsednica društva
Pobuda za šolo po meri človeka
MAGDALENSKI GORI
V nedeljo, 16. oktobra, je bila po dolgem času prav prijetno sončna jesenska nedelja. Zato so se člani Turističnega društva Magdalenska gora že nekaj dni prej glede na ugodno vremensko napoved odločili, da organizirajo tradicionalni piknik na Magdalenski gori. Marko Janežič (predsednik tega društva) mi Je ob obisku dejal, da sicer vseh obiskovalcev piknika niso šteli, Jih je pa bilo vsaj 300, če ne še več. Prišli so celo z avtobusom s celjskega konca.
Gostom so člani TD spekli čez 80 kg kostanja in žejnim postregli s kapljico, za dobro razpoloženje pa so poskrbeli trije mladi in ubrani muzikant-je na frajtonerlcah iz Polhograj-skega s pomenljivim imenom -Pastirčki. Pravijo, da jih občasno "trenira" eden od bratov iz ansambla Poljanšek.
Jože Miklič
DRAGI OTROCI!
Če ne hodiš v vrtec in bi se rad igral-a ter si star-a od 4 do 6 let,
se nam pridruži v sredo, 29.10.2005, ob 16.30, v Igralnici medvedkov, v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15, Grosuplje.
Skupaj se bomo eno uro igrali, zabavali in se z roko v roki odpravili v svet igrarij. Vaše prijave sporočite na telefonsko številko 01/786-61-88. Vabiva vas: Petra Bor in Milka Čučič
DRUGO SREČANJE PO SESTDESETIT LETIH
...    L?J "i I
Prvo naše srečanje je bilo leta 19-4546, ko smo se kot prvošolčki zbrali v ŠtJuriju. Šola je bila med vojno požgana, zato smo imeli pouk kar v Goršičevi hiši, iz katere je bila doma tudi naša prva učiteljica Jožica Goršič. Takrat je včasih manjkalo učiteljic - tovarišic, zato smo bili velikokrat združeni otroci dveh razredov. Spominjam se, kako smo si delili (lomili) kos kruha, če ga je kdo imel večji kos, tistega, koruznega s ta razpokano' skorjo, nekateri še takšnega nismo imeli v tistem času. Prav tako smo si delili jabolka in hruške v jeseni, najbolj imenitni pa so bili letniki, tako smo imenovali zgodnja jabolka. Pozimi pa so bili za malico suhi krhlji, hruške in slive.
Razhajali smo se različno. Nekateri smo šli iz četrtega razreda v nižjo gimnazijo, drugi pa so šolanje nadaljevali v ŠtJuriju. Nekaj otrok je bilo treba pustiti doma za gospodarje in gospodinje, da so pridelovali naš vsakdanji kruhek. Saj se je zemlja obdelovala le z živino in ročno.
Odkar smo se razšli, se z nekaterimi nismo več videli. Po toliko letih se nismo več poznali, vsaj s tistimi ne. s katerimi se nismo srečevali. Kaj šele, da bi natančno vedeli, kateri so bili v našem razredu, saj smo bili učenci obeh razredov velikokrat skupaj. Povabili smo kar oba
razreda, saj smo se vsi vseh spominjali.
Da je do tega srečanja prišlo, pa je bil vzrok prav ta, da se nismo več poznali med sabo. Le ugibali smo ob srečanjih na ulici, od kod to osebo poznamo, prepričan pa ni bil ne eden ne drugi. Porodila seje misel na srečanje. Vsi, katerim sem omenila to idejo, so me takoj podprli in mi bili pripravljeni pomagati pri izpeljavi srečanja. Organizatorji smo bili štirje: jaz, Ivan Hribar, Franci Škufca in Zlatan Goršič. Dogovorili smo se za datum 17.9.2005, ob 13. uri, v gostilni Lovor v Mali vasi.
Razposlali smo 52 vabil, ugotovili smo, da je 13 sošolcev že odšlo k večnemu počitku. Povabili smo tudi učiteljice, a se srečanja niso mogle udeležiti. Vabila smo poslali tudi v Holandijo, Nemčijo in v Pančevo v Srbijo. Niso prišli na srečanje, ampak so nas poklicali po telefonu, se zahvalili za povabilo in pozdravili vse udeležence.
Snidenje je bilo zelo ganljivo in prisrčno, objemali smo se kar v krogu, bilo je radosti in smeha tudi do solz. Organizatorji smo že na začetku ugotovili, da je naš trud poplačan, saj je prišlo na srečanje 28 sošolcev. Ugotovili smo, da je bilo tudi tistim, ki se nam niso mogli pridružiti, prijetno presenečenje po toliko le-
tih že to, da smo se jih spomnili, in so nam, ki smo bili veselo razpoloženi, poslali pozdrave.
Seveda brez fotografa ne gre ob takih dogodkih. Povabili smo jo kar na sam začetek srečanja, poslikala nas je, čez nekaj ur pa smo že dobili fotografiji v lepi mapici, sliko iz šolskih let in tudi že s srečanja.
Franci Škufca je začel uradni del s pozdravnim govorom in nam obudil nekaj spominov na naš kraj iz mladosti. Pokojnih sošolcev smo se spomnili m jih počastili z minuto molka.
Kosilo smo začeli z molitvijo, kot v naših mladih časih, saj so bile ob kosilu družine včasih skupaj. Kosilo je minilo, začelo se je veselo čebljanje in smeh. Kako se ne bi veselo smejali, saj smo si imeli toliko povedati. Spomini so nas vrnili šestdeset let nazaj v otroštvo.
Druženje je bilo zares prisrčno in tudi veselo, saj smo imeli našega lastnega harmonikarja Zlatana. ki je tako vlekel svoj meh, da bi mu morali skoraj oviti srajco.
Ob razhajanju smo se dogovorili, da sedaj prav gotovo ne bomo čakali šestdeset let saj je bilo tako čudovito vrniti se v svet našega otroštva.
Jož/ca Sklepič - Taborska
Kaj mislite, se ne splača?! V življenju je toliko stvari, za katere melanholično zamahnemo z roko, češ: ne splača se!
Nadebudni enajstletniki iz OŠ Brinje pa so se lotili dokaj resne teme in resno ugotovili, kaj se ne splača ...
Na ekranu se odvija pravi pravcati film z resno vsebino:
Najstnici premami razkošje v trgovini in lotita se kraje, ki jo tudi spretno izpeljeta. Toda njuno dejanje ne ostane skrito: dekletce to ugotovi inju prijavi lastniku trgovine. Mladi roparki privedejo k lastniku trgovine, ta pa jima, da bi dejanje ostalo prikrito, predlaga nov roparski podvig v njegovo korist. V galeriji morata ukrasti naročeno umetniško delo. Dekletoma to uspe, toda, namesto, da bi ukradeno sliko odnesli naročniku, ju vest prepriča, da nista naredili prav in jo vrneta v galerijo... Kazen sicer sledi, vendar to naj ostane skrivnost....
Če si boste morda lahko film sami ogledali.
Klemen Golobic, Magdalena Janežič. Antonija Kriletič, Tilen Kosec, Ana Mako-vec, Sara Podvršnik in Ula Savšek so danes učenci 5. razreda: film pa so posneli v minulem šolskem letu, ko so bili četr-tošolci in so sodelovali v projektu Delo z nadarjenimi učenci, ki ga vodi šolski psiholog Aljoša Dornik.
»Veliko smo se pogovarjali o onesnaževanju narave, o problemih otrok, o kaznih, o tem, kaj je dobro in kaj ne in sami prišli do ideje, da bi posneli film,« so drug za drugim nizali misli. »Največ možnosti, kako bi prikazali problem, smo videli v tem, da bi posneli film,« pojasni Antonija Kriletič: vsi hkrati pa pritrdijo, da jih je predvsem zanimalo, kako se snema film. Dober mesec so snemali in to, pravijo, so bili nepozabni trenutki, ko so
prizore ponavljali, pilili in spet ponavljali. »Najtežji so bili prizori, ko sva morali krasti,« pove Sara, »kajti tega res ne znava. Hoteli pa sva biti prepričljivi, izvirni!«
Kdo je napisal besedilo, kdo uredil scenarij - jih vprašam, pa pravijo: -Z združenimi močmi: najprej smo se dogovorili za vsebino, jo napisali po točkah in si besedilo sproti izmišljali. Vživeli smo se v film, v vlogo resničnega doživetja: ne bi pa tega v resnici naredili!«
- Zakaj so si izbrali prav temo kraje, tako neobičajno za otroke? - sem jih pov prašala. »Hoteli smo nekaj drugačnega, kot se dogaja v resničnem življenju,' jasni Klemen, Antonija pa njegovo trditev še podkrepi: »Nenavadno je, da v galeriji kradejo otroci! S to temo smo se postavili v vlogo odraslih.«
Tilen razmišlja drugače: »Med nami so tudi otroci, ki doma ne dobijo žepnine, pa imajo gotovo kup želja. Nauk našega filma je prav gotovo opozorilo, da bi se otroci ne podajali v krajo!«
Res - NE SPLAČA SE!
Alenka Adamič
KJV-
ditev
um
Dobro jutro, Evropa!
Šmarje-Sap. 26. septembra 2005 - Evropski dan jezikov praznujemo od leta 2001, leta evropskih jezikov, in sicer na pobudo Sveta Evrope. Širom Evrope vsako leto po-| tekajo številne prireditve in aktivnosti, ki spodbujajo učenje jezikov. Spoštovanje lastnega In tujih jezikov pomeni tudi spošto-1 vanje različnosti. Ko tujcaf nagovorimo v njegovem maternem Jeziku, premostimo ne le jezikovno, pač pa tudi kulturne ovire. Učenje jezikov je nekaj, kar ne glede na predznanje lahko počnemo v vseh starostnih obdobjih. Navdušenje nad sporazumevanjem je ključ do uspeha in tudi zelo malo znanja nam lahko odpre nove možnosti.
Na pobudo Sveta Evrope smo se odzvali tudi učenci in učitelji podružnične šole Šmarje-Sap. Sošolcem in delavcem šole smo namenili številne pozdrave v različnih evropskih jezikih. »Dobro jutro!« in »Dober dan!« smo vsem zaželeli v jezikih velikih in malih narodov. Izraze smo poiskali s pomočjo spletnega prevajalnika Dicologos in spoznali smo, da smo si narodi Evrope jezikovno podobni in hkrati različni. Opazili smo, da se grščina od ostalih jezikov razlikuje tudi po pisavi. Omenjeni jezik ne uporablja latinice, pač pa grški alfabet.
Jezikovno pestrost smo simbolično nakazali s pisanimi baloni, na katere smo zapisali pozdrave. Ob pogledu na živahno okrašeno avlo je vsak po svoje doživljal evropski duh. Mnogi so navdušeno prebirali napise in ugotavljali, kako se posamezen pozdrav izgovori, drugi so dan obeležili bučno - z glasnim pokanjem balonov.
Zavedli smo se, da živimo v jezikovno pestrem okolju. Najmočneje pa nas je prevzelo spoznanje, da s pomočjo logičnega sklepanja ter s poznavanjem tujih jezikov, ki se jih učimo na šoli (angleščina, nemščina in francoščina), razumemo tudi številne druge jezike.
Pri projektu so sodelovali učenci predmetne stopnje in učiteljice Helena Zalokar Kuhar, Betka Jamnik, Majda Pečar in Janja Zupančič.
Janja Zupančič
EN DAN PO »EVROPSKO«
V OŠ BRINJE
V osnovni šoli Brinje Grosuplje smo se odločili, da letošnji evropski dan jezikov proslavimo na poseben način. Z željo, da opomnimo naše učence in njihove starše na velik pomen znanja in učenja jezikov ter na bogato evropsko jezikovno in kulturno raznolikost, smo zanje prav na ta dan, 26. septembra 2005, pripravili številne delavnice jezikovnega in medkulturnega uzaveščanja. Skupni imenovalec vseh delavnic je bila povezava s projektom Ja-Ling Comenius, dobitnikom evropskega jezikovnega priznanja leta 2003. Gre za inovativen projekt, v katerega se vključuje tudi naša šola. Neposredni cilji projekta so povezani z razvijanjem zanimanja za jezike in spoznavanjem jezikovne in kulturne raznolikosti med ljudmi ter oblikovanjem pozitivnega odnosa do nje.
V praznovanje smo aktivno vključili več kot 300 učencev od 4. do 9. razreda. Zanje smo v sodelovanju s člani in koordinatorico projekta Ja-Ling za Slovenijo, mag. Sočo Fidler, organizirali 10 tematsko različno obarvanih delavnic. V okviru teh delavnic so učenci peli pesmi v francoščini in romščini, se pogovarjali z učenci in študenti mednarodnih šol, poslušali zgodbo o jezikih ter se seznanjali z barvami, pozdravi in izreki v številnih evropskih jezikih.
Odziv učencev je bil vsekakor spodbuden, saj so po šolskih hodnikih še dolgo odmevale besede v tujih jezikih. Upamo, da smo s svojim prispevkom ob dnevu jezikov naredili korak bližje k uresničitvi temeljnih ciljev, zastavljenih v okviru leta jezikov 2001. Zagotovo pa to ni bil naš zadnji korak v tej smeri.
Učenka 4. razreda (Marina Karnelutti) je svoje doživetje tega dne strnila takole:
Zjutraj sem komaj čakala na ta dan. Odšla sem v šolo. Najprej smo imeli naš redni pouk. po malici pa so se nam pridružili učenci iz Police. Prišla je učiteljica. V tujih jezikih smo se pogovarjali o barvah. Nemško, hrvaško in angleško sem znala in vesela sem bila novega znanja. Iz barv smo sestavljali rože. Na žalost je bilo ure konec in imeli smo odmor. Prišli sta novi učiteljici, ki sta nas naučili pesem Lepa Anka v romskem jeziku. Pesem se nam je zdela smešna, saj so bile besede drugačne, pa tudi peli smo jo malce čudno. Tudi te ure nam je bilo prehitro konec.
Ko je bilo pouka konec, smo domov odšli polni novega znanja. Ta dan mije bil zelo všeč.
Majda Križman Žužek. OŠ Brinje Grosuplje
TEDEN OTROKA VESEL IN ZANIMIV TUDI V ŠT. JURIJU V VRTCU KOSOBRIN
Slika desno: Tetka Jesen- tetka Jesen nas je spet razveselila s svojo polno košaro.
1. slika spodaj: Žlv-žav - kostanj, koruza in orehi dobro napolnijo naše želodčke, lahko pa čira čara, s pomočjo domislije postanejo...
2. slika spodaj: Razstava - ...poslikane buče, strah-ci, slike, ogrlice in inštrumenti, pa tako lepi so, da smo jih razstavili kar v avli OŠ.
Izlet - Ste se že kdaj peljali na izlet z gasilskim kombijem? Ne? -Mi pa že! Povabili so nas ponovski gasilci.
Zgoraj: Sušilnica sadja v Gradežu- mmm!... Kako pa tu lepo diši! Spodaj: Policist - Ne, ne, nič nismo zagrešili, samo igramo se s prijaznim policistom, g. Ferlahom, ki je prišel na obisk.
vzgojiteljica Jana Kovač
E
GROSUPUE
Msgr. dr. Franc ŠUŠTAR, župnik župnije Grosuplje, je bil imenovan za župnika stolne župnije Ljubljana - sv. Nikolaj.
Janez ŠKET, župnik župnije Semič in župnik - soupravitelj župnije Čr-mošnjice, je bil imenovan za župnika župnije Grosuplje.
POLICA
Anton PAHUUE, župnik župnije Policaje bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Krka z bivanjem na Muljavi.
Jože MRVAR mL, župnik župnije Kostanjevica na Krki, je bil imenovan za župnika župnije Polica.
ŠMARJE-SAP
Jože MRVAR st„ župnik župnije Šmarje-Sap, je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Cerklje na Gorenjskem z bivanjem v Zalogu.
Dr. Bojan KOROŠAK, župnik župnije Koroška Bela, je bil imenovan za župnika župnije Šmarje-Sap.
ŠKOCJAN
Tone PRIJATELJ, župnik župnije Škocjan pri Turjaku in župnik - soupravitelj župnije Turjak, je bil imenovan za župnika župnije Kostanjevica na Krki.
Dr. Edo ŠKUU, stolni vikar pri stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, je bil imenovan za župnika župnije Škocjan pri Turjaku in župnika - soupravitelja župnije Turjak.
Po verskem tedniku Družina zbral Jože Miklič
2. VSESLOVENSKI SHOD KMETOV PRI SLOMŠKU NA PONIKVI
V nedeljo, 2. oktobra 2005, ob 12. uri je bil na Ponikvi pri Šentjurju drugi vseslovenski shod kmetov s slovesno mašo v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Plemenito idejo o shodu so posredovali g. Jože Romšak iz Kamnika skupaj
z dr. Marto Ciraj in mag. Andrejem Golobom. Letošnje slovesnosti, ki jo je ob so-maševanju z domačim župnikom in dekanom Mihom Hermnom vodil mariborski pomožni škof Jožef Smej, se je udeležilo okoli 600 do 700 romarjev iz vse Slovenije. Biseromašnik škof Smej je v svojem duhovno bogatem govoru poudaril pomen kmeta - poljedelca, ki ga ceni tudi izročilo Svetega pisma. Povedal je tudi, da je sam kmečki sin in da je vedno s ponosom povedal, da je njegov oče kmet. Darove so prinesli iz različnih krajev Slovenije, prireditev je počastila tudi hmeljarska princesa. Pri maši je ubrano prepeval Mešani cerkveni pevski zbor Peter Pavel Glavar iz Komende pod vodstvom zborovodje Alojza Lazarja iz Visokega. Prošnje za vse potrebe so bile ubrane na temo stisk, ki tarejo sodobnega kmeta -od vremenskih sprememb do novodobnega kapitalizma, ki neusmiljeno spreminja odnos javnosti do kmeta, pa tudi do živeža, ki gaje v izobilju in ga ravno zato ne znamo dovolj ceniti. Po slovesni maši je bila ob 15. uri na Slomu ob Slomškovi rojstni hiši slavnostna akademija, ki jo je povezoval Robert Božič z radia Ognjišče. Pozdravni nagovor v imenu občine Šentjur je imel župan Štefan Tiselj, v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, glavne organizatorice letošnje prireditve, pa je nastopil njen predsednik Peter Vrisk. V imenu Društva kmečkih žena Slovenije je nastopila Ivica Zupančič iz Moravč, v imenu Zveze podeželske mladine Slovenije pa njen predsednik Matevž Glavan. Akademijo je s tremi pesmimi obogatil Mešani cerkveni pevski zbor Peter Pavel Glavar iz Komende. Osrednji del pa je bil namenjen etnološki temi Dušice Kunaver Pesem ob kmečkem delu. Slednja je prisotne izzvala k spontanemu petju slovenskih ljudskih pesmi, kar je kljub čemernemu vremenu razvedrilo prisotne, kolikor se jih je že pred tem ni dovolj dotaknila izjemno lepa maša. Ob sodelovanju domačih gasilcev je bilo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Za pravo veselico pa je z odločnim igranjem poskrbel Ansambel Mladi upi iz Šmarij pri Jelšah, ki ga sestavljajo štirje mladi, tri dekleta in en fant, doma iz družinskih kmetij. Matjaž Trontelj
FESTIVAL KRKA -VIR USTVARJALNOSTI
Pod tem naslovom so letos na Krki organizirali pestro paleto prireditev, ki so se začele že 22. maja z nastopom Vlada Kresliba in Malih bogov v Krški jami in končale pod velikim šotorom pred Družbenim domom na Krki 24. septembra z nastopom Orlekov. Vtem času seje zvrstilo 15 različnih prireditev, ki so bile namenjene glasbenim koncertom različnih glasbenih skupin z različnimi zvrstmi glasbe - jazzu, rocku in tudi resni glasbi, pa gledališču in cirkusu in še posebej humorju. Niso pa pozabili niti na otroke, saj so jim pripravili lutkovne in glasbene delavnice. Poleg nastopajočih gostov so kar nekaj prireditev pripravili organizatorji sami. Za prireditvene prostore so poleg dvorane Družbenega doma na Krki uporabili ambientalne zgradbe tamkajšnjih turističnih kmetij (Javornik, Magovec, Podržaj, Žgajnarjev skedenj) in naravnih znamenitosti (Krška jama in gozdiček ob izviru Krke - Poltari-ce), pa tudi krško cerkev sv. Kozma in Damijana, v kateri so pripravili koncert resne glasbe.
V pogovoru z Jožetom Kozincem, enim izmed prizadevnih krških organizatorjev, smo izvedeli, da so bili zelo zadovoljni s sodelovanjem sokraja-nov pri pripravah teh prireditev, pa tudi obisk je bil povprečno zelo dober. K soorganizaciji festivala so povabili tudi znanega igralca Matjaža Javšni-ka, ki je poleg nastopa na eni izmed prireditev med drugim poskrbel tudi za promocijo festivala. Poleg teh prireditev pa so s prireditvami kulturno in družabno dogajanje popestrili še gasilci, turistična društva, tamkajšnja župnija, krajevna skupnost in še kdo.
Za primer naj povemo, da se na Krki že zdaj (več kot dva meseca prej) pripravljajo na tradicionalno prireditev Božični odmev s številnimi domačimi in znanimi nastopajočimi, ki jo bodo tudi letos organizirali v božično ozaljša-ni Krški jami, In če naredimo primerjavo z grosupeljskim kulturnim dogajanjem, lahko ugotovimo, da krško krajevno skupnost sestavlja približno šestkrat manj gospodinjstev kot grosupeljsko. Že na podlagi te primerjave pa naj si vsak sam ustvari svojo sliko.
TURSKI VPADI NA SLOVENSKO OZEMLJE
Uvod
Bilo je okoli kulturnega praznika leta 1995.
V Družbenem domu Grosuplje se je zbralo kar nekaj obiskovalcev. Z vabili nas je zbrala skupaj Krajevna skupnost Grosuplje z Branetom Žitnikom na čelu. "V novonastali občini Grosuplje je z današnjim dnem predstavljena prva novoizšla knjiga." Tako je dejal takrat ponovno izvoljeni župan Rudolf Rome, koje bila Knjižnica Grosuplje bogatejša za eno od domačih domoznanskih knjig z naslovom Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. Napisali smo jo štirje domačini - dr. Boris Kuhar, prof. Jakob Muller, prof. Stane Peterlin in moja malenkost. Večino diapozitivov je prispeval fotograf Janez Klemenčič, predgovor je napisala (takrat) magistra Jožica Narat, oblikovanje in uredniško delo ter vodenje tega večera pa je prevzela prof. Sandi Zalarjeva, slovenistka, slikarka in do tedaj še urednica občinskega časopisa Naša skupnost.
V preddverju je krajevna skupnost pripravila manjšo pogostitev. Knjigi na pot smo nazdravili s kozarčkom rujnega. Beseda je dala besedo. Vzdušje je bilo prijetno in kar nekaj pohval ter čestitk je "padlo" tistega večera. Celo podpisati se je bilo treba nekaterim na prve strani navedene knjige.
Dogodek pa sem si zapomnil tudi po pripombi enega od grosupeljskih velmož, ki je še pred nekaj leti imel škarje in platno političnega in družbenega, zato tudi kulturnega življenja v nekdanji občini. "Pa ne piši toliko o Turkih!" mi je dobesedno in dokaj trdo dejal sredi žvenketanja kozarcev. Pripomba mi je sedla globoko v srce, zato sem že takrat, bolj po navdihu kot z zanesljivimi argumenti, sklenil, da bom prav njegovi pripombi, ko bom le imel nekoliko več časa, posvetil del svojega zanimanja in ga usmeril tudi v to področje. V tistem prijetnem vzdušju sem mu le skromno odvrnil, da je tudi to del naše zgodovine - danes mu lahko postrežem s precej dopolnjenimi podatki.
Turški vojak vodi ujetnika, na sulici pa Ima nabodenega otroka -simboličen prikaz groze, ki so Jo povzročali turški vpadi. - letak iz 16. stoletja.
Oktobra letos so se uradno tudi začela pogajanja Turčije za vstop v Evropsko unijo. Morda pa prav ta dogodek še prav posebej zahteva, da obudimo te stare in zaprašene zgodovinske dogodke, ki bi marsikomu lahko osvetlile te stare in zaprašene zgodbe.
Morda se bo danes tudi pisanje o teh dogodkih zdelo komu provokativno. Sam menim, da nasprotno - je le še bolj aktualno, kot je bilo pred desetimi leti, saj so se med tem časom "zgodili" Al Kaida, 11. september, napad v Španiji in v Londonu ter druga teroristična dejanja v Afganistanu, Beslanu, Iraku in verjetno jih še ne bo kmalu konec.
Kaj je vzrok trenutnim terorističnim dejanjem, je v tem težko preglednem času na hitro težko reči. Res pa je, da je dogajanje zelo podobno tistemu pred petsto leti in da se bo kulturni in civilizirani svet še kako moral potruditi, da se bo ubranil agresivnih teroristov, ki so zaradi eks-tremističnega in ego-ističnega nasilništva, razbijaštva in iskanja bližnjic za svoje lagodno življenje pripravljeni pozabiti celo na najbolj plemenite lastne korenine.
Zavod ta prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosupljo. d o.o
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
vam nudimo:
- izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dula projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
- izdelavo proiektne dokumentacije /a vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
Naidoto nas na Taborski cesti ft v Grosupljo in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Seveda pa tudi civilizirani zahodni svet pri tem ni povsem nedolžen.
Po mojem pa je pri tem treba le vedeti, »kdo je v čigavi hiši«. Ko pridem k sosedu na obisk, sem dolžan spoštovati njegova hišna pravila. Tako je človek urejal svoje življenje že od pamtiveka, pa ga tudi globalizaci-ja ne bo spremenila v tem pogledu. In še mimogrede: Ko smo se pred leti v vojski ali pa na primer pri delu v Iraku srečevali z drugačno kulturo, smo morali biti (službeni) priseljenci (ali bolj rečeno povabljenci) stoodstotno lojalni do tamkajšnje kulture. Sam pa bi skoraj z zaporom plačal prekršek, ki sem ga storil bolj ponevedoma kot zavestno, ko sem v Iraku svojim sodržavljanom ponudil na javnem prostoru steklenico viskija. Zato naj tudi tujci vedo, kako se je treba obnašati pri nas in kako se služi kruh. Pa ne gre za nikakršen fobizem ali nacionalizem, temveč samo za spoštovanje kulture.
Prepričan pa sem tudi, da zgodba o Alamutu pred desetletji ni slučajno nastala na slovenskih tleh in ni slučajno prav ta zgodba na nedavnem eminentnem gledališkem srečanju v Salzburgu dobila tako visoko nagrado. Je morda to vendarle znak, da smo se zavedli s kako dvoličnim svetom imamo opravka? Nekateri prpjugoslovansko usmerjeni zgodovinarji pa še vedno zatrjujejo v slogu »bratstva i jedinstva«, da so bili Turki miroljubni osvajalci, ki so samo zahtevali plačila davkov. Da! Plačilo davka - v zlatih kelihih in monštrancah, denarju za gradnjo džamije Ferha-dije v Banja Luki in po drugih muslimanskih krajih, požiganju domov in cerkva, ubijanju, posiljevanju... Ta zgodba seje ponovila - pred kratkim, le igralci so se pomešali med seboj - skoraj do nerazpoznavnosti.
Hkrati ugotavljam, da o zgodovini turških vpadov na slovensko ozemlje Slovenci vemo povprečno zelo malo ali skoraj nič; če pa že kaj, je to morda po Jurčičevi zgodbi o Juriju Kozjaku - slovenskem janičarju, pa kvečjemu še po bitki pri Sisku, ki pa se marsikomu že zdi, da s Slovenci nima veliko opraviti. Še manj vemo o turških vpadih na ozemlje današnje občine Grosuplje. Nedvomno boste z obiskom Tabora na Cero-vem in tamkajšnje cerkvice sv. Miklavža začutili del te strašne zgodovinske zgodbe, čeprav prav Tabora v zgodovini Turki naj ne bi nikoli napadli. S pozornim poslušanjem razlage šentjurskega župnika Antona Host-mka vam bo (če še niste obiskali tega kraja) postalo obdobje turških vpadov precej bolj jasno in pritrdili boste, da so naši predniki zelo trpeli pod turškim handžarjem. Če pa pomislimo, da smo bili Slovenci izpostavljeni kar tri stoletja podivjanim turškim hordam in da smo, skupaj še z nekaterimi evropskimi narodi, ubranili evropsko kulturo, med tem ko so se nekateri močno obotavljali in napačno ocenjevali takratne dogodke ter tako vedno bolj padali v turško nemilost, večji evropski narodi pa so si šli raje kolonizirat in osvajat nova ozemlja, pa slovenska zgodba v obrambi pred Turki zasveti v popolnoma drugačnem sijaju. Zato menim, da bi morali biti Slovenci na to zgodovino še posebej ponosni.
Prav zgodba o obrambi pred tem terorizmom je v pogledu evropske multikulturnosti še najbolj aktualna in zanimiva. Vse ostalo je tudi v tem trenutku čisto navaden evropski politični džuveč z veliko pekoče paprike ali pa trk civilizacij kot je dejal sam turški predsednik. Da - do trka civilizacij je že prišlo. Vprašanje je le, kako dolgo bo ta trk trajal in ali bo posledica tega trka počasno zlivanje ali civilizacijski spopad v obliki vojne, kjer bo tako in tako prevladala nasilnejša civilizacija, še posebej, če se naša zahodna kultura vedno bolj sklicevala na neko nedefinirano ničevost brez temeljnih vrednot, ki pa so lahko skupne vsem civilizacijam -in kulturam.
ZAČETKI TURŠKIH OSVAJANJ -1. del
Zgodba o turških vpadih na slovensko ozemlje se začne v nekem drugem okviru, ko se našim prednikom še ni niti sanjalo, kaj se bo zgodilo čez dobra tri stoletja. Leta 1071 so Turki zavzeli Jeruzalem. Kaj je to pomenilo? Popolnoma jasno je bilo, da židovsko-krščanska civilizacija ne bo prepustila svoje zibelke kulture kar tako. Kar štiriindvajset let je nato trajalo, da je papež Urban II. pozval h križarskim vojnam. Zakaj je to storil papež - in Cerkev? Cerkev je bila v tistem času v Evropi oziroma v krščanskemu svetu edina sposobna organizacija, ki bi lahko poskrbela za osvoboditev Jeruzalema. Držav praktično ni bilo, tistih nekaj posvetnih oblastnikov pa je bolj skrbelo za »lastno rit« kot za nebogljeno rajo, kaj šele, da bi se postavili v bran močno agresivnim in z verskim fanatizmom prepojenim napadalcem - (danes bi rekli) teroristom.
Leta 1099 so križarji osvojili Jeruzalem in ustanovili Jeruzalemsko kraljestvo. Križarske vojne so nato trajale skoraj dve stoletji. V tem času si je marsikateri križar precej po svoje predstavljal svoje poslanstvo in tudi precej nedolžne krvi je preteklo, predno so se končale vojne. Leta 1291 je bilo vendarle konec križarstva na vzhodu.
Potem seje čez petinšestdeset let začela zgodba obračati v drugo smer. Turki so začeli širiti svoj imperij v Evropo. Pred tem pa so za dodatek še severnoafriški muslimanski Mavri že močno naselili Iberski polotok na južnem območju današnje Španije. Leta 1356 so Turki vdrli na Balkanski polotok in se utrdili v prestolnici Odrin.
Leta 1389 je bila velika bitka na Kosovem polju. Turki so premagali Srbe, Srbi pa so nato sprejeli vazalski odnos, kar je pomenilo, da so vse svoje nadaljnje »osvajanje« Balkana načrtovali skupaj.
1396 - Evropski odpor proti Turkom je bil že kmalu po bitki pri Ni-kopolju (ob Donavi v Bolgariji) že močno omajan, saj sta bila premagana češki in ogrski kralj. Zato so tega leta Turki prvič prihrumeli na slovensko ozemlje in v okolici Ptuja pobili preko 2.700 Slovencev, preko 10.000 pa so jih odpeljali na Balkan. Vodil jih je Ali paša.
Jože Miklič
Nadaljevanje prihodnjič
Protiturške tabore na južnem Koroškem smo obiskali skupaj s Klubom koroških Slovencev in Društvom slovensko-avstrijskega prijateljstva.
IKiTezaFna leseno prečko v strelni lini i^SrJfanilci naslonili posebno puško s Ravljem, da so lažje prenesli sunek. jKmetom je bilo prepovedano uporabljati [močnejše orožje, kot so ga uporabljali I za obrambo gradov in mest. Vse foto - D. Samec
Obe društvi, ki štejeta kar lepo število prijateljev, ki ohranjajo vezi z našimi rojakt-zamejci in prijatelji v Avstriji, sistematično raziskujeta predvsem tiste pokrajine, kjer še zaznavamo slovensko prisotnost. Na zadnjem izletu smo obiskali protiturške tabore na južnem Koroškem. Vodil nas je najpomembnejši raziskovalec tovrstnih gradenj pri nas. dr. Peter Fister. predavatelj na Fakulteti za arhitekturo. Ogledali smo si Djekše, Knežo in Grebinj.
Djekše in Kneza, povsem na robu slovenskega etničnega ozemlja, sta ohranili taborsko arhitekturo v naseljih, v vasi. Zato dajeta drugačen, bolj obljuden vtis. Posebej pa se vtisne v spomin utrdba na Djekšah nad Velikovcem, saj nas s svojo mogočnostjo kar preseneti. Kneški tabor je ostal tak. kot je bil v 15. stoletju, v času svojega nastanka. Tabor ob samostanu v Grebmju ni več ohranjen v celoti.
Koroški Slovenci pa so še predstavili svoje sedanje žrtje in brtje na dvojezičnem področju ter nas vse povabili na Koroško, na njihove prireditve, na povezovanje z njihovimi društvi.__,__
Nekaj poudarkov dr. Petra Fistra me je napeljalo, da sem se odločila napisati ta članek. Takole je zapisal tudi v svoji knjigi Arhitektura slovenskih pro-titurških taborov, kije izšla pri Slovenski matici leta 1975,
Slovenski tabori so v resnici ena izmed inačic ljudskih množičnih utrdb, ki so služile kot zatočišča v primeru vojne nevarnosti ali roparskega pohoda, obenem pa so bila to stalne ali začasne utrjene shrambe ali kašče za vse vrste dragocenosti od živeža, živine obleke pa do cerkvenih dragocenosti, ki so bile v posameznih vaških cerkvah, okoli katerih so tabori večinoma nastali.
Gradili so jih od 15. do 17. stoletja, ko je v Sloveniji obstajala nevarnost turških vpadov. Plemiči in meščani so se umaknili za obzidja, ki so jih kmetje s tlako poma gali graditi in tako so se naučili gradnje, sami so ostali nezaščiteni, zato so si poma gali sami. In čeprav so jim pri gradnji taborov, kot pri gradnji domov, pomagali mojstri zidarji, tesarji in drugi, lahko štejemo tabore za ljudsko arhitekturo, za kmečko arhitekturo najvišjega nivoja.
Ime so tabori najverjetneje dobili po svetopisemskem imenu gore Tabor v Palestini, po kateri so češki husiti poimenovali svojo utrdbo, z obzidjem v obliki kvadrata, sredi pa je bil visok stolp, s katerega so nadzirali tabor in okolico. Povezave z našimi tabori lahko najdemo tudi v romunski Transilvaniji, kjer so take gradnje že poznali. Poklicali so mojstre z obrobnih nemških dežel za pomoč pri gradnji in ko so se ti mojstri vrnili domov, so prinesli s seboj znanje, ki so ga koristno uporabili.
Beseda tabor za naše utrdbe pa je ustrezna tudi zato, ker so nudili zaščito preprostega prebivalstva pred Turki in pred domačimi fevdalci. Ti so, ko je minila turška nevarnost, začeli tabore rušiti, ker so se bali kmečke moči, simbol katere so bili rav no tabori, ki so izpričevali samostojnost kmetov v boju z vsakršnim sovražnikom.
Nekateri tabori, ki fevdalcem niso pomenili neposredne nevarnosti, pa so ostali in tako srečo je imel tudi naš tabor nad Cerovim. Danes je to najbolj ohranjen tabor na slovenskih tleh in pred leti je bil tudi obnovljen.
Ponosni moramo biti na naše prednike, ki so si gradili tako domišljene zaščitne trdnjave. Prav tako smo lahko veseli, da je tabor nad Cerovim ostal, kajti večino so jih porušili, ko so se začeli kmečki upori in so v teh taborih fevdalci videli odkrito grožnjo. Verjetno se jim tabor nad Cerovim ni zdel nevaren m so ga pustili nam. da ga lahko obnovljenega občudujemo, se ob njem učimo svoje zgodovine in iščemo svoje korenine.
Marija Samec
a>
cd i
oa
O
oc
IVI
co
IS|
ali: "Pravljice", ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak številnim sodelujočim in srečujočim se v gasilstvu, kulturi, glasbi, v krajevni skupnosti, v občini, pa pri delu v geodeziji, gradbeništvu, urbanizmu in založništvu ter nenazadnje tudi v občinski politiki. Če vas zanimajo, jim prisluhnite!
PROBLEMI VREJO IZPOD POKROVKE
Že kmalu po prihodu v Irak na gradbišče letalske baze P 202 D 6. decembra 1981 sem ugotavljal, da je treba pn geodetskem delu spet in kar naprej improvizirati. To smo morali početi večkrat že prej doma po različnih gradbiščih v Sloveniji in izven nje. V Iraku pa je bilo to početje še nekoliko bolj specifično, saj pred pričetkom del vodstvo FDSP-ja od iraškega investitorja (vlade oziroma vojske Sadama Husei-na) ni zahtevalo poleg usklajenih načrtov tudi predaje stabilne in dovolj natančno izmerjene geodetske položajne in višinske mreže.
Na približno 27 km2 velikem gradbišču je bilo treba zgraditi številne ceste, vodovode, kanalizacije, energetske in telefonske kable, namakalne podzemne sisteme, eno betonsko in drugo rezervno zemeljsko pisto, kontrolni stolp in radarski sistem, več helioportov (platojev za pristajanje helikopterjev), hangarjev, servisnih delavnic, bunkerjev za letala in helikopterje ter bunkerje za strelivo in druga eksplozivna sredstva, elektrarno na nafto, bencinske oziroma naftne črpalke, naselje za 5000 delavcev in še posebno naselje za 5000 vojakov z džamijo, pa tudi nogometno igrišče in olimpijski bazen ter še nekatere druge manjše športne objekte.
Za boljšo predstavo o velikih pomanjkljivostih naj navedem le, da je bilo vse območje pred začetkom urejanja gradbišča le običajna puščavska ravnica, ki jo je prečkal nekdanji namakalni prekop še iz babilonskih časov, na samem gradbišču je bilo tudi nekaj koč - zemljank iz blata, iz katerih so se ljudje že izselili. Zato ob prežgani zemlji, ki se je v zimskem obdobju napojila več kot meter globoko, na gradbišču pa ni bilo drugih stabilnih objektov, ni bilo mogoče narediti drugega, kot za novo geodetsko višinsko mrežo zakopati dovolj dolge stebre, ki so v globino segli do stabilne zemljine. Na vsem tem območju pa sem ob svojem prihodu videl le dve pravi "banch marki" oziroma višinski točki, kar je za tako veliko gradbišče skoraj toliko kot nič. Točki sta bili v naravi stabilizirani tako, da sta izgledali le nekoliko večji betonski prizmi, visoki približno pol metra in postavljeni približno v smeri betonske piste. V preprostem jeziku te točke lahko poimenujemo izhodiščne višinske točke, v strokovnem jeziku pa jim v Sloveniji pravimo reperji, čeprav mi tudi po več kot tridesetih letih dela v geodeziji še ni nihče pojasnil, od kod prihaja ta beseda.
Vse ostale točke so bile "stabilizirane" precej začasno na »palirsko«-gradbeniški način - v zemljo so zabili okoli 60 cm dolg klin iz rebrastega železa in ga nekoliko obbetonirali s približno eno "šajtrgo" betona. Veliko večje bilo teh točk stabiliziranih z navadnim lesenim količkom in nanj zabitim žebljem. Nato so jih izmerili s preprostim niveliranjem za potrebe detajlnega oziroma tehničnega nivelmana in navadnimi štiridelnimi zložljivimi latami. Tisti, ki vsaj približno vedo, kako bi moralo takšno delo potekati, se bodo ob tem opisu nedvomno križali, kar sem počel tudi sam, saj je bilo, milo rečeno, tako opravljeno delo primemo morda za neizkušenega zidarja, ko bi se lotil gradnje manjše hiše z ureditvijo nekaj sto kvadratnih metrov velikega dvorišča, in ne projekta, vrednega 3 milijarde ameriških dolarjev.
Podobno je bilo tudi s smernimi regulacijami. Kakšne trigonometrične mreže vsaj četrtega reda ni bilo mogoče niti pričakovati, saj še operativnih poligonov ni bilo narejenih. Prav tako tudi ni bilo niti osnovnih točk v križiščih cest piste s taxiwayi' ali drugih večjih objektov. Zato sta tudi za osnovno smemo oziroma koordinatno izhodišče služili kar omenjeni višinski točki. Vse je bilo treba delati pravzaprav iz nič. To sicer ne bi bilo nič posebnega, če bi bilo tudi ustrezno organizirano gradbišče in če bi bilo za to delo predvideno dovolj usposobljenih geometrov in poskrbljeno za primerno geodetsko opremo in orodje.
Iz dneva v dan pa sem vedno bolj ugotavljal, da so bili zelo pavšalno prevzeti tudi projekti. Nekaj malega so mi o tem povedali že sodelavci, geometri Janez Grilc, Tone Brinar (Beganovič). Sreten (Srečko) Đogić (ki smo ga klicali Đoko) in Metka Ri-naldo. (V letu 1981 je z njimi na gradbišču delal še geometer Marko Kukenberg, za katerega pa ne vem, iz katerega podjetja oziroma ustanove je prišel, saj ga prej pri delu na SCT gradbiščih nisem srečal.) Pozneje se je še dodatno izkazalo, da je ce-
V DEŽELI SULTANOV (8. del)
Po triurni vožnji smo prišli v Olvmpos. Že skozi okna avtobusa so nas pozdravljale hiške na drevesih in viseče mreže. Kako lepo. Razpaki-ranje. Dodelili so nam naša domovanja. Hiške na drevesu. S prijateljem sva dobila hiško številka 60. Po stopnicah sem se povzpela v najino domovanje in odprla škripajoča vrata. Na tleh dva jogija. Na enem koncu "sobice" še nekaj malega prostora za nahrbtnika. Super. Samo malo naju je skrbelo, ker ni bilo na vratih ključavnice. Vse pomembne stvan bova morala nositi s sabo. Ko sva odložila nahrbtnika, sva šla ven. Prav blizu najine hiške je bila kuhinja, barček in mize s klopcami. Nizke okroge mize. Klopi okrog miz. Z blazinami. Ker smo bili utrujeni od dolge vožnje, smo polegli in posedli po klopeh in počivali. Klepetali. Ura pa seje bližala času večerje. Sami smo morali po pribor in hrano. Postavili smo se v vrsto in vsak je povedal, kaj želi. Hrano so skuhali v "kampu", vendar je bila zelo okusna. Riž. Zelenjava. Meso. Po večerji smo še posedeli oziroma bolje rečeno poležali za mizami.
Nočitev na drevesu. V pravi drevesni hišici. Še prej tuširanje v skupnih kopalnicah. Potem pa v hiško. Vse iz lesa. Skupaj zbite deske. Med večino desk so bile špranje. Ampak nič hudega. Prav prijetno je bilo zaspati visoko na drevesu ob zvokih škržatov. Ponoči meje prebudil mraz. Kako je bilo mrzlo. Kot sredi zime. Oblekla sem si pulover in se še dodatno pokrila. Že včeraj so nas opozorili, da se ponoči spusti temperatura zelo nizko. V bližini je namreč reka.
Zjutraj naju je zbudila vročina. Hitro sem slekla vse "cunje", ki sem jih ponoči oblekla. Današnji dan je bil namenjen lenarjenju. Ob desetih sva šla na zajtrk. Zajtrk je bil že pripravljen. Imel si na izbiro jogurt z medom in kruhom ali pa kruh, marmelado, olive, paradižnik, kumare, sir in jajce. Pijačo si lahko izbiral med kavo in čajem. Po zajtrku nas je večina lenarila v visečih mrežah. Tudi sama sem ležala, brala znamenitosti Turčije, pisala razglednice, pošiljala sporočilca. Ob treh popoldne se nas je skupinica odpravila do bližnje plaže. Med hojo sem si ogledovala različne hišice na drevesih, bungalove. Ob poti do obale je tekel potoček. Ponekod smo morali stopiti v vodo, da smo lahko šli naprej. Kmalu se nam je odprl čudovit poged. Pro-
strana peščena plaža. In na začetku reka, ki se izliva v morje. Zato je bilo tako mrzlo ponoči.
Šli smo malo naprej od izliva reke. Šla sem v vodo in zaplavala. Bila je zelo topla. Prijetno. Sproščujoče. Do večerje smo lenarili na plaži. Ko sem plavala po zalivu, je bilo lepo vidno grajsko obzidje nad pečinami. To predstavlja del obrambe piratov, ki so imeli tukaj v preteklosti oporišče. Pirati so že v 5. stol. pr. n. št. nadlegovali južni del turške obale. Prežali so na trgovske ladje, ki so plule tod mimo.
Večerja. Tak sistem kot včeraj. Večerja zopet zelo okusna. Po večerji, okrog pol desete ure, odhod na goro Chimero. Pobočje nad Olvmposom. Domovina legendarne Himajre, ki je bruhala ogenj. Do vznožja smo se odpeljali z avtobusom. Nato pa petnajst minut hoje na vrh gore. Gore, na kateri gori večni ogenj. Pot se počasi vzpenja. Na obeh straneh je rastlinje, ko pa dosežeš vrh, se pokrajina spremeni. Vse postane golo. Iz tal pa švigajo plameni. Kot taborni ogenj. Večni ogenj, ki je navdihoval antične pirate z Olimposa. Ogenj je viden daleč na morje in tako je pomagal mornarjem, da so varno obpluli rt. V starih časih so bili prepričani, da je ta gora z ognjem dom Himajre, mitične pošasti, opisane v lliadi. Mitične pošasti, ki naj bi bila spredaj lev, zadaj kača in v sredini koza, ki je z bruhanjem ognja zbujala strah in grozo. Obseg ognja se ves čas spreminja, od velikega ognja do majhnih plamen-čkov. Na vrhu nismo bili edini obiskovalci. Že kar nekaj popotnikov je občudovalo nenavadne plamene in plamenčke. Posamezniki so si s sabo prinesli hrano in jo na ognju spekli. Opazila sem skupinico fantov, ki je jedla ravnokar pečene hrenovke. Tudi v 19. stoletju so popotnikom, ki so prihajali na goro, služabniki na ognju kuhali čaj in hrano. Ti popotniki so prihajali s posebnim namenom, in sicer, da bi se okopali v vodi bližnjega žveplenega izvira. Ta voda naj bi imela posebno moč in naj bi pomagala pri zdravljenju kožnih bolezni.
Ob pol polnoči smo zapustili domovino Himajre. Peš smo se vrnili do vznožja, od tam pa nas je avtobus zapeljal v naše hiške. Še zadnja noč na drevesu.
Besedilo /n fotografije mag. Branka Škufca
(se nadaljuje)
Novosti iz domoznanske zbirke - 7
la vrsta infrastrukturnih načrtov popolnoma neusklajenih med seboj, nekateri pa so bili celo pridobljeni ne vem od kod. Posamezni sklopi so bili zagotovo samo kopirani iz delov letalskih baz NATO vojaškega sistema in jim niti merskih enot iz palč-nega v metrski sistem ni "uspelo" pravočasno pretvoriti. To sem na primer ugotovil zgolj naključno pri zakoličevanju ene od velikih bencinskih črpalk v sklopu letalske baze. Ko sem se že na terenu lotil dela, sem ugotovil, da so mere v naravi po načrtu precej manjše, kot bi morale biti. Na mojo srečo so v neposredno bližino, kjer naj bi stala črpalka, že pripeljali velike cisterne za gorivo, ki so bile že na prvi pogled več kot dvakrat večje, kot je kazalo po zakoličbi. Kaj naj bi to pomenilo? Z nekoliko podrobnejšim pregedom sem ugotovil, da niso zapisane v običajnih metrih z dvema decimalkama, ampak še vedno v inčah oziroma palcih, čeprav bi jih morala Zvezna uprava za oskrbo in posredovanje (FDSP) poenotiti in prilagoditi, predno je predala načrte naprej. Kako so te načrte dobili, nam ni bilo jasno povedano. Možno pa je, da jih je enostavno jugovojska s svojimi obveščevalnimi dejavnostmi nekje ukradla. Vsi ti načrti so najprej v velikih lesenih zabojih ležali v Beogradu, nato skoraj pol leta na SCT TOZD-u Projektu na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani, kjer jih ni nihče niti povohal, najbrž pod pretvezo "strogo zaupno - objekti posebnega družbenega pomena".
Pozneje je zaradi tako površno opravljenega dela prišla prav iz TOZD-a Projekt in montažnega podjetja IMP večja ekipa projektantov - po približnem spominu vsaj 30 ljudi. (Med njimi sem poznal tudi vodilnega projektanta pri IMP-ju Jožeta Brgleza z Dolenjske ceste. Le-ta je bil leta 1969 eden od prvih "informatorjev" mojemu očetu poleg očetovega bratranca diplomiranega gradbenega inženirja Staneta Menarta st./nazadnje zaposlenem kot nadzorni na DARSu, umrl letos/ o mojih možnostih za šolanje na gradbeni srednji tehnični šoli, kjer je bil tudi oddelek za poučevanje geodezije.) S projektanti pa sem moral na začetku kar precej sodelovati, saj smo vse neusklajenosti v načrtih morali reševati sproti in smo zakoličbe mnogih objektov potem opravili, lahko bi rekli, še iz vročih in dnevno svežih načrtov.
Četrti veliki problem se je pokazal pri sami organizaciji gradbišča. Še pol leta po začetku gradbišča niso bile urejene najbolj osnovne zadeve glede oskrbe delavcev. Pripravljalna dela z betonarno in asfaltno tovarno ter nekaterimi spremljajočimi objekti so se precej zavlekla. Vodstvo gradbišča je bilo sprva v rokah jugoslovanskega FDSP-ja oziroma varnostne službe, ki jo je vodil Zlatko Tomič. Ko sem ga srečal v prvih dneh po prihodu na gradbišče, sem takoj spoznal, da se z njim res ne da pogovoriti o kakšnih uporabnih organizacijskih ali tehničnih vidikih dela, kar so potrdili tudi sodelavci, ki so z njim že imeli nekaj opravkov.
Peti problem: neurejeni pisarniški in bivalni prostori. Za pisarniške in bivalne prostore so nam takrat še vedno služili neklimatizirani veliki kovinski zabojniki, ki so bili po velikosti nasproti našim skoraj še enkrat večji. Zamislite si lahko, kakšno je bilo delo ali bivanje v teh kontejnerjih, kjer je zunaj sredi avgusta že zjutraj več kot 30°C, čez dan pa pripeka čez 50°C. Temperatura v začetku decembra je bila čez dan še vedno močno čez 35° C. Ko so postopoma zgradili nekaj novih delavskih barak, so se delavci, pa tudi vodstveni kader, dokaj hitro in nekontrolirano začeli seliti v nove barake, ki pa še niso imele zgrajenih niti WCjev, niti niso bili priključeni na vodovod, nekateri pa še niso imeli niti elektrike.
Hrana: Največkrat hladno hrano (pakirano v posebnih kartonskih škatlah, podobno kot v nekdanji jugovojski sredi sedemdesetih let) so delili kar pod milim nebom. Ko si odprl na primer konzervo z zelenjavnimi ribami, je najprej iz nje zaradi vročine brizgnila omaka. Podobno je bilo z »doručkom« - meso je plavalo v pregreti maščobi... Ljudje so hrano največkrat morali pojesti stoje ali so posedli kar na tla. Tisti, ki smo imeli avtomobile za vožnjo po gradbišču, smo imeli že kar veliko razkošje. Vsak dan so priučeni kuharji v velikih kotlih skuhali tudi veliko čaja, a niso nikoli povedali, koliko so poleg sladkorja stresli vanj tudi broma. Čorbe so več ali manj imele enak okus.
Vse to pa je le še povečevalo slabo voljo in napetosti med ljudmi.
Jože Miklič
Edo Škulj: Leksikon cerkvenih glasbenikov, Ljubljana, Družina, 2005. 479 str., 24 cm.
Avtor navaja orglarje in cerkvene glasbenike, ki so delovali po Sloveniji, med njimi tudi tiste, ki so delovali po grosupeljskih župnijah: Kopanj, Polica, Št. Jurij, Škocjan, Šmarje-Sap, Žalna in Grosuplje. Eden najbolj znanih je Matevž Kračman, šmarski šomašter (1773 -1853). V mladih letih je "stregel pri mizi" šmarskemu dekanu baronu Leopoldu Kajetanu Gallenfelsu, ki gaje poučeval v branju in pisanju ter ga poslal v Kostanjevico na Dolenjskem, da se je izučil v orglanju. Ko se je vrnil, je bil cerkovnik in organist. začel je leta 1793 poučevati v turnčku1, ter bil že leta 1794 odslov-Ijen. Leta 1804 se je vrnil v Šmarje, zopet poučeval in leta 1818 pa priporočilo konzistorija dobil potrdilni dekret. Leta 1839 je dobil na prošnjo faranov za pomoč sina Matevža, kateremu je odstopil službo1847. leta. Zlagal je pesmi o svetnikih, farnih zavetnikih, umrlih faranih in svojcih, o sebi in svojih nadlogah.
V grosupeljski župniji omenja dva orglarja: Frana Mlinarja-Cigaleta, kije po upokojitvi živel v Grosupljem, in Ivana Remsa.
Na Kopanju je nekaj časa deloval Anton Namre (1812-1893) kot župnik, ki je pisal prozo in pesmi, ki so jih nekaj tudi uglasbili. Anton Trepal (1842-1894) pa je bil zborovodja in skladatelj.
Na Polici je od 1928 dalje orglal Franc Možlna (1896-1985), kije bil rojen v Žalni.
V domači župniji je deloval Ambrož Remic (Janez) (1877 - 1956), rojen v Šentjurju pri Grosupljem, župnik, organist, komponist. Ustanovil je godbo na pihala. Ob večerih je zbiral mlade fante iz okolice in jim razlagal gasbeno teorijo. S Češkega je naročil razne glasbene instrumente ter jih učil in pilil večer za večerom. Sam je igral vse instrumente od flavte do basa.
V Škocjanu je bil v letih 1585S9 župnik Jurij Dalmatin. Izdal je protestantsko pesmarico, v kateri je kar precej pesmi z njegovimi besedili. Tudi s tiskarskega vidika je Dalmatinova pesmarica daleč najlepša od vseh protestantskih tiskov z notami, m to prav zaradi lepih podob in okvirjev, ki krasijo vsako stran,
Franc Marolt je bil rojen v Škocjanu pri Turjaku (1893-1981) - organist, ki je od leta 1912 najprej orgal v domači župni cerkvi, od 1919 pa je bil organist v župniji Ljubljana-Trnovo in član opernega zbora. Izdal je nekaj zbirk cerkvenih pesmi.
V Žalni je bil dolga leta orglar in cer-
kovnik domačin Jožef Jančar (1893-1971).
Avtor knjige, dr. Edo Škulj, že vrsto let izdaja knjige o slovenski cerkveni glasbi, glasbenikih, orglarjih in orglarskih delavnicah. Sedaj je župnik v Škocjanu pri Turjaku.
Edo Škulj: Goršičeva orglarska delavnica, Ljubljana, Družina, 2004, 220 str, 24 cm.
Izdelovalec orgel Franc Goršič (1836-1898) sodi med najboljše domače mojstre, ki so ga cenili predvsem kot izvrstnega intonaterja doma in v tujini. Po naših cerkvah je izdelal orgle v ŠtJuriju, Žalni, na Kopanju in Polici.
Avtorje zbral podatke, kdaj in kdo je orgle naročil, kako je delo spremljalo sočasno časopisje, kdaj so bile orgle izdelane, kakšna je dispozicija orgel, kdaj so bile obnovljene. Nekatere orgle so predstavljene tudi s fotografijami. Kot zanimivost naj omenim kopanjske orgle, ki so bile premeščene iz Marijanišča, z njimi so nadomestili med vojno požgane Zupanove orgle.
Grosupeljska založba Grnfis Tra-
de že celo letošnje leto izdaja kuharske recepte v dveh zbirkah.
Lahke poletne jedi, zbrala in uredila Tanja Pance, Grosuplje, Grafis tra-de, 2005, 64 str., 20 cm. (Mala kuhinja - najboljši weekend recepti).
Gobe na naši mizi, zbrala in uredila Tanja Pance, Grosuplje, Grafis trade, 2005,64 str., 20 cm. (Mala kuhinja -najboljši weekend recepti).
Bogata jesenska kuhinja, zbrala in uredila Tanja Pance, Grosuplje, Grafis trade, 2005,64 str., 20 cm. (Mala kuhinja - najboljši vveekend recepti).
Koline, slovenski ljudski praznik, pripravili Petra Trontelj in Tanja Pance, uredila Barbara Pance, Grosuplje, Grafis trade, 2004,96 str., 20 cm. (VVeekend kulinarika).
Žar. Raženj, pripravili Petra Trontelj in Tanja Pance, uredila Barbara Pance, Grosuplje, Grafis trade, 2004. 94 str., 20 cm. (VVeekend kulinarika).
Recepte zbira in ureja Tanja Pance, urednica zbirke Kulinarika pa je Barbara Pance, obe naši krajanki. V tisku je še priročnik Jedi na žlico.
Marija Samec
Filatelistična zanimivost iz naših krajev
imirinfMiiMmiinVi
kiMtiiiiiliuri
Filatelija ali zbiranje poštnih znamk je zanimiv konjiček, ki je bil včasih tudi med mladimi zelo priljubljen. V dobi elektronskih komunikacij pa pošta zgublja enega svojih osnovnih poslanstev - prenašanje pisnih sporočil od pošiljatelja do naslovnika, zato tudi tovrstno zbirateljstvo hitro izginja. Vendar pa je tak hobi koristen, človeka umiri, ga pripravi, da se osredotoči na mali košček potiskanega papirja, občuduje barve, velikost, ob liko. motive na znamkah m dežele, od koder znamke prihajajo, ter se tako mimogrede iz obrazuje.
Pošta Slovenije je 9. oktobra praznovala svetovni dan pošte. Na ta dan je bila pred 130 leti ustanovljena Svetovna poštna zveza, ki združuje 190 držav, med njimi tudi Slovenijo. Tedaj sem se spomnila na članek, ki je sredi poletja izšel v Dnevniku izpod peresa Janka Štampfla. Takole je zapisal:
Poštna zgodovina uporabe znamk medvojne Ljubljanske pokrajine je izjemno zanimiva. Italijanski okupatorji so uporabljali znamke, ki so bile že v uporabi v teh krajih, z italijanskim pretiskom, kasneje pa tudi Nemci z nemškim pretiskom. Skrivnost pa ostaja se rija šestnajstih znamk "pokrajinskih motivov" Ljubljanske pokrajine, ki so izšle v zadnjih dneh druge svetovne vojne in jih imenujejo tudi "Rupnikova serija". Čeprav so bile znamke te serije, vključno s pretiski, obdelane že nekaj let po vojni, ostajajo avtorji neznani, pa tudi za nekatere motive še ni natančno ugotovljeno, od kod so povzeti oziroma kaj predstavljajo.
Z nominalno ceno 30 lir je v literaturi na znamki opisan motiv kot 'Tabor" ali "taborska cerkev". Morda je bil avtor najvišje nominale v seriji doma v njegovi okolici? V Slove niji je "taborov", brez izpeljank, več kot trideset, zato ni bilo lahko najti pravega. Skrivnost se je avtorju članka pojasnila z razglednico iz leta 1936, na kateri je popolnoma enak motiv, podpis pa je avtorju povedal, da gre za "Šentjurski tabor pri Grosupljem", danes imenovan Tabor nad Cerovim. Te znamke so uporabljali še tudi prve mesece po vojni s pretiskom Slovenija / Jugoslavija.
Torej znamke, ti mali koščki papirja, ki smo jih že skoraj pozabili lepiti na pisma, saj tudi pišemo vse manj, odkrivajo zanimive delčke zgodovine tudi naših krajev.
Marija Samec
ZAKLJUČEK KIPARSKE DELAVNICE V SKLOPU PROJEKTA^
14. septembra, po končanih predavanjih RADENSKO POUE - DANES, JUTRI, je sledil slavnostni zaključek kiparske delavnice. Na odru so bili že pripravljeni ljudski pevci iz Račne pod vodstvom ge. Jožice Poderžaj, ki so se predstavili s tremi pesmimi in tako polepšali zaključek kiparske delavnice.
Projekt je podrobneje predstavila ga. Staša Kokot: "Letos se drugič srečujemo ob predaji kipov v Grosupljem. Upam, da v zadovoljstvo vseh občanov in seveda vseh sodelujočih kiparjev." V nadaljevanju je predstavila vseh pet kiparjev.
Alenko Vidergar, njena skulptura je postavljena na ploščadi pred spomenikom Louisa Adamiča,
Boštjana Potokarja, čigar kip stoji ob Domu starejših občanov Grosuplje,
Slika zgoraj: Povezovalka programa Barbara Cerne (v sredini) z ljudskimi pevci iz Račne.
Ervina Potokarja, ki je ustvaril skulpturo pred občino Grosuplje, S||ka na naslovnici. Ga gtaša Kokot , sodelujoclmi slikarjl.
in Jureta Smoleta, katerega spomenik je postavljen ob vhodu na pokopališče.
Po končani prireditvi sem poklepetala z go. Stašo Kokot, ki vodi Zavod za kiparstvo, s sedežem v Ljubljani. V Grosupljem so letos potekale kiparske delavnice drugič. Lansko leto je Grosuplje dobilo pet novih kipov in ravno tako letos. Ga. Staša je z vidnim navdušenjem predstavila projekt: "Projekt teče skupaj z Občino Grosuplje. Preden smo začeli s projektom, smo ga predstavili svetnikom. Večina seje strinjala z izvajanjem projekta. To meje zelo razveselilo, kajti to pomeni, da si ljudje želijo lepši kraj. Kiparje smo povabili k sodelovanju. Na občini predlagajo lokacije, kje naj bi kipi stali. S kiparji si te lokacije ogledamo in zmenimo, kdo bo delal za določen prostor." Na koncu je izrazila željo še po nadaljnjem uspešnem sodelovanju z Občino Grosuplje.
LIKOVNE DELAVNICE ZA OTROKE.
Boštjana Drenovca, katerega izklesani nilski konj stoji pred vrtcem Kekec,
V okviru projekta so potekale tudi otroške delavnice, in sicer štirinajst dni pred začetkom šole. "Delavnice so potekale v sodelovanju s šolami. Z ene šole so celo vozili otroke z avtobusom. Druge šole so obvestile starše. Po prvem dnevu je bilo še več otrok, ki so jih prijatelji, sošolci navdušili in pritegnili, da so se tudi oni udeležili delavnic. Tudi otroci s šole s prilagojenim programom so likovno ustvarjali. Letos se je delavnic udeležilo sto dvajset otrok, kar je zelo visoka številka.
Likovne delavnice za otroke je podrobneje predstavil znani slovenski kipar, g. Jiri Kočica: "Tema delavnic so bili portali. Otroci so se preizkusili v ob-ikovanju portalov. Izdelali so tudi veliko kipcev, ki niso v povezavi s portali." Razstavo otroških izdelkov smo si lahko ogledali v sobi, v kateri so dopoldne potekale delavnice in predavanja. Zakaj smo se odločili za delavnice? "Te delavnice spletajo vezi med vsemi sodelujočimi. V tem smislu se mi zdi, da je manj možnosti, da se na kipih pojavi vandalizem. Z otroki smo se po-
govarjali, da bi njihove izdelke vzidali na hiše. kjer živijo, m upam, da jim bodo starši pri tem v pomoč in podporo."
Župan je ob koncu izrazil veselje nad projektom in povedal, da naslednje leto zopet nadaljujejo s kiparjenjem v Grosupljem.
Voditeljica Barbara Černe je povedala, da si lahko v notranjosti ogledamo utrinke z likovnih delavnic, otroške izdelke. Posebej je opozorila na portal takoj na vhodu z motivi vinske trte, ki je rezultat dela dveh študentk.
OTVORITEV SPREHAJALNE POTI POD BOŠTANJEM IN OGLED RAZSTAVE.
Sledila je otvoritev sprehajalne poti, ki je nastala v sodelovanju Turističnega društva Boštanj, Kmetijske zadruge Samopomoč z.b.o. in občine. Sprehajalna pot poteka pod gradom Boštanj do vhoda na Radensko polje. Pot je s prerezom traku simbolično odprl g. župan Janez Lesjak. Vsi prisotni smo se sprehodili po poti do Radenskega polja.
Po ogledu poti smo se vrnili nazaj in si ogledali dve razstavi, razstavo old-timerjev, starih avtomobilov, traktorjev in motorjev ter razstavo pri vhodu v Inštitut za fizikalno biologijo, kjer smo lahko poizkusili tudi vipavska vina s tamkajšnjega vinotoča.
Po dolgem dopoldnevu, ki se je prevesilo že v popoldne, sta sledila pogostitev in družabno srečanje.
Besedilo in fotografije mag. Branka Škufca
FANTJE PO POLJ' GREDO
Srečanje ljudskih pevcev in godcev tudi letos v Racni. Projekt je bil vključen v Dneve evropske kulture.
Sodobnemu načinu in velikim spremembam v načinu življenja navkljub se velikokrat zgodi, da želijo ljudje pomembne življenjske mejnike praznovati po starem, s prošnjo za srečo in blagostanje, za zdravje in za milost. Gre za resnično potrebo, da bi zopet vzpostavili notranji stik s slovenskim načinom obrednosti, ki se je skozi stoletja razvijala in nas še dandanašnji lahko duhovno bogati in utrjuje v samobitnosti in prepoznavnosti. Mnogi se k izročilu vračamo ljubiteljsko, zanimajo nas slovenske korenine in radi prisluhnemo naši izredno bogati kulturni dediščini.
V Kulturnem domu v Račni so se v soboto, 1. oktobra, letos že osmič zapovrstjo, zbrali ljudski pevci in godci iz različnih koncev Slovenije. Najprej so zapeli "ta domač' pevci, doma iz Čušper-ka in Račne, ki so s takim načinom petja začeli pred osmimi leti. Ob koncu lanskega leta so izdali dvojni CD (zgoščenko) EN HRIBČEK PRIJAZEN STOJI.
Takoj za njimi so zapeli njihovi otroci, ki smo jih letos poimenovali Mlada ZARJA. V lepem troglasju so zapeli tri pesmi, ob spremljavi dveh violin.
V okviru Kulturnega društva Račna že peto leto deluje tudi Tamburška skupina PRIMA. V tem času so zamenjali vodjo in danes jih vodi prijetni Marko Željko iz Bele Krajine, ki ima s tambu-raško skupino PRIMA velike načrte za prihodnost saj namerava povečati število članov in dokupiti nekaj novih in-štumentov.
Iz Kulturnega društva Sveti Štefan iz Gorice pri Slivnici so prišli Štefanski fantje, ki prepevajo že od leta 1994.
V skupini so sami upokojenci in povedo, da so veliki ljubitelji starih slovenskih ljudskih pesmi. Poznani so po vsej Sloveniji, pa tudi v sosednji Avstriji jih je slišati.
V Halozah, od koder so prišli Ljudski pevci iz Cirkulan. pravijo, da se je vedno prepevalo ob raznih kmečkih opravilih, kot je trgatev, kožuhanje koruze in ob podobnih delih. Zbrali so se pred 9. leti in se odločili za pravo ljudsko petje. Pojejo petglasno. to se pravi: prvi glas, drugi glas, prvi bas, drugi bas in prek ali črez, kot so to včasih rekli. Veliko nastopov imajo že za sabo, posneli so dve kaseti in zgoščenko ter tri VIDEO spote.
Skupina ljudskih pevk iz okolice Brežic deluje pod imenom Ljudske pevke Žejno in pojejo približno leto in pol. Preštele so vse dosedanje nastope in ugotovile, da jih je bilo že 24. Letos so tudi že sodelovale na medobmočnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Metliki.
Iz BELE KRAJINE se je letos v Račni predstavila instumentalna skupina TIHOŽITJE. Skupina deluje v okviru istoimenskega kulturno-umetniškega društva in skuša ustreči čedalje večjemu številu poslušalcev, ki radi prisluhnejo slovenskim ljudskim skladbam. Člani skupine so povečini samouki in sodelujejo z drugimi tovrstnimi skupinami.
V kratkem času svojega obstoja so nastopili že 55-krat na različnih prireditvah po Sloveniji. Hrvaški in Avstriji.
Stari znanci in veliki prijatelji domačih pevcev Zarja, FANTJE Z VASI iz Škocjana. so letos ne samo prepevali na radenskem odru, ampak tudi predstavili svoj največji projekt do sedaj, in sicer 45-minutni video in avdio zapis stavbne, etnološke in kulturne dediščine Dolenjske z naslovom OD ZEMLJE DO KRUHA. Videli smo posnetke stare kmečke domačije iz lesa, pokrite s slamo, ter notranjost hiše s kmečko izbo, kambro. štibelcem in črno kuhinjo, posnetke starih kmečkih orodij, starega vodnega mlina, vsa dela, povezana s pridobivanjem pšenice, ter izdelavo škop. retanje. pajkljanje in nenazadnje tudi samo peka kruha. Vsa dela spremljajo izvirne ljudske pesmi, ki so se prepevale ob navedenih dogodkih.
Organizatorji se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri izpeljavi navedenega srečanja, tako Občini Grosuplje, JSKD 01 Ivančna Gorica, Igorju Ahačev-čiču za povezovanje, Franciju Kraškovi-cu za ozvočenje, Pekarni Grosuplje in vsem ostalim donatorjem.
Za Kulturno društvo Račna
Jožica Poderžaj
Evropski     SELITEV KNJIŽNICE
mesec kulture
Evropska zveza je izbrala okvirni kulturni program pod naslovom Kultura 2000. Cilj programa je spodbuditi sodelovanje med evropskimi kulturnimi izvajalci in tako prispevati k oblikovanju skupnega evropskega kulturnega prostora. S tem namenom program sofinancira mednarodne kulturno-umetniške projekte z evropsko dimenzijo.
Program prispeva k promociji kulture tako v smislu kulturne raznolikosti kot skupne kulturne dediščine evropskih ljudstev. Kultura 2000 podpira inovativnost, ustvarjalnost in mobilnost v kulturi, odprtost in transnacionalno širjenje umetnosti in kulture, medkulturni dialog in vzajemno spoznavanje kulture in zgodovine evropskih ljudstev. Namenjen je krepitvi sodelovanja med evropskimi kulturnimi izvajalci, natančneje med članicami tega programa, ki jih je trenutno trideset: 25 držav članic Evropske unije, 2 državi kandidatki za članici EU (Bolgarija in Romunija) in 3 države EFTA (Islandija, Liechenstein in Norveška).
Slovenija je s 1. januarjem 2002 postala polnopravna članica Kulture 2000. Takoj seje priključila akciji »Evropski mesec kulture«, ki sojo leta 1990 vpeljala kulturna ministrstva Evropske zveze. V času meseca kulture se odvijajo prireditve, namenjene širši javnosti, še zlasti s področja kulturne dediščine, žive umetnosti in evropske zgodovine, ki povezujejo izobraževanje z umetnostjo in kulturo. In prav tu je našla svoje mesto prireditev Fantje po polj gredo, ki jo je organiziralo Turistično društvo Račna.
Vzporedno poteka tudi akcija »Evropska kulturna prestolnica«, vendar traja krajši čas in je namenjena predvsem srednje- in vzhodnoevropskim državam. Naziv Kulturna prestolnica Evrope dobi za dobo enega koledarskega leta eno ali več mest v EU. Akcijo je na pobudo tedanje evropske komisarke Meline Mercouri sprejel Svet Evropske zveze 13. junija 1985. Od leta 1985 so izbrana mesta med seboj tekmovala v domišljiji in izvirnosti pri predstavitvi svoje zgodovinske in kulturne dediščine evropskim državljanom.
Evropska komisija je julija 2004 sprejela in državam članicam posredovala že predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi programa 'Kultura 2007' (2007-20-13), ki naj bi nasledil trenutno veljavni program 'Kultura 2000'.
Po medmrežju povzela
Marija Samec
JESENSKA TRŽNICA
Turistično društvo Barje prireja že tradicionalno jesensko
tržnico, kjer bodo obiskovalci, poleg številnih plodov jeseni
in čebelarskih izdelkov, lahko
kupili različne buče za izdelavo svetilk za noč čarovnic ter različne kulinarične izdelke iz buč. Tržnico bo popestrila likovna delavnica za otroke • izdelava svetilke iz buče ter krajši kulturni program.
Jesenska tržnica bo potekala v
soboto, 29. oktobra 2005, med 9. in 15. uro na sejmišču ob
Peruzzijevi cesti, Ižanska cesta 303 v Ljubljani. Če se boste
pripeljali z mestnim avtobusom, izstopite na končni postaji
mestnega avtobusa številka 19.
Dodatne informacije: Darinka Berdajs, tel.: 01427 25 90 in 041286 064.
Organizator jesenske tržnice je Turistično društvo Barje. Pridite v barvito barjansko jesen!
Vse uporabnike knjižnice obveščamo, da se je knjižnica preselila na začasno lokacijo na Kolodvorsko cesto 2, v drugo nadstropje, nad Upravno enoto. Odprta Je vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
Vabljeni'.
NIKO MIHIČINAC K.D.
MOBIULS NEPREIW0&E.St HlNS.SI
POSVETUJETE PRI NAS!
^^""Tr.1^^* KONCERT BIG BANDA GROSUPLJE OB ZAKUUCKU PROJEKTA
»GROSUPELJSKI KONJIČEK JE PRIMEREN SIMBOL«
Andreja Brezca sem srečal pred nekaj manj kot desetimi leti, ko sem ga zaprosil, da nam je pomagal aranžirati razstavni prostor Občine Grosuplje na turističnem sejmu Alpe-Adria. Kakšno leto pred tem je na predlog Krajevne skupnosti Grosuplje po sprejetem grosupeljskem grbu stilno oblikoval konjička v več različicah. Andrejeva rešitev je bila dobro sprejeta in tudi na Občini Grosuplje s takratnim županom Rudolfom Rometom so se dokaj hitro ogreli za njegove rešitve. Naj še povem, da je podlaga za grosupeljski grb arheološka najdba z Magdalenske gore, ki hkrati simbolizira povezanost grosupeljskega človeka s konji skozi tisočletno zgodovino, v novejšem času pa konj predstavlja tudi grosupeljski razvoj na različnih področjih.
Kljub tej že rahlo patinirani zgodbi se je Andrej zavedal, da je ponudba poslovnih in promocijskih daril v občini Grosuplje zelo skromna. Še posebej primanjkuje izdelkov z grosupeljsko zgodbo oziroma s sporočilom naše identitete. Zato je letos spomladi skupaj še z nekaterimi sodelavci (med njimi omeni arhitekta in oblikovalca Zorana Kovačeviča in Ireno Gantar) med 150 izbranimi pravnimi osebami v občini napravil kratko tržno raziskavo. Njihovo predvidevanje je ta raziskava le še bolj potrdila, saj so dobili vrnjenih več kot 60 % izpolnjenih anket, v katerih je kar 72 % anketiranih menilo, da je grosupeljski konjiček primeren osrednji simbol darilne kolekcije.
"POKLON FRANKU SINATRI"     nadaljevanje s Istrani
Zdaj tudi na podlagi odgovorov v anketi Andrej že snuje nove všečne in uporabne ter cenovno sprejemljive predmete, ki jih bodo ljudje lahko uporabljali pri komunikaciji v poslovnem in zasebnem življenju - od obeskov za ključe, magnetov, podstavkov z opomnikom, obtežilnikov s pisalom in podobnim. Pri izvedbi so uporabili različne materiale: les, glino in razne barvne kovine. Vsi izdelki so v primerni embalaži in opremljeni s spremnimi besedili tudi v tujih jezikih. Celotna kolekcija Konjiček trenutno šteje osem izdelkov, pripravljeni pa so prisluhniti tudi posebnim željam strank in tudi idejam iz drugačnih izhodišč, saj so možnosti oblikovanja zares široke.
Poleg te kolekcije je Andrej v svoji več kot petnajstletni praksi oblikoval še številne druge predmete, ki si jih prav tako lahko pri njem ogledate in oskrbite. Naj dodamo še, da se Andrej ukvarja z oblikovanjem (po poklicu je grafični tehnik) že vse od svojega poklicnega dela naprej, s samostojnim oblikovanjem gline pa seje delu v tiskarni odpovedal, ko je šel na nek tečaj, ki ga je takrat (zanimivo) vodil kipar Boštjan Potokar. Prav Boštjan Potokar pa je letos sodeloval na kiparskem simpoziju, na katerem je obdelal skulpturo Triptih, ki je postavljena ob Domu starejših občanov. Takrat je Andreja glina »zasvojila« in je začel ustvarjati kot samostojen podjetnik. Med njegove bolj zanimive izdelke pa lahko uvrstimo izparilnik Etera, ki je tržno uspešen že deveto leto, ali pa skleda izdelana v moderni obliki za podjetje VVinterhalter.
Jože Mikllč
Povezovalka programa je povedala, da se bomo na začetku koncerta spomnili festivala Slovenska popevka in znanega slovenskega pevca, kije začel svojo pevsko kariero ravno na Slovenski popevki, g. Ota Pestnerja. Orkester je zaigral, na oder je prišel Oto Pestner. Odpel je eno izmed svojih prvih, večini dobro znanih pesmi, Ciganska kri. Orkestru se je zahvalil za povabilo, kateremu seje z veseljem odzval. Nadaljeval je s še eno skladbo iz obdobja Slovenske popevke, Vrača se pomlad. Sledila je pesem Mary Ann, ki je nastala v obdobju prehoda iz Slovenske popevke v Pop delavnico. In nato še skladba Trideset let. Za vsako izvedeno skladbo so člani orkestra in legenda slovenske glasbe Oto Pestner poželi bučen aplavz. Publika je bila vidno navdušena in zadovoljna.
'Tako je v času Franka Sinatre zvenela slovenska pesem. Kako je zvenela pesem v Ameriki, pa moramo pogledati čez veliko lužo, v Ameriko," je povezovalka Nina Wabra napovedala nekaj naslednjih instrumentalnih izvedb. Ob sledečih skladbah je prišel v ospredje še en gost, in sicer saksofonist Adam Klemm.
Zaključek večera je bil najbolj veličasten. Uspešnice Franka Sinatre je zapel osrednji gost večera Oto Pestner. Ker se aplavz po končanem koncertu ni in ni polegel, sta prišla dirigent Igor Lunder in Oto Pestner še enkrat na oder in zaslišali smo uvodne zvoke vsem znane skladbe Sinatre Strangers in the night. Čudovito!
Koje bil glasbeni del večera zaključen, sem v zaodrju poklepetala z enim izmed gostov, in sicer saksofonistom, g. Adamom Klemmom. Povedal je, da je prišel iz Novega Sada, da se je pred enim mesecem poročil in preselil v Ljubljano. "Z dirigentom sva skupaj študirala v Gradcu. Tole je moje drugo sodelovanje z Big Bandom Grosuplje. Danes sem se počutil zelo dobro. Publika je bila krasna. Poleti smo bili teden dni v Kranjski Gori, kjer smo imeli vaje. Ob zaključku seminarja smo imeli samostojni koncert, pred samim današnjim koncertom pa smo tudi vadili," je povedal saksofonist Adam. Dirigenta nisem uspela dobiti. Člani orkestra so mi povedali, da je odhitel na naslednji nastop.
Big Band Grosuplje
Naj vam na kratko predstavim orkester, ki je skupaj z gostoma navdušil polno dvorano ljubiteljev dobre glasbe v hotelu Kongo. Ko sem pogledala njihovo internet-no stran, sem videla, da so v vseh letih obstoja ogromno nastopali, snemali, sodelovali z raznimi skupinami in pevci ter pevkami. Big Band Grosuplje obstaja od šolskega leta 1997/98.
Kasneje sem imela možnost osebno spoznati edino žensko predstavnico Big Banda Grosuplje, saksofonistko in flavtistko Anjo Kastelic. Povedala je, da so člani orkestra večinoma domačini: "Določenih inštrumentov ni, zato nam na pomoč priskočijo tudi od drugje, igralec pozavne je doma celo iz Tolmina, bobnarje iz Dobre-polja. Vaje imamo enkrat tedensko, pred nastopi, pred snemanji pa večkrat. Pred včerajšnjim koncertom smo imeli več vaj. Zadnje čase težko uskladimo čas, da nam vsem ustreza, kajti vsi imamo poleg glasbe še druge obveznosti."
Kako to, da je bil osrednji gost ravno vsem dobro poznani pevec Oto Pestner? Prijetna sogovornica je razložila: "Skladbe Franka Sinatre je zelo težko peti. V Sloveniji se težko najde ustrezen pevec za izvajanje njegovih skladb, kar pa Oto Pestner vsekakor je. Tako smo ga zaprosili za sodelovanje in odzval seje našemu povabilu."
Kaj pa nastopi? "Nastopov smo imeli v preteklosti še več. Nastopi so razporejeni preko celega leta. Zadnja leta imamo vsako leto samostojni koncert. Letos smo nastopili prvič v Kongu. Prejšnja leta smo imeli koncerte v Kulturnem domu. Ambient v Kongu je čudovit, ni primerjave s prejšnjimi leti. Dvorana je bila polna. Začeli smo kasneje, ker smo čakali, da vsi, ki stojijo v vrsti, dobijo karte in pridejo v dvorano," je navdušeno pripovedovala saksofonistka Anja.
Vsako leto imajo enotedenski seminar: "Na naših vsakoletnih seminarjih se imamo lepo, veliko vadimo, vedno povabimo kakšnega profesionalca, letos je bil to saksofonist Adam. Na zaključnem koncertu v Kranjski Gori se nam je pridružila pevka Sendi."
Mnenje o izvedenem koncertu? Malo se je zamislila in povedala: "Vesela sem bi-
la, da je bilo mimo, vesela sem bila pohval, ki sem jih bila deležna. Veliko mi pomeni, da so bili ljudje, ki so prišli na koncert, zadovoljni."
Moja sogovornica sicer raje igra flavto, ampak tudi pri igranju saksofona zelo uživa. Ukvarjanje z glasbo ji vzame veliko časa, ampak to rada dela. "Lahko bi imeli več koncertov v domačem kraju. Mogoče bi se lahko predstavili tudi v osnovnih šolah v Grosupljem. Tako bi otroci spoznali različne inštrumente," sva zaključili najin klepet. Kaj naj rečem? Upajmo, da bo tale prispevek prebral kdo od odgovornih in jih bo povabil k sodelovanju.
Besed/to in fotografije mag Branka Škufca
STUDIJSKI OBISK V LONDONU - UDELEŽENCI ČLANI UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IN UPOKOJENCI
Od 8. do 11. oktobra smo se udeležili zelo zanimivega študijskega potovanja v London, kjer smo preživeli zelo lepe, prijetne, predvsem pa zanimive trenutke. Ker nas je mentorica gospa Tanja Došlo že v času poučevanja angleškega jezika uspela s svojim načinom poučevanja strniti v prijetne in homogene ekipe po posameznih učnih skupinah, so se te skupine kaj hitro ujele tudi na potovanju in smo se kljub triintridesetim udeležencem takoj zlili v eno samo prijetno in složno druščino. Seveda je k temu veliko prispevala tudi odlična vodička, gospodična Petra Bojič iz turistične agencije TWIN iz Dobove pri Brežicah, ki nas je, čeprav mlada, vendar zelo samozavestna in prijetno avtoritativna, z več kot bogatim poznavanja Londona in angleške zgodovine ter kulture zelo uspešno vodila skozi celotno potovanje in oglede. Mentorica gospa Tanja Došlo pa nam je pred potovanjem pripravila in razdelila opise pomembnejših znamenitosti Londona s kratko predstavitvijo Velike Britanije, sestave njenega prebivalstva in političnega ustroja.
Zahvaljujoč vsemu omenjenemu, sta naše potovanje v London in povratek domov potekala brez zapletov in težav. Iz istega razloga smo si uspeli tudi dokaj podrobno ogledati veliko zanimivosti. Na poti od letališča Stansted do Londona smo iz avtobusa najprej občudovali za nas vznemirjajočo vožnjo avtomobilov po levi strani ceste. Spotoma smo se ustavili tudi v znanem univerzitetnem mestecu Cambrid-ge, kjer smo spoznali organizacijo in potek študija ter bivanja študentov na njihovi znameniti univerzi. Ob prihodu v London sta nas vodička in prijazni voznik avto busa še isti večer popeljala mimo nekaterih pomembnejših znamenitosti, kjer smo ob kratkih postankih ali pa kar iz avtobusa občudovali nočni utrip in videz Londona. Sredi noči smo končno prispeli do majhnega in skromnega vendar prijetnega hotela, na mirnem in zelenem obrobju Londona, ki nam je bil tri dni prijeten dom, čeprav smo se vanj vračali šele pozno v noč.
Ker nam je bilo zelo naklonjeno tudi vreme, saj smo imeli tri prekrasne sončne dni, ki so baje za London dokajšnja redkost, smo lahko ob prijetnem vzdušju občudovali vse najpomembnejše znamenitosti osemmilijonskega velemesta, od katerih smo si nekatere tudi zelo podrobno ogledali. Pri tem nas je še posebno presenetilo, da so bili obiski večine državnih muzejev brezplačni. Ob povratku od ničelnega poldnevnika na Greenvvichu proti centru mesta smo se skozi mesto peljali tudi s posebno razgledno ladjo po reki Temzi, s katere smo nekatere znamenitosti Londona ponovno občudovali. Po poteh, ki so nas vodile skozi znamenite in prečudovite londonske parke, smo povsod srečevali veliko ljudi, ki so bodisi poležavali po tleh ali posedali po številnih klopeh. V parku ob kraljevski palači pa so ljudje poležavali tudi na številnih ležalnikih, katerih veliko število je bilo razmeščeno po parku. Doživeli smo tudi utrip nočnega velemestnega življenja z ogledom nekaterih trgov in četrti, kjer se zbirajo Londončani, še posebej mladi. Z večerjama v dveh različnih »pabih«, smo okusili tudi nekaj tradicionalne britanske kulinarike z različnimi vrstami njihovega popularnega piva. Zelo zanimivo je bilo občudovati tudi izredno usklajenost povezave novejših, zlasti sodobnih zgradb s starimi arhitekturnimi znamenitostmi. Ve-
liko časa smo se prevozili s podzemno železnico, ki nam je bila. razen dveh izjem in seveda tudi veliko peš hoje, glavno prevozno sredstvo po mestu. Tudi v tem je London nekaj posebnega, saj sta promet in gibanje pod zemljo speljana izredno dobro in organizirano. Seveda nismo mogli prezreti številnih znamenitih rdečih dvonadstropnih mestnih avtobusov, še zlasti tistih, ki so bili brez strehe. Posebnost Londo na so vsekakor tudi številni večbarvni veliki taksiji, kjer so s svojo eleganco odstopa li tisti v črnih barvah, katere vozijo vozniki, ki so preverjeni od mestnih oblasti po posebnih kriterijih in veljajo za najvarnejše voznike v Londonu.
Da bi si svoje vtise in doživetja na poti v London in domov, zlasti pa po samem Londonu, čim bolj zapomnili in jih predstavili tudi svojcem, prijateljem ter znancem, smo vsak za sebe. eni bolj drugi manj, beležili in fotografirali. Na skupnem sestanku doma, ko smo se sestali, da bi na kratko še enkrat zbrali vtise in skupaj analizirali naše čudovito potovanje, pa nas je prav prijetno presenetil gospod Mar jan Trobec s predstavitvijo številnih fotografij, na katerih je s svojim fotoaparatom skoraj kot profesionalec zabeležil najbolj zanimive trenutke našega potovanja, ki_ nam bodo vsem udeležencem prav gotovo ostali še dolgo v prijetnem spominu. Čeprav so bile številne stvari zares čudovite in nepozabne, nam bo prav gotovo ostalo v najlepšem in nepozabnem spominu naše štiridnevno prijetno druženje in medsebojno spoznavanje ter navezovanje prijateljskih vezi.
Pavel Štaudohar
MAJI SO ZAŽIVELI V GASILSKEM DOMU V SKOCJANU PRI TURJAKU
Osemnajstega septembra je v Gasilskem domu Škocjan pri Turjaku potekalo zanimivo in prijetno predavanje z diapozitivi o indijanskem ljudstvu Majih. Predavanje je pripravil zdomec, g. Tone Zrnec, ki se je rodil pred štiriinosemdesetimi leti v La-porjah, v današnji občini Velike Lašče, in župniji Škocjan, katere del spada v grosupeljsko občino.
Kar težko sem se odpravila v Škocjan, kajti bilo je zelo mrzlo in deževalo je. Vendar ni mi bilo žal, da sem se udeležila predavanja. Ko sem vstopila v gasilski dom, sem videla, da je vse že pripravljeno. Čakali smo samo še na to, da so se urini kazalci premaknili na tretjo popoldne. Ob skrbno izbranih diapozitivih ter prijetnih in zanimivih komentarjih preprostega in prijetnega predavatelja je nedeljsko popoldne kar prehitro minilo.
Priznanje za g. Toneta Zrnca.
V uvodu je članica Kulturnega društva Škocjan, gdč. Ana Gregorič, predstavila predavatelja, njihovega rojaka g. Zrnca in povedala, da mu Kulturno društvo Škocjan in Krajevna skupnost Škocjan, združena v projektu "Stati inu obstati v Škocja-nu", podeljujeta posebno priznanje in priložnostno darilo za nesebično ljubiteljsko delo v Kulturnem društvu Škocjan v rani mladosti in za dragoceno darilo njegovih del, ki jih bo krajevni muzej hranil v stalni zbirki. Priznanje sta mu podelila predsednik kulturnega društva g. Andrej Adamič in predsednik Krajevne skupnosti Škocjan g Jože Krašovec. G. Zrnec je bil vidno presenečen in zadovoljen. Zahvalil se je z besedami: "Sedaj pa hitro k delu, da si bom tole res zaslužil."
Predavanje g. Toneta Zrnca.
G. Zrnec je najprej predstavil svojo zadnjo knjigo, fotokroniko Na brzicah življenja, za katero je pripravil fotografije, g. Alojz Rebula pa je napisal vezno besedilo. Predavanje se je začelo. G. Zrnec je predstavil indijansko pleme Maje. Starodavni Maji so živeli na področju Srednje Amerike, torej na področju Hondurasa, Salvadorja, Gvatemale. Belizeja ter na jugu in jugovzhodu Mehike.
Predavanje je bilo sestavljeno iz dveh delov: predstavitev preteklosti oziroma ostankov iz preteklosti in predstavitev sedanjosti, kako danes ljudje tam živijo. Zgodovina Majev se je začela okrog leta 2000 pred našim štetjem s tako imenovano
hi: Andrej Adamič, Martin Tomažin, ;J6*žef Mafolt in Lojze Kožar. '
predklasično dobo. Z letom 300 našega štetja se je začela klasična doba, ki seje končala okoli leta 900, in se nadaljevala s poklasično dobo vse do začetka 16. stoletja, ko so se začela španska osvajanja. Maji so delovali, živeli in ustvarjali več kot tri tisoč let. Imeli so samoniklo kulturo, ki jih je med sabo povezovala. Ozemlje Majev je bilo razdeljeno na številne, različno velike mestne državice, ki so jim poveljevali mogočni vladarji. Maje je povezovala tudi trgovina.
Oblikovali so dva koledarja: sončev koledar, ki je imel 365 dni, in sveti koledar, za določanje srečnih in nesrečnih dni, kije imel 260 dni. Zapisovali so z glifi. Ruski jezikoslovec in etnograf Yuri Knozorov (1922-1999) je v muzeju v Berlinu ukradel knjigo Majev in začel študirati majevsko pisavo. Pisavo je razvozlal, ne da bi kdajkoli obiskal deželo Majev. Ugotovil je, da glifi predstavljajo zloge, ki tvorijo besede.
Področje, kjer so živeli Maji, pokrivata kamnini apnenec in bazalt. Maji so odkrili apno in tako so lahko gradili. Gradili so zelo visoke piramide. Najprej so zgradili manjšo piramido, nato okoli nje večjo, pa še večjo. Na vrhu piramid je bilo svetišče.
Maji so bili izvrstni matematiki, bili so zelo napredni v zdravilstvu in upodabljajoči umetnosti. Gradnja, kiparstvo, umetnost so bila področja, ki so jih zelo visoko razvili. Okrog leta 900 je njihova kultura zastala. Niso več gradili. Današnji prebivalci se nimajo za potomce Majev. Za zgodovino v času Majev so se začeli zanimati po letu 1800. Vedno znova odkrivajo nova arheološka nahajališča , nove ceremonialne ali religiozne centre, kot jih imenujejo. G. Zrnec je povedal, da smo od od Majev dobili purana. Puran je bil za Maje sveta žival. V srednji Ameriki, v pragozdovih, še danes živi divji puran, kije popolnoma drugačen kot naš domači puran.
Predavatelj je podrobneje predstavil posamezne religiozne centre Majev. Vidno je pokazal svoje navdušenje nad izdelki Majev, nad glifi, izklesanimi podobami v kamnih. Posamezne figure in izklesane oblike v kamnih so tako pritegnile njegovo pozornost, da nam je predstavil vse detajle in svoja razmišljanja delil z nami. Zelo zanimiv je bog dežja Chac s svojim dolgim, zakrivljenim, navzven štrlečim nosom, ki je neštetokrat upodobljen na zgradbah.
Po kratkem premoru je sledil prikaz diapozitivov iz današnjega življenja tamkajšnjih prebivalcev. Spoznali smo način življenja, rastje, sadje, hrano. Današnji prebivalci živijo dokaj revno, preživljajo se s kmetijstvom, pridelovanjem kave, sadja.
Čisto na koncu je spregovoril tudi o visokem državnem priznanju Republike Slovenije, ki ga je dobil štirinajstega marca letošnjega leta. Podelil mu ga je zunanji minister, g. Dimitrij Rupel. Predsednik Republike Slovenije je odlikoval g. Toneta Zrnca z redom za zasluge za zaslužno delo v slovenski skupnosti v Kanadi. Konec predavanja je posvetil svojim najbližjim in nam pokazal nekaj njemu ljubih fotografij.
Predsednik prostovoljnega gasilskega društva, g. Martin Tomažin, seje zahvalil g. Zrncu za prijetno in poučno popestritev nedeljskega popoldneva in vsem obiskovalcem za obisk. Sledilo je prijetno druženje in klepet ob hrani in pijači.
Klepet z g. Tonetom Zrncem.
Po končanem predavanju sem počakala na vrsto, da sem poklepetala z g. Zrncem, kajti večina gaje osebno poznala in želeli so z njim spregovoriti nekaj besed. G. Tone je namreč preživljal počitnice v domačem kraju, v svoji rodni župniji, kajti že leta živi v Torontu. "Zadnja leta imam vsakič, ko pridem domov, predavanje. Predavam od leta 1991, skoraj vsako leto. Prej sem imel predavanja v Laščah," je povedal.
Kako je prišel v Ameriko? "Leta 1945 sem odšel študirat v Rim, kjer sem živel tri leta. Sem član misijonske družbe svetega Vincencija Pavelskega, oziroma po domače, sem lazarist. V Italiji sem bil še pred koncem študija posvečen v duhovni-
ka. Pot me je peljala v Španijo, kjer sem končal teološki študij. V Španiji sem ostal dve leti in pol. Potem sem odšel v Argentino, kjer sem bil eno leto. Nas misijonarje pošiljajo okrog, kjer se pokaže potreba. Meni je bilo vseeno, kje sem, tako sem šel iz Argentine v Čile, kjer sem ostal pet let. Naslednje tri leta sem preživel v Peruju. Vedno sem bil med tujci. Leta 1959 so me poslali v Kanado, kjer sem še danes. Poslali so me zato, ker so se začeli v Kanadi nabirati Slovenci. Primanjkovalo je duhovnikov in tako sem prišel v Toronto," je svojo življenjsko pot predstavil moj prijetni sogovornik. G. Zrnec je povedal, da v Kanadi ureja mesečnik Božja beseda že triindvajset let. Prvih dvajset let življenja v Torontu je bil ravnatelj slovenske sobotne šole. Narediti je moral celo učni načrt. To mu ni bilo težko, ker je vsa leta deloval na šolah, celo na univerzi v Peruju je predaval verouk. Ker ni bilo primernih učbenikov za Slovence v tujini, je leta 1966 in 1967 izdal dva učbenika, in sicer Materina beseda za nižje razrede in Veseli dom za višje razrede. Po dvajsetih letih njegovega ravnateljevanja je šola obstajala še nadaljnjih petnajst let, potem pa je bila zaradi vedno manjšega števila otrok šola ukinjena. Mladi ne znajo slovensko in jih slovenska problematika ne zanima, ker so Kanadčani. Kljub temu da je v pokoju, je še vedno duhovni pomočnik v župniji. Govori italijansko, francosko, špansko in angleško, pa grško in latinsko. Kajti klasično gimnazijo je končal v Ljubljani.
Doma ima brata in dve sestri. Samo on se je v družini odločil za misijonsko delo: "Biti misijonar pomeni biti na razpolago, kjer te potrebujejo. Dela misijonarja so različna. Prevladujejo misijoni, šole in delo z mladino. Dvajset let sem vodil tudi pevske zbore: otroški, mladinski in dekliški. To je bilo v Torontu, v prvi slovenski župniji Marije Pomagaj."
Na moje vprašanje, kako se počuti, ko pride domov, sem dobila zanimiv odgovor. "Človek rad pride v svojo domovino, ampak jaz sem svetovljan. Navaditi sem se moral na vse. Meni je pravzaprav vseeno, kje sem. Rad pridem v Slovenijo. Ko vidiš velik del sveta, ugotoviš, da je Slovenija res lepa dežela."
"V majevske dežele sem potoval večkrat. Mene zelo zanima zgodovina. Zanimajo me etnografske in etnološke stvari, zlasti z verskega stališča. Zanima me, kakšna verstva so imeli, pa tudi lepotni vidik, umetnost in fotografiranje. V vsak religiozni center sem šel dobro pripravljen. Predhodno sem preštudiral knjige, da sem vedel, kaj lahko pričakujem," je povedal g. Zrnec, ki je navkljub svojim letom čil in vitalen.
G. Zrncu sem se zahvalila za prijeten klepet in razlago ter mu zaželela srečno pot nazaj v Kanado, kamor odpotuje devetindvajsetega septembra. In seveda še veliko zanimivih in poučnih predavanj ter raziskovanj religioznih centrov starodavnih prebivalcev srednje Amerike, Majev, ki ga s svojo pestrostjo oblik, izklesanih v zgradbah, tako zanimajo in pritegnejo.
mag. Branka Škufca
NAJBOLJŠI ČLOVEKOV STIRINOZNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES!
NOVA ZAKONODAJA, KI OBVEZUJE SKRBNIKE HIŠNIH ŽIVALI
V začetku avgusta je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpisala nov Pravilnik o zaščiti hišnih živali.
Akt, ki bi ga moral poznati vsak skrbnik hišnih živali, je posledica določil Parlamenta in Sveta Evropske skupnosti. Ogledali si bomo nekaj najpomembnejših členov:
- Skrbnik živali mora zagotoviti ustrezno namestitev in skrb za živali, z upoštevanjem potreb glede na vrsto živali, in še posebej zagotoviti:
1. kakovostno in količinsko ustrezno hrano in vodo;
2. ustrezno gibanje živali glede na vrsto;
3. ukrepe, ki preprečijo pobeg živali.
- Skrbnik živali mora morebitno izgubo živali v roku dvainsedemdese-
tih ur prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali. Če lastnik izgube živali ne prijavi niti v roku treh dni, se šteje za namerno zapustitev živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali.
- Kdor najde zapuščeno žival, mora najkasneje v roku štiriindvajsetih ur:
1. najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali;
2. obvestiti skrbnika, če mu je znan,
- Živali ni dovoljeno_ prodajati na ulicah, tržnicah, prireditvah, po pošti ali s prodajo od vrat do vrat. Živali ni dovoljeno dajati kot nagrade v nagradnih igrah ali tekmovanjih.
- Pri prevozu mora biti žival zavarovana pred izpadom ali pobegom s transportnega sredstva ter zaščitena pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami. Živali ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno ustrezno zračenje. Če zunanja temperatura v sončnem vremenu presega 20 stopinj Celzija, je potrebno poiskati za vozilo primerno senco. Živali ni dovoljeno prevažati v tovornem prostoru vozila ali v prostoru, namenjenem prevozu prtljage, razen če je v tem primeru zagotovljena naravna svetloba in zadostno zračenje. Psov in mačk. mlajših od osem tednov, ni dovoljeno prevažati v komercialne namene, razen v spremstvu mater.
Psov in mačk za vzrejo ni dovoljeno pariti več kot enkrat v koledarskem letu. pogostejše parjenje se šteje za preobremenjevanje živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali..
- Izvajalec dejavnosti trgovine z živalmi mora voditi evidenco, iz katere so razvidni:
1. izvor vsake živali (firma oziroma osebno ime ter naslov vzreditelja);
2. podatki o čiščenju in razkuževanju;
3. čas bivanja živali.
- Izvajalec dejavnosti trgovine in hotela mora imeti sklenjeno pogodbo z veterinarsko organizacijo, ki opravlja preglede in zagotavlja zdravljenje živali v primeru poškodb ali bolezni.
Prodajalec mora kupca pisno seznaniti z:
1. oskrbo, prehrano, nego in ustrezno namestitvijo, ki jo potrebuje žival;
2. starostjo in običajno življenjsko dobo živali ter velikostjo odrasle živali;
3. obveznimi in priporočljivimi cepljenji živali.
- Prodajalec mora kupcu ob prodaji izročiti predpisane veterinarske dokumente ter potrdilo o opravljenih obveznih cepljenjih.
- Psu je treba zagotavljati ustrezno prehrano, ki mora vsebovati vse potrebne snovi za njegov zdrav razvoj. Mlade pse do šestega meseca starosti se hrani vsaj trikrat dnevno, od šestega meseca do enega leta starosti vsaj dvakrat dnevno,
odrasle pa vsaj enkrat dnevno, stalno pa morajo imeti na voljo pitno vodo.
- Psa je treba redno negovati in odstranjevati zajedalce, kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje.
- Mladičev ni dovoljeno odvzeti od osice pred dopolnjenim devetim tednom starosti.
- Pes mora imeti ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.
- Če je zunanja temperatura nižja od O stopinj Celzija, mora imeti pes na voljo primerno izoliran bivalni prostor. Psice z mladiči ter bolni psi morajo imeti na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nižja od 15 do 20 stopinj Celzija. Skrbnik mora bivalni prostor psa redno čistiti.
Psov, mlajših od 6 mesecev, ter visoko brejih psic in psic z mladiči ni dovoljeno imeti privezanih, ampak morajo imeti zagotovljen ustrezen bivalni prostor, ki jim zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.
- Predpisana je velikost pesjaka za posamezno velikost psa, prav tako velikost in tip pasje ute.
- Mačkam je treba zagotavljati ustrezno prehrano, ki mora vsebovati vse potrebne snovi za njihov zdrav razvoj, in sicer mladim mačkam do šestega meseca starosti vsaj štirikrat dnevno, od šestega meseca do enega leta starosti vsaj trikrat dnevno, odraslim pa vsaj dvakrat dnevno, stalno pa morajo imeti pitno vodo.
- Mačke je treba redno negovati in odstranjevati zajedalce, kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje.
- Mačiih mladičev ni dovoljeno odvzeti od samice pred dopolnjenim dvanajstim tednom starosti.
- Mačka mora imeti zagotovljen bivalni prostor, ki ji zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko in pred napadi drugih živali. Mačka, ki stalno biva v zaprtem prostoru, mora imeti na voljo primerno velik in zračen prostor z naravno svetlobo ter ustrezna pomagala, kot so plezala, igrače in po-
dobno. Če živi mačka samo v zaprtih prostorih brez možnosti občasnega izhoda, mora skrbnik zagotoviti, da mačka ni sama in brez nege več kot 24 ur.
Posamezni kršitelji določb, ki jih zajema tudi zakon o zaščiti živali, so lahko kaznovani z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev, pravna oseba pa do 10.000.000 tolarjev. Nadzor nad izvajanjem predpisov v zvezi z zaščito živali vršijo tako inšpektorji kot tudi policisti. Kršitve sporočajo pristojnemu inšpektorju tudi društva, ki delujejo na področju zaščite živali.
Zakon o zaščiti živali predpisuje tudi način usmrtitve živali, kadar se ta izkaže za nujno. Posebej je pomembno poudariti, da hišnih živali ni dovoljeno usmrtiti na nestrokoven način brez predhodne omame, kot je npr. ustrelitev.
ODPRAVLJANJE BOLH, USI, KLOPOV, GLIST, TRAKUUE, UŠESNIH GARIJ... PRI PSIH IN MAČKAH
Na kratko strokovnjaki pravijo vsemu naštetemu »zunanji in notranji zajedal-ci«. Že nekaj let so tudi pri nas na voljo sredstva, ki učinkovito odpravljajo vse razvojne oblike zajedalcev psov in mačk, seveda pa je pri tem treba upoštevati nekaj osnovnih pravil:
- Pri nakupu vedno preverite ustreznost posameznega sredstva glede na vrsto, starost in težo živali ter se pozanimajte za najbolj enostaven način uporabe. Posvetujte se s svojim veterinarjem!
-Za večino zunanjih zajedalcev in nekatere notranje je primerna uporaba tekočine v ampulah, vsebino je potrebno nanesti enkrat mesečno na vrat - viher živali. Tekočina se sama razporedi po telesu in učinkovito zatira že prisotne zajedavce ter odganja tiste v bližini. Nekatera sredstva niso odporna proti vodi, zato je treba po kopanju živali postopek ponoviti.
- Klope enostavno, hitro in učinkovito odstranjujemo SAMO S posebno PINCE-TO in se jih nikakor ne dotikamo. Pinceta je na voljo v vseh trgovinah z opremo in hrano za male živali, cena se giblje med 200 in 400 tolarji.
- Hkrati z odpravljanjem bolh in uši na živalih je potrebno popršiti z živalim prijaznim insekticidom tudi bivališče, ležišče in prostor, kjer se zadržuje žival. Za manjše vrste psov in mačk je primerna uporaba insekticidne ovratnice, vendar je potrebna previdnost, če živi skupaj več živali, ki se ližejo in dotikajo.
- Odpravljanje notranjih zajedalcev je potrebno ponoviti na 3 do 4 mesece, nujno pa pred vsakim cepljenjem živali. Tablete (npr. Pratel,...) zavijemo v sir, salamo ali podobno hrano, ki jo pes rad zaužije. Za mačke uporabimo pasto, kije posebej prirejena zanje.
-Vse našteto je seveda nujno za dobro počutje domačih ljubljencev, vedeti pa je treba, da vse več zajedalcev prenaša tudi človeku nevarne bolezni, zato je z njihovim odpravljanjem poskrbljeno tudi za večjo varnost ljudi, posebej otrok!
Mojca Sajovic
It
iT
MARKEU
OČESNA ORDINACIJA, OPTIKA IN F0T0 STUDIO V ENEM
Podjetniška tradicija Franca Marklja, lastnika Studia Markelj na Adamičevi cesti v Grosupljem, sega v leto 1983. Takrat je začel poslovati kot samostojni podjetnik z odprtjem foto studia v Ljubljani, nato pa Je svojo dejavnost močno razširil. V Studiu Markelj v Grosupljem občanom ne ponujajo le fotografskih in optičnih storitev, ampak tudi okulistične preglede. G. Franc Markelj Je namreč prostore studia delno odstopil Zdravstvenem domu Grosuplje za delovanje okulistične ambulante.
PODJETNIŠKA TRADICIJA OD LETA 1983.
Enota v Ljubljani deluje še danes. Kasneje so bile v smeri Dolenjske odprte še štiri poslovalnice: 1991 leta je bil odprt foto oddelek v Ivančni Gorici, ki je bil 2 leti kasneje razširjen z optiko. Sledilo je odprtje poslovne enote v Trebnjem, kjer je strankam poleg foto oddelka in optike na voljo tudi očesna ordinacija.
KONCESIJA ZA OKULISTIKO OD LETA 2001.
Pred štirimi leti, to je leta 2001, je Ministrstvo za zdravje podelilo koncesijo za okulistiko, ki se izvaja v očesni ordinaciji v Trebnjem. To je predstavljalo za prebivalce Trebnjega in širše okolice pomembno pridobitev, saj so storitev lahko opravili v kraju bivanja, skrajšala se je tudi čakalna doba za okulistični pregled.
POSEBNOST GROSUPLJEGA: 0KULISTICNA AMBULANTA ZDRAVSTVENEGA DOMA DELUJE NA LOČENI LOKACIJI, TO JE V PROSTORIH STUDIA MARKEU.
Za odprtje lokala na Adamičevi v Grosupljem seje Franc Markelj odločil pred tremi leti in pol, ko sta se z direktorjem Zdravstvenega doma Grosuplje dr. Janezom Mervičem dogovorila o preselitvi okulistične ambulante v prostore studia. Opremo ambulante je financiral Franc Markelj, ki je tudi v celoti zadolžen za njeno posodabljanje. Vse naprave je predpisalo in pregledalo Ministrstvo za zdravje in so v skladu z vsemi zahtevanimi predpisi za izvajanje okulistične dejavnosti.
Okulistične preglede na koncesijo opravlja specialist oftalmolog (oftalmologija; veda o očesu in očesnih boleznih), zaposlen v Zdravstvenem domu Grosuplje, tudi samoplačniške preglede opravlja specialist oftalmolog. Doktor Mervič pravi, da rešitev, ki jo je ponudil Markelj, prinaša prednosti tako zdravstvenemu domu kot pacientom. Zdravstveni dom se duši v prostorski stiski, zato je bila preselitev ambulante dobrodošla. Koncesijske preglede sedaj opravljajo na bistveno boljših in novejših aparatih za preiskavo in diagnostiko vida, kot si jih lahko privošči zdravstveni dom. Očesna ordinacija Studia Markelj je po zagotovilih dr. Merviča opremljena z nadstandardno opremo. »Poleg tega je lokacija na Adamičevi, posebej za starejše, bistveno bolj priročna in lažje dosegljiva,« razlaga odločitev dr. Mervič.
Na koncesijo izvajajo preglede za očala, splošne preglede za pridobitev različ-
nih mnenj ter preglede v zvezi z bolezenskimi stanji očesa. Samoplačniško so na voljo pregledi za očala in kontakte leče ter splošni pregledi. Kadar se stranka odloči za takojšen nakup korekcijskih očal, prejme kupon za brezplačno preventivno merjenje očesnega pritiska. S prejetim kuponom se lahko pacient kasneje kadarkoli oglasi v optiki za preventivno brezplačno merjenje. Zvišan očesni pritisk je namreč najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj glavkoma ali zelene mrene. »To je očesna bolezen, ki povzroča nepopravljivo okvaro očesnega živca in s tem izpade v vidnem polju, ki jih bolniki v začetnem obdobju ne zaznajo. Bolezen napreduje počasi, brez posebnih opozorilnih znamenj, morda le z občasnim slabim vidom, pekočimi in utrujenimi očmi, ki jih moti svetloba.... Ker je zelo pomembno zgodnje odkrivanje te bolezni, se priporoča občasno merjenje tlaka pri ljudeh po štiridesetem letu starosti,« razlagajo v studiu Markelj.
Za nikogar, ki opravi pregled v očesni ordinaciji Markelj, nakup očal ali kontaktnih leč v optiki ni obvezen, je pa zaželen. Pri naročilu očal na koncesijo v optiki Markelj recept obračunajo takoj, to je že pri plačilu očal. Nekatere optike pa imajo povračilo stroškov urejeno naknadno, saj mora pacient za refundacijo stopiti do zdravstvene zavarovalnice. Višina povračila je enaka po vsej Sloveniji, saj se izračuna na podlagi uradno objavljenih lestvic zdravstvene zavarovalnice.
NAROČANJE NA PREGLEDE
od ponedelja do petka od 8. do 19. ure. sobota od 8. do 13. ure
V tem času so na voljo tudi za vse informacije na spodnji telefonski številki.
Način naročanja: telefonsko na št. 01787 U11 ali osebno v optiki. Čakalna doba:
koncesijski pregledi - 2 meseca, samoplačniški pregledi - takoj.
G. Markelj pravi, da v optiki ponujajo širok izbor pripomočkov za vid, da vsakemu pacientu posebej svetujejo zanj optimalno izbiro. Zato imajo zaposlene vrhunsko usposobljene optike, ki znajo dobro svetovati. Nudijo korekcijske okvirje vseh cenovnih razredov, med njimi lahko najdete tudi za zelo zahtevne stranke okvirje najbolj znanih in najbolj modnih svetovnih pro-
izvajalcev. Še posebej se radi potrudijo, kadar vam svetujejo za zelo zahtevne dioptrije, ker imajo v svoji ponudbi veliko vrst stekel: steklena ali plastič na stekla, poljubno stanjšana, s širokim izborom različnih nanosov, kombinirana očala, športna očala, sončna očala, itd. V svojem izboru imajo tudi najbolj modne korekcijske okvirje, to je velike, plastične, rdeče, oranžne, rumene... Menda se Slovenci pri izboru okvirjev težko odločamo za drzne, modne trende. Potem ko z zdravnikom specialistom najdete najbolj optimalne kontaktne leče za vaše oči, lahko le-te v optiki tudi naročite in kupite. V tem času so vam pripravili dve posebni akciji. Pri nakupu dveh škatlic štirinajstdnevnih kontaktnih Johnson&Johnson leč vam podarijo etui. tekočino in ogle dalce, če pa se odločite za očala, so vam pripravili dva zelo ugodna paketa Optivid in Supervid.
Poleg navedenega ima Studio Markelj na Adamičevi 8 še foto trgovino v trgovskem centru Mercatorja, kjer so pred kratkim inštalirali najsodobnejši digitalni stroj za izdelovanje fotografij iz klasičnih in digitalnih medijev. Tako v njihovi trgovini v Mercatorju kot na Adamičevi 8 se lahko fotografirate za osebne dokumente, lahko oddate svoje filme ali digitalne medije v razvijanje, naročite skeniranje filmov na CD ali pa skeniranje in obnovo starih fotografij. Če pa bi radi shranili vaše fotografije v lepem albumu ali jih namestili v lep okvir, morda celo kupili nov digitalni fotoaparat, se bodo radi potrudili za vas. Več informacij dobite na internetni strani: www.markeli.si
mag. Tatjana Jamnik Skubic
HITRE HOJE Medgeneracijsko sodelovanje in sožitje: -1. OKTOBER 2005        VNUKI UČIJO DEDKE IN
BABICE
Delavci ZD Grosuplje smo pripravili jesenski test hitre hoje. Megleno jutro se je razvilo v čudovit sončen dan. Test je potekal po že ustaljenem ritmu, zato naj za vse tiste, ki še niste zbrali dovolj poguma in se nam pridružili, napišem, kako poteka. Ob prihodu se vpišete v evidenčni list. Potem vas malo povprašajo po zdravju in vam izmerijo krvni tlak naši zdravniki. Lahko si izmerite tudi krvni sladkor. Sledi malo ogrevanja in nato na start.
Hodimo od pokopališča Grosuplje v smeri proti Sp. Slivnici in nazaj v dolžini točno dveh kilometrov. Hodimo tako hitro, kot zmoremo, tako da spotoma še lahko rečemo kakšno besedo v pozdrav, vendar ne tečemo. Ob prihodu na cilj vam izmerimo čas in pulz. S temi podatki greste h kolegici, ki vam na podlagi dobljenih rezultatov in vaše starosti izračuna vašo telesno zmogljivost. Medtem lahko malo pokramljate s svojimi sokra-jani in ugotovite, da ste lepo in prijetno preživeli urico ali dve.
Med samim testom je tokrat popestrila dogajanje tudi novinarka Barbara Pance z neposrednim javljanjem s terena. Za sodelovanje pri naših aktivna stih se zato zahvaljujemo njej in Radiu Zeleni val.
Zahvaljujemo se tudi Občini Grosuplje za podporo, ki nam jo nudijo. Enaka zahvala gre tudi Komunalnim gradnjam Grosuplje in g. Kozincu, ki vedno lepo uredi cesto in poskrbi za njeno zaporo. Danes si brez elektrike težko predstavljamo življenje, zato da jo imamo mi, pa gre zahvala Komunali Grosuplje, g. Riglerju in g. Adamiču.
Gasilsko društvo Sp. Slivnica in njen član g. Gruden nam že vsa leta dostav Ijata mize in klopi, tako da imamo kam položiti stvari in kam sesti, zato ga res ne smemo pozabiti, dolžni smo mu reči: »Hvala.«
Zahvala gre tudi Grosupeljskim odmevom za objavljanje naših oglasov.
Pohvaliti velja tudi vse delavce ZD Grosuplje, ki so sodelovali pri pripravi in izvajanju testa hitre hoje.
Trud vseh nas pa bi bil zaman, če ne bi bilo VAS GROSUPEUČANOV, ki se
vsako leto odzovete v večjem številu, letos vas je bilo preko sto.
Vidite, vi ste zadnji, vendar najpomembnejši kamenček v mozaiku, da mozaik sploh je mozaik. Zato. dragi Gro-supeljčani:«BRAVO, ŠE TAKO NAPREJ!«
Spomladi se zopet vidimo!
Irena Koritnik, med. sestra.
za LPPS ZD Grosuplje
Kongres EURAG-a /Evropsko združenje starejših/ je bil v Ljubljani od 29. septembra do 1. oktobra. Ljubljana je gostila več kot 300 eminentnih gostov iz 32 evropskih dežel, ki so iz več zornih kotov osvetljevali probleme in dileme starejših ljudi.
Zanimivo je, kako so si ti problemi po vsej Evropi podobni, nekateri kar identični.
Vodilna tema kongresa je bila: »Perspektiva starejših v Evropi«, skozi katero so se spletale misli in razprave o prehajanju iz industrijske v informacijsko družbo, o funkcionalnih usposabljanjih starejših, o vlogi novih informacijskih tehnologij v življenju starejših, od medgeneracijske povezave in sožitja, do iskanja možnosti za funkcioniranje držav z vedno večjim številom starejšega prebivalstva.
1. oktober je tudi svetovni dan starejših. Tako je to praznovanje potekalo v Cankarjevem
domu nadvse delovno. Prisotne predstavnike starejših iz domala vseh slovenskih društev upokojencev in visoke predstavnike vlad držav članic EU, ki imajo svoja predstavništva v Sloveniji,
je pozdravil minister za delo, družino in socialne zadeve, gospod mag. Janez Drobnič.
Prenašam vsem starejšim tudi njihove čestitke ob svetovnem dnevu starejših.
In prav o izjemnem primeru medgeneracfjskega sodelovanja bi rad poročal iz našega okolja.
Osnovna šola Brinje, ravnateljica gospa Irena Kogovšek in šolski psiholog gospod Aljoša Do-rnik, sta bila pobudnika za računalniški tečaj za upokojence.
Nadarjeni učenci za računalništvo iz 7. In 8. razreda: Feri, Luka in Rok so v sredo, 5. oktobra, doživeli svoj veliki »učiteljski nastop«.
15 upokojencev, največ med njimi je poverjenikov, to je prostovoljcev, ki sodelujejo v
Društvu upokojencev pri projektu »Za kvalitetnejše življenje starejših doma«, so bili učenci
ob računalnikih v posebni, namenski računalniški učilnici.
V predpripravah, pri oblikovanju izvedbenega dela projekta, so izdelali podroben načrt za svoje nastope oz. vodenje delavnic, v katerih naj bi se starejši seznanili z računalnikom.
Vznemirjenje je bilo kar na treh straneh. Mlajša generacija - učenci, srednja generacija -učitelji in mentorji na šoli ter tudi starši teh učencev pa dedki in babice, ki bodo zdaj njihovi učenci. To ni bilo običajno srečanje.
Učenci - se pravi inštruktorji ali učitelji - so se vzorno pripravili, pripravili so vse za čim boljšera-zumevanje tega čuda - računalnika. Upokojenci oziroma dedki in babice - se pravi učenci - so pristopili k tečaju z vso resnostjo in primerno svojim letom tudi s kančkom strahu In tudi prave radovednosti, če bodo zmogli.
Delo je steklo. Mladi učitelji so hitro dojeli, komu se morajo bolj posvetiti, starejši učenci pa so brez zadrege spraševali, če se je zataknilo. Ura je minila, kot bi pihnil. Vsi smo bili zadovoljni. Tečaj bo trajal ves mesec, vsak dan po dve šolski uri.
Seveda je pomembno znanje, ki ga bodo v nadaljevanju posredovali učenci svojim dedkom In babicam, ter znanje, ki ga bodo le-ti osvojili. Še bolj pomembno pa je medsebojno sodelovanje, sporočanje čustev zadovoljstva in skrbi, navdušenja
in strahu, ustvarjanja in veselja nad osvojenimi znanji na eni strani in posredovanju teh znanj svojim učencem -starejšim ljudem.
Omenjeni program računalniškega opismenjevanja za starejše je projekt OŠ Brinje. Zahvaljujem se vodstvu šole in kolegu - psihologu. Posebna zahvala pa seveda velja trem učencem: Ferl-ju, Luki in Roku, ki se bodo zagotovo še v svoji starosti spominjali tega nadvse vznemirljivega dogodka.
Borut Hrovatin. predsednik DU Grosuplje
AKCIJA KOT JE TREBA!
Deževni oktober so učenci OŠ Brinje Grosuplje začeli zelo akcijsko! Zbiralna akcija papirja, ki sojo organizirali v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje, ki pomaga šoli pri vzpodbujanju in izobraževanju učencev na področju ekologije - varovanja okolja, je trajala kar tri dni, na željo učencev pa jo je bilo treba podaljšati še za nekaj popoldanskih ur. Pravega tekmovalnega duha ni oviralo niti deževno vreme, saj so posamezni oddelki z neizmernim navdušenjem tekmovali med seboj, kdo bo zbral več papirja.
Skupna bera 12.600 kg zbranega papirja res ni zanemarljiva! Koliko dreves bi bilo potrebno posekati za tolikšno količino papirja!? Ta misel je gotovo vodila tudi učence ves čas akcije!
SOŽITJE
Ponovno vas pozdravljamo in se vam oglašamo iz društva Sožitje Grosuplje, kjer skušamo osebam z motnjami v duševnem razvoju polepšati dneve. Med počitnicami smo bili pridni.
Nekateri smo bili na morju teden dni, kjer smo se brez staršev ob prisotnosti prostovoljcev zabavali, predvsem pa smo se učili novih veščin in spretnosti. Naš prostovoljec Andrej Vrečarje bil kot spremljevalec Uroša Kocmana, Nastje Bučar in Anje Bertalanič na seminarju vseživljenjskega učenja na Vojskem od 23. do 28. julija. Tam smo obravnavali in spoznavali poleg samostojnega življenja tudi bivalne prostore, v katerih bivamo, osebno higieno ter rekreacijo. Prvi dan smo po medsebojnem spoznavanju obnovili znanje o postiljanju postelje in zlaganju perila in oblek v omaro. Drugi dan smo ob diapozitivih spoznavali različne bivalne prostore ter stvari, ki jih v njih uporabljamo, naučili pa smo se tudi nekaj o čistilih in čiščenju.
V Centru za šolsko in obšolsko dejavnost smo si ogledali tudi živali, ki tam bivajo, dan pa smo nadaljevali z lokostrelstvom ter ga zaključili s pesmijo ob tabornem ognju in pečenem krompirju. Za nekatere otroke je bila to čudovita izkušnja. V naslednjih dneh smo doživljali čudovite dogodivščine. V okolici smo nabirali zdravilna zelišča, pripravljali šentjanževo olje in čaje iz zelišč. Učenje je zajemalo tudi nego obraza rok in nohtov. Na obraz smo si dajali masko, noge pa smo namakali v pripravljeno kopel.
Nastja Bučar je pokazala tudi plezalne sposobnosti, ko je preplezala celotno steno. Ob večerih smo se zabavali na različne načine, celo modno revijo smo izvedli. Pogovarjali smo se o zdravi prehrani, pisali recepte in celo pripravili nekaj jedi, ki smo jih seveda potem tudi preizkusili. Eden od dni
KAKO PREMAGATI OSAMLJENOST ali 0SAMUEN0ST JE ZAPORNIŠKA CELICA, KATERE VRATA SE OD ZNOTRAJ ODPIRAJO
»V teh deževnih jesenskih dneh. ko se narava pripravlja na zimski počitek, se ljudje pogosto počutimo osamljene. Ob premagovanju naših stisk nam lahko pomaga že topla beseda in druženje z znanci in prijatelji.«
Tudi s tem namenom so v Društvu invalidov Grosuplje v torek, 27. septembra popoldne, v Družbenem domu v Grosupljem organizirali predavanje »Kako premagati osamljenost". Predaval je prof. Franc Udovič, družinski svetovalec - mediator.
Živimo v času nepopisnega hitenja, ko se pogosto nimamo časa ustaviti, še manj pa ga imamo za sočloveka. Naša srečanja so ponavadi bežna, pozdrav na pol izgovorjena beseda »dober dan«, da pa bi bližnjemu poklonili še kaj več, na to niti pomislimo ne. Kako bi le, ko pa imamo toliko pomembnih nalog, toliko poti. Kako bi le v tem vrvežu vsakdana opazili bližnjega, kako začutili njegovo osamljenost, ali sploh pomislili, da so med nami ljudje, ki prav zaradi takšnega načina življenja pogosto zapadejo v depresijo. Še bolj iluzorno pa je pričakovati, da bi pomislili, da bomo tudi sami lahko prav kmalu osamljeni, sami... Saj nimamo časa! Toda, ko se ustavi čas, kaj pa potem ??!
Pogosto se namreč v življenju dogaja, da nepredviden, neljub dogodek spremeni naše življenje. In naenkrat začutimo osamljenost. Vsi ljudje namreč potrebujemo druge ljudi. Občutek osamljenosti pa nam pove, da zgubljamo stike z drugimi ljudmi, s sočlovekom. Človek mora razmisliti, najti odgovor, kaj je vzrok osamljenosti. Če ničesar sami ne naredimo, da bi se izvlekli iz takšnega labirinta, drsimo v kronično osamljenost. Še dalje v depresijo. Takrat pa že potrebujemo strokovno pomoč.
Življenje je nihanje. Ni stalnega zadovoljstva, pa tudi ne stalne nesreče. To moramo sprejeti in se temu primerno tudi prilagajati dogodkom. Če in dokler, seveda, to zmoremo.
Bistvo osamljenosti je občutek, da nikomur ne pripadaš, da nisi nikomur več potreben. To pa je tisto, kar uničuje človekov »biti«. Čeprav, kot je dejal prof. Franc Udovič: Osamljenost je zaporniška celica, katere vrata se od znotraj odpirajo!
Če smo znali prisluhniti in razumeti njegove besede, potem je jasno eno: človek mora sam najti pot med ljudi! Takrat, ko začutiš svojo potrtost, depresijo, je dovolj, da narediš korak v naravo, med ljudi...
Udeleženci predavanja so bili bolj ali manj poslušalci; nekaj razprave pa je izostrilo sliko iz prakse, da si ljudje pogosto osamljenost razlagajo z brezdeljem, češ, jaz pa imam toliko dela, da ne morem biti osamljen, kar pa je napačno razmišljanje. Človek potrebuje nekoga ob sebi tudi takrat, ko se duši v delu...
Alenka Adamič
Pomagali smo otrokom iz Patacanchija v Peruju
V mladinski reviji National Geographic Junior smo prebrali, da lahko pomagamo učencem iz Peruja, ki hodijo v šolo 3500 metrov visoko. Zbrati smo morali le šolske potrebščine, ki jim bodo v pomoč pri učenju. Radi smo se na akcijo odzvali in zbrali štiri škatle stvari, ki jih ne potrebujemo več (zvezki, flomastri, puščice, barvice, radirke, šilčki, ravnila, voščenke, šolska torba, ovitki za zvezke). Napisali smo jim tudi pismo in priložili naše slike. Močno upamo, da se nam bodo tudi javili, če ne drugače, vsaj z eno sliko. O akciji smo takole razmišljali:
je bil namenjen obisku Idrije in ogledu Divjega jezera. Med obiskom rudnika, kjer smo se tudi oblekli v obleko rudarja (knapa) in se spustili v rudnik (Antonijev rov). Polni novih spoznanj in čudovitih doživetij smo se vrnili domov.
Pa to še ni vse! V septembru smo organizirali skupni izlet v Belo krajino, s sabo pa smo vzeli tudi starše. Bilo nas je za poln avtobus in med potjo čez Ivančno Gorico, Muljavo in Žužemberk smo pobrali še več prijateljev. Ob prihodu v Metliko nas je čakalo lepo presenečenje. Tam nas je namreč čakala glasna melodija harmonike, pozdravila pa nas je tudi vodička Nada, ki nas je celo pot razveseljevala s svojo dobro voljo in zanimivimi zgodbicami iz zgodovine. Najprej smo si ogledali Gasilski muzej, ki je bil poln starih gasilskih brizgaln in ostalih spominov, nekaterih starih tudi več kot 100 let. V muzeju je bilo razstavljeno tudi orožje iz različnih obdobij zgodovine.
Iz Metlike nas je pot vodila v Črnomelj, kjer smo si ogledali tri cerkvice. Seveda je bil čas tudi za okrepčilo in kosilo v hotelu v Črnomlju, kjer nas je zopet razveseljevala harmonika. Sledil je ogled turistične kmetije, kjer so nam pokazali več domačih običajev, med drugim tkanje lanenih oblačil, izdelavo pisanic v različnih tehnikah, gospodar pa je tudi zaigral več pesmi na klavir in seveda zapeli smo skupaj. Postregli so nam z domačo belokranjsko pogačo, še sedaj se nam »cedijo sline«. Za konec smo si ogledali VDC center v Črnomlju, kjer naši vrstniki izdelujejo različne izdelke, celo majice tiskajo.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vodički Nadi, Nevenki Zrnec in vsem prostovoljcem in staršem, ki so pomagali pri izvedbi. Še vedno imamo Čuk-ci in Pande klub druženja ob ponedeljkih, od 15. do 17. ure in ob sredah, od 15.30. do 17.30. v kletnih prostorih OŠ na Adamičevi cesti v Grosupljem. Vabljeni ste tudi vsi mladi po letih in po srcu, ki se želite vključiti kot prostovoljci in pomagati pri klubskih dejavnostih, lahko pa prispevate tudi v obliki prispevkov. Lahko nam pišete na info@drustvo-sozitie-grosuplie. si ali pa se zglasite pri nas osebno. V naslednji številki pa kaj več o vikend seminarju v Fiesi ter naših mnogih aktivnostih, ki jih načrtujemo v naslednjem obdobju.
Slavko Šteh-Društvo Sožitje Grosuplje
Na šolsko polico smo postavili veliko škatlo, ki se je hitro polnila. Čez 14 dni smo zbrali zelo veliko šolskih potrebščin. Upam, da bodo otroci iz Peruja dobili vse šolske potrebščine in da bodo srečni.
NIVES
Zelo sem vesel, da bodo otroci dobili te šolske potrebščine. BORUT
Zbirali smo zelo dolgo. Jaz sem prinesla barvice, svinčnike ter flomastre. Zadnji dan zbiranja smo vse stvari položili na tla in sijih ogledali. Slikali smo se s potrebščinami, ki se jih je zbralo kar veliko. Učenci, katerim smo namenili potrebščine, nimajo denarja. Vsi v razredu smo zelo veseli, da smo jim lahko pomagali.
SARA
Zbrali smo veliko šolskih potrebščin in vesela sem, da smo jim pomagali. Ko sem jim pomagala, sem se počutila dobro, saj pomoč pride vedno prav. NIKA
Učenci 3.a podružnične šole Št.JurIJ
1    7 j ^
Davno je že, odkar so se naše poti, poti nekdanjih sodelavcev grosupeljskega podjetja, razšle. In vendar pridejo trenutki bežnih srečanj, ko si izmenjamo nekaj besed, misli. Eden takšnih trenutkov pa je v meni pustil nepresahnjen vir radovednosti. Da veliko dela pri Hospicu, je dejala v nekem bežnem jutranjem srečanju... Še danes natančno ne vem, zakaj meje to srečanje sililo v razmišljanje, nekakšno začudenje. In ko se je čisto nenadejano sprožil odgovor na tolikokrat postavljeno vprašanje, sem začutila, da moram stopiti za tančico skrivnosti.
ANICA PERME je bila takrat, ko sem skorajda začetnica začela nabirati delovne izkušnje, na višku svojih delovnih let. Njeno delo seje odvijalo med številkami, računovodstvom, blagajno... In to je tisto, kar je v meni sprožilo tako nepopisno začudenje.
S takšno obrazložitvijo sem začela tudi pogovor sredi jesenskega, tisti dan še posebno pusto deževnega popoldneva v pisarni organizacije Društva delovnih invalidov Grosuplje, kjer se predaja delu in ljudem, ne meneč, da je leta upokojitve namenila delu in človeku, ker pač upokojitve ni sprejela kot počitek ali dejstvo, da je v vseh letih dela svoje opravila.
- Kaj privede človeka, ki je bil v času službenih obveznosti okupiran številkami, računi, do tega, da se preda tako humanitarnemu, prav gotovo pa tudi psihično zahtevnemu delu? - sem vprašala svojo sogovornico, ki pa je, kot da je pričakovala takšno ali podobno vprašanje, imela odgovor na dlani:
»Z mislimi in čustvi sem bila vedno bolj v sociali kot v številkah, ki so bile pač moje službeno delo. Vedno pa sem zrla v svet okrog sebe z odprtimi očmi in nikoli mi niso ostale skrite stiske ljudi. Zato sem potem, ko sem svoje delovno obdobje zaključila, ko sem nekako srečno prebrodila tudi nekaj težkih preizkušenj,
Anica Perme: LEPOTA ŽIVLJENJA JE SKRITA V UUBEZNI DO ŽIVLJENJA!
in spoznala, kaj pomeni človeku zdravje, sklenila pomagati človeku ob njegovem odhodu, takrat, ko se mnogokrat počuti najbolj ubog, zapuščen,« odpira Anica Perme počasi svojo dlan, razgalja svojo dušo...
ZAVESTNO V HOSPIC
- Torej pot v HospIc ni bila naključna?
»Nekje globoko v sebi sem čutila, da moram to narediti, da se moram posvetiti ljudem, ki v zadnjih trenutkih življenja pomoč potrebujejo. Nekakšen dolg je bil v meni in morala sem izpolniti to poslanstvo. Zato sem se čisto zavestno podala na to pot; in načrtno. V letih 1998 in 1999 sem opravila tri tečaje pod strokovnim vodstvom in tudi izpit - tečaj za spremljanje umirajočih in njihovih družin in tečaj za spremljanje žalujočih pri dr. Metki Klevišar in tečaj za spremljanje otrok, ki so izgubili starše; pri tem zadnjem pa meje kljub moji trdni volji - zlomilo. Resnično, vsega ne zmoreš. Otroci se mi še posebno smilijo, čeprav vem, da potrebujejo največ pomoči,« počasi odpira svojo dušo, čeprav na videz poizkuša ostati trdna.
- Mar ni za človeka, ki mora v to humano delo vložiti vsa čustva, precej mučno, izčrpavajoče?
»To je najlepše delo, ki ga lahko opraviš za človeka. Kako, in kako premagati, da te čustva ne izdajo, pa se naučiš na tečajih Hospica. Res pa je, da marsikdo kljub dobrim željam po pomoči, psihično ne zmore tega dela, kar se izkaže že na tečajih. Sicer pa Hoscpic spremlja vse tvoje delo, te vodi.
Pomoč pri Hospicu ponavadi poiščejo domači takrat, ko sami ne morejo več zagotoviti oskrbe bolnega svojca. Kajti človek, ki se mu življenje počasi izteka, potrebuje 24-urno prisotnost Človeka.
Človeka spremljaš, mu pomagaš zadnje trenutke; glavno pa je, da mu znaš prisluhniti, ga poslušati, mu povedati, da je veliko dobrega naredil. Takrat, ko čutiš, da se njegovo življenje izteka, ko je izmučen od bolečin, mu ne moreš obljubljati, dajati lažne tolažbe. To je pot, na katero je šlo že mnogo ljudi pred njim, inje pot, po kateri bomo šli vsi... Človek na tej zadnji poti potrebuje mir,« razpreda počasi, premišljeno in vendar zelo realno. Za hip umolkne, potem pravi, da kar ne more pozabiti umirajočega moža, ki je v teh zadnjih trenutkih dejal: »Odhajam, pa imam še toliko nenarejenega...«
VSAKO SPREMLJANJE JE POTOVANJE V NEZNANO
Veliko bolečih slovesov, veliko najrazličnejših usod - Anica Perme pa pravi: »Tega spremljanja se naučiš. Ne trpim. Zame je odšel. Zato se moraš od vsakogar posloviti, stopiti k njemu, ga prijeti za roko. Takšno slovo si človek zasluži. In potem to sprejmeš povsem drugače. Nikoli ne uporabim besede umrl. In lahko delam naprej... Pomirja me misel, da sem človeku pomagala, mu polepšala zadnje trenutke.
SPOMINSKA
SLOVESNOST V TEHARJAH
V Parku spomina na Teharjah so se s tradicionalno spominsko slovesnostjo spomnili žrtev povojnih pobojev. Slovesnost sta pripravili teharski župnijski urad in Nova slovenska zaveza, ki je na slovesnosti okrog stotim preživelim teharskim taboriščnikom vročila spominske plakete. Slovesnosti sta se udeležila tudi občinska svetnika iz naše občine. Predsednik 00 SLS Grosuplje je ob tej slovesnosti v imenu občinskega odbora prižgal svečo vsem žrtvam taborišča. Sv. mašo je vodil mariborski pomožni škof Anton Stres, ki je pozval, da se teharsko prekletstvo spremeni v spravo in odpuščanje.
Teharsko taborišče je pred 60 leti napolnilo okoli 4500 domobrancev in civilistov, je v govoru poudaril urednik revije Zaveza in nekdanji taboriščnik Justin Stanovnik. Na Teharjah so obstajali dvoji ljudje: eni si ubijali, drugi so bili ubijani. Stanovnik je tudi poudaril, da seje pojavil umor kot način političnega obstajanja.
»Ni čudno, da so se koordinate sveta porušile inje življenje postalo nerazumljivo in ljudje v temelju negotovi. S političnim umorom je prihajal teror. Slovenci smo se seznanili s terorjem mnogo pred 11. septembrom leta 2001. Bilo je tako, da je vsaka noč prinesla nov strah. To je bil fizični strah, s katerim je operirala revolucija. Ko pa so komunistični gverilci ustanovili partijsko državo, je fizični strah začel preraščati v političnega in je zajel vse. Tako je prišlo do tega, da smo se Slovenci prvič v zgodovini bali,« je povedal Stanovnik. Po njegovem mnenju je nekdanja komunistična oblast »izvedla genocid nad slovensko domobransko vojsko, informbirojevski spor je izkoristila za discipliniranje lastnih vrst, z razlastitvami in sodnimi procesi pa je na kolena spravila liberalni srednji razred.« »Ljudje, ki so jih pred 60 leti s Teharij s tovornjaki vozili na morišča, so imeli to posebnost, da so bili politične ljudje - politična substanca naroda. Partija je iz narodovega telesa morala izrezati tkivo, ki je nosilo avtentično politično misel, in narediti prostor za svojo ideologijo - samo sebe,« je še opozoril Stanovnik.
Mariborski pomožni škof Anton Stres je v pridigi poudaril, da seje na Teharjah pred 60 leti o življenju in smrti soljudi odločalo na osnovi sovraštva, maščevalnosti, laži in ideološke zaslepljenosti. Z molitvijo je pozval, da se teharsko prekletstvo spremeni v spravo in odpuščanje.
To taborišče tukaj in na stotine morišč na naših tleh nas soočajo z grozljivostjo naše preteklosti. Toda velik del naših ljudi in naše javnosti - tako se vsaj zdi - še vedno ni prav doumel, kako grozljivo in nesprejemljivo je vse to, kar se je dogajalo. Pričakovali bi več skupne in nedeljene politične volje, da izrečemo nedvoumno besedo o obdobju revolucije in žrtvah, ki jih ima ona na vesti, vse žrtve na ozemlju naše domovine pa je treba pokopati tako, kot zahteva njihovo
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, strica in tasta
IVANA SVETKA
29.4.1935 - 31.8. 2005
iz Velikega Mlačevega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njegovim bivšim sodelavcem, ki so nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev sv. Martina.
Posebno zahvalo izrekamo PGD Veliko Mlačevo in okoliškim društvom za spoštljivo slovo na zadnji poti. Hvala tudi za poslovilni govor. Še posebej pa bi se radi zahvalili vsem krajanom, ki so sodelovali pri preureditvi in čiščenju cerkve sv. Martina in njene okolice.
Hvala gospodu župniku Andreju Sinku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za ganljive pesmi.
Žalujoči:
žena Marija, sin Janko z družino, hči Alenka z družino, sestra Marija s sinom Janezom in ostalo sorodstvo.
človeško dostojanstvo,« je povedal Stres.
Pripomnil je tudi, da tega, kar seje pred 60 leti dogajalo po moriščih naše domovine, niso delale tuje zločinske tolpe. To so delali ljudje, ki jih z njihovimi žrtvami ni povezoval samo skupen materin jezik, ampak tudi skupna vzgoja v šoli, največkrat celo podobna verska vzgoja po domačih družinah in pri verouku. Kot je dejal Stres, vsakoletno bogoslužje na Teharjah pomeni, da se ne vdajamo brezbrižnosti do teharskih dejanj in si ne prikrivamo več zgodovine, tudi tiste ne, na katero ne moremo biti ponosni.
Taborišče v Teharjah so zgradili Nemci leta 1943 za predvojaško vzgojo, obsegalo pa je šest stanovanjskih in približno deset pripadajočih funkcionalnih barak, ki so sprejele okoli 500 ljudi. Ob koncu vojne so imeli Nemci tam ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja, po koncu vojne pa je bilo taborišče nekaj časa opuščeno. Po navedbah Enciklopedije Slovenije je v njih sredi maja leta 1945 nova oblast organizirala kazensko taborišče, v katerega so bili internirani v glavnem civilni priporniki (1170), v začetku junija pa tudi s Koroške vrnjeni domobranci. Številne so kmalu usmrtili, od preživelih so avgusta okoli 400 mladoletnikov izpustili, del preselili v jetnišnico v Celje in izločili ženske. Po drugih navedbah naj bi bil konec maja istega leta v taborišče pripeljan še Rupni-kov bataljon. Skupaj naj bi bilo v Teharje pripeljanih približno 5000 domobrancev, čeprav se številke razlikujejo. Poleti 1946 je taborišče postalo delovno, od oktobra pa je kazen prestajalo 1385 taboriščnikov.
Matjaž Trontelj
Potem pa mi le zaupa, da pridejo trenutki, ko se po takšnem razdajanju počuti povsem izžeta. V Hospicu so poskrbeli tudi za to, saj imajo za vse tiste prostovoljce, ki spremljajo umirajoče, enkrat mesečno pogovor s psihiatrom. Kajti postaviti se morajo trdno na noge, če hočejo naprej.
Kljub njeni trdnosti in odločenosti pa so bili trenutki, koje klonila.
»Najtežje mije bilo, ko sem začela spremljati komaj 18-letno dekle, kije vedelo za svojo neozdravljivo bolezen. Po nekaj obiskih meje zlomilo. Nisem več zmogla. Tako rosno premlada je bila za ta odhod... Moje delo je nadaljevala 18-letna študentka,« pripoveduje počasi, zamišljeno. Ton glasu pa izdaja njeno bol. In potem doda: »Sam čutiš, kdaj moraš prekiniti. Od tedaj dalje sem spremljala samo bolnike sebi enake starosti.«
- Kje črpate moč za nova raz dajanja? - nadaljujem pogovor, v katerem me na trenutke preplavi občutek turobnosti, otožnosti.
- »Delo samo mi daje moč, da grem lahko naprej. Občutek, da pokloniš človeku tisto zadnje, kar mu še lahko daš. Občutek varnosti, toplo besedo, topel stisk dlani. In tako pomagaš tudi njegovim bližnjim, ki pa so gotovo bolj čustveno strti,« odstira tančico, za katero se skrivajo tudi najbolj žalostne usode, in predvsem tisto zadnje - slovo.
»Ob vseh prizadevanjih, kaj še moramo narediti, ko nam vedno zmanjkuje časa zase, za bližnjega, pa iz tega svojega dela pri Hospicu lahko izluščim eno samo zaključno misel, da so ljudje na koncu, ko odhajajo, najbolj sami. Zato pa moraš vedno priti k njemu takrat, ko si obljubil. Temu sem pri svojem delu vedno natančno sledila. Nikoli mi ni bilo žal, da sem stopila na pot Ho-spica. Žal pa mi je za tem delom danes, ko sem ga v stiski s časom nekoliko potisnila na stran. Vendar, vrnila se bom,« so zvenele njene besede nekako preroško. Nadaljevala je, da jo je uklestilo delo pri Društvu invalidov. Preveč ga je,
Spomin, ki ostane... in včasih boli...
'Z gospodom Darkom sem potovala po prijetnih otroških dogodivščinah, šolah, prijateljih, skozi družino. In veliko skozi nepopisno bolečino ob izgubi mlade žene in mamice njunih malih hčera.
Nato izpolnitev njegovih želja: pot do trgovine in njegova nepopisna sreča, da spet lahko nakupuje, da je živ, da se giblje v množici ljudi. Pot v bližnji bife na kavo in cigareto... Toda, vsak dan je bil sprehod težji. Hodil je s palico in mojo veliko pomočjo. Kasneje le sprehod po stanovanju, potovanje skozi življenje po albumih, polnih fotografij, iz katerih je kipelo življenje... Potem spet želja po kosilu v restavraciji. Prijetni, iskreni pozdravi znancev. Kosilo mu ni teknilo, srečen pa je bil, ker se je počutil močan, da je lahko bolniško posteljo zamenjal z zunanjim svetom. Spet prošnja za naslednji dan: -Prideš jutri malo prej, rad bi šel še enkrat v sosednji bife. Ne bi mu mogla pogledati v oči, ne bi bil več moj Hospic, če bi mu ne uresničila te otroško pobožne želje. Toda, kavo je samo pokušal... Vračanje domov je bilo mučno, počasno. Noge niso bile več stabilne, zapletale so se. Strah meje bilo, da ne bi padel in si poškodoval kolka. Potem bi bilo njegovih potovanj konec. Stopnice so bile naravnost pošastne. Zmogla sva. V postelji je utrujen nemočno obležal. »Veš, obiskal sem vse svoje stare kotičke. Tako zelo sem srečen, sedaj bi rad počivah Le želel je še, naj ga ne puščam samega, temveč naj počakam, da se vrne hči. "Odpri predal, tam na dnu ovojnica. Ko odidem na to svoje zadnje potovanje, izroči to mojima hčerkama. In povej jima, da Ju imam neizmerno rad...« - Zakaj mi to izročate, ga vprašam, pa resno pravi: »Roke in noge so tako težke, vem, da grem na zadnje, neznano potovanje.«
S strahom sem odšla, in temno slutnjo, da je to najino zadnje skupno potovanje... in žal se je slutnja uresničila.
da bi lahko delala oboje. Pa je tudi tu le delo za človeka, ki potrebuje pomoč, invalide, ki so odvisni od tuje pomoči, ki so potrebni tolikih organiziranj, rehabilitacij. Tudi tu je Anica Perme - doma. Toda, Hospic jo še vedno čaka, pravi.
V DUŠI OSTANEJO OBČUTKI SLOVESOV...
Čeprav fotografij s teh njenih poti ni nikoli hotela, pa so vsa ta njena spremljanja pustila sledi v njeni duši. Njen pogled v pripovedi je to izdajal, ton glasu marsikaj le
še podkrepil. Vem, ko bi jo vprašala, bi tega gotovo ne hotela priznati. Za takšno humano delo je potreben trden značaj in močna volja, to je gotovo. Vendar pa se za vsem tem še vedno skriva mehka duša in srce, ki čuti, in možgani, ki tudi pozabijo, kako je prav po takšnih in takšnih načelih, da zmoreš... ČLOVEK...
»Tale moja Anica je meni toliko dobrega naredila, ko sem v stiski poklicala Hospic na pomoč, ko sem se bala, da bom sama umrla, pa ne bo nihče vedel za to. Prišla je in me potegnila z najhujšega trpljenja. Ona ima nekaj krasnega v duši. Ona je čudovita dobrotnica. Do svojega zadnjega dne ji bom hvaležna. Takrat, ko nisem imela nikogar, razen neizmernih bolečin, takrat, ko meje medicina že odpisala in sem bila že povsem na dnu, je kljub velikim razdaljam vedno našla čas zame! Anica mi je pomagala nazaj v življenje!« mi je povedala ena izmed njenih varovank, katere spremljanje se ni končalo z zadnjim slovesom.
»Pa me nič ne hvali, takšna sem, kot smo pač ljudje, z vsemi napakami in slabostmi. Res pa je, da imam rada ljudi, da čutim usmiljenje in jim bom, dokler bom zmogla, pomagala,« je dejala ob slovesu.
Vrnite se v Hospic, če le je v vas toliko moči, če zmorete, kajti po vsem, kar sem lahko izluščila iz najinega čustveno obarvanega pogovora, sem prepričana, da je tam vaše mesto...
Alenka Adamič
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve,
kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
(Dante)
ZAHVALA
Ob Izgubi naše drage mame
JOŽICE SAJE t
(10.1.1948-16.9.2005) *
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, cvetje in sveče, za iskreno spoštovanje in prijateljstvo do mame v trenutkih, ko vas je najbolj potrebovala.
Najlepša hvala ge. Fani Kralj, pevkam Lastovkam in osebju infekcijske klinike, ki so se trudili v zadnjih mesecih.
Vedno boš z nami. Franci, Jože in Tina
Tisti, ki prinašajo svetlobo v življenje bližnjih, nas nikdar zares ne zapustijo.
ZAHVALA
ob Izgubi dragega moža, očlja In dedija
DESANA BAJCA
iz Grosupljega.
Naj velja naša iskrena zahvala vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrekli besede tolažbe in sožalja, darovali cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju in vsem, ki so sodelovali pri pogrebnem obredu.
Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob Izgubi drage mame, stare mame In babice
KATARINE PAJK
Bernardove mame iz Velikega Mlačevega
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot ter ji poklonili cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše, nam pa osebno ali pisno izrekli sožalje.
Zahvalo izrekamo ge. Valči Vehovec za ganljive besede ob grobu. Najlepša hvala g. Dragu Zakrajšku in Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za prelepo petje.
Hvala župniku g. Andreju Sinku za spremstvo pri pogrebu.
Hčerki Marinka in Andreja z družinama Veliko Mlačevo, 22. septembra 2005
Dolgo let kot slavček si Mariji pela, zato Te je ob smrti brez bolečin k sebi vzela.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, stare mame In tašče
MARIJE PODRZAJ
roj. ŠTEH (1925-2005) iz Velike Račne
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo ob njeni bolezni obiskovali in ji stali ob strani in ki ste nam v najtežjih trenutkih nudili nesebično pomoč.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli besede tolažbe in sožalja, darovali cvetja, sveče, darove za sv. maše in cerkev, ter vsem vam, ki ste ji v tako velikem številu izkazali spoštovanje in jo pospremili k počitku.
Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Glasu za tople besede in lepo opravljen pogrebni obred.
Prav tako se zahvaljujemo mešanemu in moškemu zboru iz Račne za lepo zapete žalostinke in govornici Aniki za ganljive besede slovesa.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči mož Jože, sinova Jože in Milan z družinama ter brat Franci.
DVOJNA SLOVESNOST V OSNOVNI SOLI LOUISA ADAMIČA: DAN KOŠARKE IN OTVORITEV IGRIŠČA
Sedemnajstega septembra se je odvila dvojna slovesnost v osnovni šoli Louisa Adamiča na Tovarniški ulici. Dan košarke in hkrati otvoritev prenovljenega zunanjega večnamenskega igrišča. Po deževnem jutru je nastalo prijetno dopoldne s posameznimi žarki sonca. Ko sem vstopila v športno dvorano, sem zagledala polno dvorano košarkarjev, ki so čakali na konec uradnega dela in začetek tekem. Malo po enajsti uri se je začel program, ki ga je povezovala novinarka, gdč. Tadeja Anžlovar. Zbrane je pozdravila in predstavila namen današnjega druženja. Namen je bil dvojen, uradna otvoritev zunanjega prenovljenega igrišča in otvoritev dneva košarke.
Najprej je k mikrofonu povabila g. Božidarja Gabrijela, ravnatelja osnovne šole in predsednika Košarkarskega kluba Grosuplje, ki funkcijo predsednika kluba opravlja od začetka obstoja kluba, to je od leta 1997. V letih 2000 do 2004 je vlogo predsednika prevzel g. Zupančič Leon. g. Gabnjel pa vlogo sekretarja kluba. Zadnje leto klub zopet deluje pod vodstvom g. Gabrijela. Povedal je: "Pri košarki bom kljub upokojitvi ostal aktiven, oziroma nasploh v športu." Kako je prišlo do ustanovitve kluba? G. Gabrijel je razložil: "Ko sem postal ravnatelj osnovne šole, sem opazil veliko zanimanje otrok za košarko. Tako se je šola vključila v Šolsko košarkarsko ligo. Učenci so lahko tekmovali toliko časa. dokler so bili učenci šole. Ker pa so učenci kazali interes za aktivno udejstvovanje v košarki tudi po končanem osnovnošolskem izobraževanju, smo ustanovili Košarkarski klub. Tako lahko člani kluba tekmujejo v ligah pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije." Sedaj imajo v šoli organizirano, za učence in učenke od prvega do četrtega razreda, Šolo košarke. Sistem je takšen, da igrajo dve četrtini fantje in dve dekleta. V klub vključujejo tudi dekleta. V klubu imajo pionirsko, kadetsko, mladinsko in člansko ekipo, ki igra v Slovenski košarkarski ligi.
Ije, Mercatorju. Pekarni Grosuplje, Avtoprevozu Kastelec ter Mobitelu.
Denarno je projekt podprla tudi občina. Na oder je bil povabljen g župan Janez Lesjak, ki je obljubil, da se bodo po svojih najboljših močeh trudili še za širitev dvorane. "V Grosupljem je zelo široka paleta športnih udejstvovanj. Danes poznamo preko trideset športnih klubov in vsem je potrebno zagotoviti pogoje delovanja. Trudimo se, da bi naši mladi imeli še boljše možnosti. Izražena je bila želja po večji športni dvorani, v kateri se nahajamo, pa še kakšno bo potrebno zgraditi. Pri vseh gradnjah v šolstvu smo se odločili za nadstandarde, za večje športne dvorane, kot so predvidene v standardih za osnovne šole," je povedal g župan. Poudaril je tudi pomen podjetij v Grosupljem, ki pomagajo pri takih projektih in se jim ob tej slovesni priložnosti zahvalil. Košarkaški klub se je z darilcem zahvalil tudi g. županu.
Celoten program sta s svojim nastopom popestrila plesna para, ki sta zaplesala v ritmu rockenrolla. Najprej sta se predstavila državna prvaka med starejšimi mladinci Špela Roblek in Blaž Hren. Za njima še članska državna prvaka Tina Kuhelj in Anže Jakopin.
V času predsednikovanja g Gabrijela je klub dosegel izjemne rezultate. G. predsednik se je ob koncu govora zahvalil vsem trenerjem, sponzorjem, članom upravnega odbora. Člani kluba so g predsednika presenetili z darilom, in sicer uokvirjeno majico košarkarskega kluba in knjigo Petra Vilfana.
Seveda se je g. Božidar Gabrijel kot ravnatelj osnovne šole zahvalil tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli k prenovi igrišča, in sicer občini, Krajevni skupnosti Grosup-
Plesni klub M (PKM) GROSUPUE SE JE PREDSTAVIL NA DNEVU ODPRTIH VRAT
V ponedeljek, 12.9. 2005, je PKM Grosuplje zopet odprl vrata v Družbenem domu v Grosupljem, z željo, da predstavi svoje delovanje. Pozdravni govor g. Marka Hrena je zajemal predstavitev kluba, dela v preteklosti in prihodnosti. Predstavljen je bil projekt za leto 2005/2006.
Kot se za tako priložnost spodobi, so člani, plesalci in vaditelji predstavili obiskovalcem program, kije zajemal razna področja plesa. Novost predstavitve je bil orientalski trebušni ples. Ob njem bomo spoznavali glasbo Orienta od tradicionalne pa vse do sodobne uporabe orientalske ritmike in metodike. Obiskovalcem je bil predstavljen tudi HIP-HOP, kije zaradi dinamičnosti in različnih stilov najbolj priljubljen pri mladini. Plesni strokovnjaki se izobražujejo tudi v tujini in svoje znanje prenašajo na našo mladino, željno plesnih korakov. ROČK AND ROLL pa je atraktiven ples, ki nudi obilo užitkov, ritma, ob akrobacijah pa adrenalin za vse tiste, ki hočejo čutiti ritem tudi v zraku. Če si želite zaplesati kot zvezde v video spo-tih, je PKM Grosuplje pravi naslov.
Ne smemo pa pozabiti na odrasle. PKM Grosuplje nudi vsem plesa željnim vpis v DRUŽABNE PLESE, kjer bodo strokovnjaki s plesnega področja obudili plesne korake, ki so vam nekako ušli iz spomina, ali pa se še nikoli niste zavrteli v ritmu valčkov, foxtrota, polke.cha-cha.cha... Mnogi se zabavajo ob plesu, ne ostanite ob strani, pač pa se nam pridružite!
Vsem. ki bodo v letošnji sezoni zaplesali z nami, zagotavljamo obilo plesnih užitkov.
PRVI PLESNI REZULTATI V NOVI SEZONI SO ZELO SPODBUDNI
Plesalci akrobatskega RnR Plesnega kluba M Grosuplje pa so v letošnji sezoni že sodelovali na Svetovnem in Evropskem pokalu v Sisku - HRVAŠKA in na odprtem tekmovanju v Weizu - AVSTRIJA.
V Sisku sta grosupeljske barve zastopala plesna para: Anže Jakopin in Tina Kuhelj ter Blaž Hren in Špela Roblek. Tokrat sta imela izvrsten rezultat Anže in Tina, saj sta se zavihtela na 6. mesto. Blaž in Špela pa sta se tokrat morala zadovoljiti s 26. mestom. Seveda Blaž in Špela ciljata višje in prepričani smo, da jima bo to kmalu uspelo.
Na tekmovanju v avstrijskem Weizu pa sta si Anže Jakopin in Tina Kuhelj znova priplesala finale in tokrat sta zasedla 5. mesto. Izvrstna pa sta bila Matic Adamič in Ula Ana Leban, ki sta sodelovala v mini kategoriji in zasedla 9. mesto.
Vsi plesni pari so začeli sezono že sredi avgusta na pripravah v Bohinjski Bistrici in zato lahko pri vseh parih pričakujemo z dobrimi rezultati podprto sezono. Če je tudi vas zamikal ročk and roll, vas Grosupeljčani vabijo v svoje vrste - vse informacije pa dobite pri Marjanu na številki 041 680 524. Oglasite pa se lahko tudi v Družbenem domu vsako sredo od 17h do 19h.
Zapisala Anita Kramar in Marko Hren
Po plesnem premoru je sledilo simbolično dejanje, prerez traku, in s tem uradna otvoritev prenovljenega igrišča. Trak sta prerezala g. župan Janez Lesjak in g. predsednik košarkarskega kluba Božidar Gabrijel. Čisto na koncu je voditeljica k sebi povabila košarkarja g. Slavka Duščaka. Tudi on je od košarkarskega kluba prejel darilo. Imel je čast, da je prav on vrgel prvo žogo na koš in s tem otvoril začetek dneva košarke. Najprej so zaigrale pionirke košarkarskega kluba Grosuplje med sabo. Šola košarke Grosuplje s Šolo košarke Olimpija. Mlajši pionirji so igrali s Slovanom. Sledil je turnir trojk ter tekmovanje v metanju trojk. Prijavilo se je osem ekip, tako da je turnir trajal celo popoldne do sedmih zvečer.
Po prireditvi se mi je pridružil g. Aleš Medved, sekretar košarkarskega kluba in predstavil celoten potek prenove igrišča, od ideje do izvedbe: "Zakaj smo to začeli? Ideja se je pojavila na seji upravnega odbora. Naš namen je bil približati košarko staršem in otrokom. V tem razmišljanju smo s odločili, da naredimo konkretno stvar. Poiskali smo najbolj dotrajano igrišče, ki je najbolj potrebno prenove. Preko poletja smo začeli iskati sponzorje. Zadeva je bila težko izvedljiva, ampak nam je uspelo. Namen vsega tega je, da tudi tisti, ki se ne morejo udeleževati košarke kot člani klubov, lahko spoznajo košarko na igrišču." Načrti za naprej? "Moja ideja je, da poiščemo še kakšno igrišče potrebno prenove v sami občini Grosuplje. Na prenovljenem igrišču bomo skušali skupaj z Zvezo športnih organizacij narediti še igrišče za odbojko na mivki in atletsko stezo, ki bi bila znotraj igrišča. Trenutna steza poteka kar zunaj igrišča po pločniku, kar ni varno. Želimo urediti tudi pitno vodo sredi igrišča..."
Boris Legan, član kluba, je povedal: "Košarkarski klub ima danes okoli sto petdeset članov, ki igrajo v vseh starostnih kategorijah, od članov do pionirjev, če gledamo še košarkarsko šolo. Od drugega do četrtega razreda se izvaja šola košarke, peti, šesti, sedmi razred se že oblikujejo selekcije. Boljši igrajo posebej, možnost pa imajo tudi malce slabši, ki ravno tako igrajo v selekcijah."
Ko se zapustila prizorišče, je bila igra že v polnem zagonu. Sobotno popoldne je minilo v znamenju košarke in se nadaljevalo do večernih ur.
G. Božidarja Gabrijela, ravnatelja osnovne šole, sem obiskala v ponedeljek, dva dni po končani uradni otvoritvi prenovljenega igrišča. Izpostavil je prostorski problem, s katerim se soočajo v šoli: "Primanjkuje nam pokritih športnih površin za šolske potrebe. V šoli je namreč štiristo učencev in šestindvajset oddelkov. Velikokrat imajo dva ali trije oddelki istočasno športno vzgojo. Igrišče je polno zasedeno tudi v popoldanskem času, kar menim, da je pravilno. Igrišče ni zaklenjeno, tako da imajo vsi dostop."
Igrišče pred šolo je staro štiriintrideset let. V tem času ni bilo nikoli obnovljeno. Imelo je samo en koš. Ko je deževalo, je na igrišču drselo. G. ravnatelj je povedal, da so tudi učitelji športne vzgoje opozarjali na to, da so tla igrišča neprimerna. S strani Košarkarskega kluba je "padla" ideja o obnovi igrišča, predvsem s strani mlajših članov. G. Gabrijel je odšel do g. župana in predstavil njihove želje. Člani kluba so napisali prošnje podjetjem za finančno pomoč. Župan je prisluhnil njihovim željam in akcija je stekla. Investitorje bila šola.
Sedaj ima igrišče nova tla in nove koše. Prenova je stala štiri milijone, dva milijona je prispevala občina, milijon sponzorji. Mercator je prispeval milijon, ki gaje podaril občini na otvoritvi prenovljenega Mercatorja.
Besed/to in fotografije mag. Branka Škufca
PREOBRAT
OB = za nekatere V {Pred enim letom se je na slovenski [politični sceni zgodil PREOBRAT, nekateri {opozicije pa bi ga radi prikazali kot PREVRAT.
STROGO NEURADNO:
KACIN IN JANŠA - NA (POLITIČNEM) BOJNEM POUU
'izvolitvi Jelka Kacina za predsednika [stranke so nekateri neuradni komentatorji [menili, ker sta z Janezom Janšo dobro sodelovala pred leti, da to pričakujejo Itildi v bodoče. Drugi pa samo upajo, da se inelBostaTna bojnem polju znašla vsak za svojimi okopi.
FERENDU-UMSKA ne-VOUA
(Predlagatelji zakona PROTI RTV so se po peferendu-umu le nemo spraševali: "Kaj je izdaj to? Včasih smo v opoziciji dobili vse I predlagane referendume, po novem pa nam tudi to več ne uspe?"
VELIKOUPEUSKI KALORI ne-FER
Ivprašanje: Kaj bomo storili takrat, ko ^stanovanje ne bo imelo KALORIMETRA? [Odgovor: Lastnik si bo prižgal KALORIFER, Tker bodo položnice itak po m2 previsoke, 1KAMUNALA pa bo takoj zaprla topli vod.
KRIZI IN TEŽAVE Z VABILI
Iz nekaterih strogo brezupnih virov smo izvedeli, da so ob proslavljanju 4 križev VELIKOUPEUSKE KAMUNALE poredniku EHO CAJTNGOV poslali vabilo na obletnico križanja po kanalizaciji. Vabilo se je nato najbrž ustavilo na mehanskih grabljah v osrednji brezhibno delujoči velikoupeljskl čistilni napravi. Važno je, da gredo strupi - naprej...
PO-LOŽNICE NE GREJEJO, AMPAK PO-GREJEJO
Eden od stanovalcev v SONČNIH VDORIH je ob gledanju TV lokalne kriminalke o plačevanju tople vode izvedel, da mu lahko ventil zaprejo do polovice že zato, ker živi
v SONČNIH DVORIH, drugo polovico pa zato, ker ga bo že sama položnica preveč pogrela. Še najbolj pa ga pogreje, če špan zatrjuje, da bi morali iz proračuna
plačevati komunsko izgubo, saj mu je to globoko Izpod časti. Raje si kupi gašperček In ga zakuri s položnicami in parketom vred sredi dnevne sobe.
KATASTROFE - NA POHODU
NEW ORLEANSU Je bila katastrofa, v VELIKIH UPUAH JE tudi že bila KATASTROFA... Ampak nikoli nikjer ni katastrofa tako velika, da ne bi bila lahko še večja...« je dejal špan na zadnji komunskl seji. Ljudje Iz MEGLENIH DVOROV zato že vlačijo čolne na KOŠČAKOV HRIB In čakajo, da bo priletel golobček z oljčno vejico v znak Izboljšanja vremenskih (IN POLITIČNIH) razmer v VELIKOUPEUSKI KOMUNI. Do takrat pa bo še dolga zima.
NAJPAMETNEJŠA MISEL ta MESEC:
KAJ JE NE-PREMIČNO?
Če mlin še stoji in če je v mlinu mlinski kamen, najbrž ni nepremičnina, ampak če je že premičen, je težko premičen.
Nekateri pa trdijo, da je v VELIKIH UPUAH VSE NEPREMIČNO, TUDI NE-KATERIE POMEMBNE PRORAČUNSKE POSTAVKE
DNS - DONOS
Prezident Društva žurnalistov Podalpske dežele REP-POLŽ se je soglasno s svojimi nezavisnim! člani odločil, da bo po izidu referenduma o RTV
preimenoval svoje društvo v DRUŠTVO ODVISNIH NOVINARJEV OD OPOZICIJE SLOVENIJE. Za vsak slučaj - da se ne bi kdo kdaj zmotil...!
KUUK NE PUCAJO
Špan je na eni izmed zadnjih komunskih
sej dejal, ko na občino niso dobili že dalj časa omembe vrednega državnega denarja, da KLJUK na ministrstvih NE mislijo PUCATI VSAK DRUG' DAN In si pri tem najbrž mislil: »Ker Je predsednik vlade VELIKOUPELJČAN, naj tudi on spotoma spuca še kakšno občinsko kljuko, ČE NE, GA BOMO PA OCARINILI PRI ŠMARSKIH TUNELIH!«
IZUMILI SO - TOPLO VODO
Zadnje desetletje se v VELIKIH UPUAH na kamunalnem področju ni zgodilo praktično nič. Zdaj so izumili TOPLO VODO.
"PREROŠKE" BESEDE J0EŽKA ZAGRAŠKEGA:
KDAJ BOMO KAJ GRADILI?
(Oglejte si rubriko VELIKOUPEUSKA GOSTILNIŠKA AGENCIJA - EHO CAJTNGI, MESECA GRUDNA, LETA GOSPODOVEGA 2005, ŠT. 12!) Med drugim je zapisal: - CESTA do Cvlkave? Do Izvolitve novega špana 2006. - RONDO križišča v VELIKIH UPJAH? Sočasno z lepljenjem plakatov za predvolilno kampanjo v letu 2006. - VRTEC v nekdanji VELE trgovini? Do začetka lepljenja PREDVOLILNIH MEGA PLAKATOV V L.20 06 .... ITD.... BOG DAJ, DA BI SE VSA NJEGOVA "PREROKOVANJA" ji URESNIČILA!
mm
OTVORITEV POKRITEGA BALINIŠČA PRED DOMOM UPOKOJENCEV
Sedemnajstega septembra, ob dveh popoldne, seje odvila slavnostna prireditev otvoritve pokritega balinišča pred Domom upokojencev v Grosupljem. Malo pred drugo uro seje zbrala gruča ljudi, da bi proslavili novo zelo pomembno pridobitev. Kako pomembna je streha nad baliniščem, je dokazal dež, kije začel kapljati ravno ob začetku prireditve.
Prireditev je povezovala novinarka, gdč. Tadeja Anžlovar. V uvodnem delu je pozdravila župana občine Grosuplje, g. Janeza Lesjaka, sekretarko Območne balinarske zveze go. Silvo Keber, predsednika Zveze športnih organizacij g. Božidarja Gabrijela, sekretarja Balinarske zveze Slovenije g. Dušana Butinarja, direktorja Doma starejših občanov g. Jožeta Vunderla ter vse prisotne. Posredovala je nekaj osnovnih podatkov o klubu. Balinarski klub Grosuplje je bil ustanovljen leta 1981 in ima trenutno petintrideset članov. Leto pozneje so zgradili balinišče, ki je pred sedmimi leti dobilo asfaltno podlogo. Člani Balinarskega kluba Grosuplje tekmujejo v drugi ligi Območne balinarske zveze Ljubljana.
Besedo je predala predsedniku balinarskega kluba, g. Dušanu Anžlovar-ju, ki je začel z besedami: "Danes je za Balinarski klub Grosuplje veliki dan. Veliki predvsem zato, ker pokrito balinišče uradno predajamo namenu in v uporabo vsem ljubiteljem balinanja." V nadaljevanju je predstavil celoten potek projekta. Streha, ki nas je varovala pred dežjem, je stala trinajst milijonov tolarjev. To je bil za Balinarski klub velik zalogaj. Vendar so se kljub temu lotili dela in skušali uresničiti načrt. Dodatno sta jih k delu spodbudila Balinarsko športni klub Mravljica iz Šmarja in Balinarsko športni klub Ba-linček iz Gajnič. Člani omenjenih klubov so balinali na zasebnih baliniščih in grozila jim je odpoved.
Oktobra 2004 je upravni odbor Balinarskega kluba Grosuplje imenoval gradbeni odbor, kateremu je predsedoval najstarejši član kluba, g. Jože Smolej. G. predsednik je omenil še g. Milana Rusa, ker sta omenjena člana pri poznejšem delu nosila glavno breme.
Projekt strehe je pripravil g. Miro Furlan, nadzor nad izvajanjem del so zaupali g. Marjanu Zalarju. Gradnja je bila končana marca letos. Balinišče je bilo pokrito v treh mesecih. Člani Balinarskega kluba Grosuplje so prostovoljno uredili okolico.
Kaj bo doprineslo pokrito balinišče? "Sedaj bodo lahko tudi v slabših vremenskih razmerah potekala različna tekmovanja in turnirji, odvijalo se bo rekreativno balinanje. Balinišče bodo lahko za tekmovanja uporabljali tudi drugi, že omenjeni balinarski klubi. Že sedaj ga uporabljajo člani društva multiple skleroze. Na balinišču se bodo lahko odvijale tudi družabne prireditve," je prikazal možnosti uporabe pokritega balinišča g. Dušan Anžlovar.
G. predsednik je izpostavil problem privabljanja novih mlajših članov. Izkoristil je navzočnost ravnatelja Osnovne šole Louisa Adamiča, g. Božidarja Gabrijela, in ga pozval, da preveri možnost, da bi v okviru športne vzgoje učenci obiskali balinišče. Člani kluba bi jim predstavili balinanje kot šport.
Ob koncu govora seje g. predsednik zahvalil vsem, ki so finančno pomagali pri izvedbi načrta: Občini Grosuplje, Zvezi športnih organizacij Grosuplje, Krajevni skupnosti Grosuplje, Pekarni Grosuplje, Mercatorju, Komunalnemu podjetju, LOGU, Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana, Kogastu in posameznim podjetnikom. Zahvalil seje tudi Domu starejših občanov, kajti balinišče je na njihovi zemlji.
Sledilo je slavnostno dejanje, prerez traku, in s tem uradna otvoritev balinišča. Trak sta prerezala župan Janez Lesjak in najstarejši član kluba g. Jože Smolej.
Besedo je dobil g. župan. Izrazil je navdušenje nad velikim dosežkom ter izrekel čestitke in zahvalo vsem, ki so se trudili, da danes stojimo na pokritem balinišču. Vsem članom kluba in tudi članom ostalih klubov je zaželel veliko športnih uspehov in prijetnega športnega druženja na pokritem balinišču.
Ob koncu prireditve je sekretarka Območne balinarske zveze ga. Silva Keber predala g. Dušanu Anžlovarju darilo ob tako velikem dosežku.
Na pokritem balinišču je nato župan vrgel prvo kroglo. V nadaljevanju popoldneva pa je sledil turnir četvork, in sicer so tekmovali člani Balinarskega kluba Grosuplje, Balinarsko športnega kluba Mravljica, Balinarsko športnega kluba Gaj-niče in Balinarskega kluba Ivančna Gorica.
Preden smo odšli vsi prisotni v jedilnico, se mi je pridružil g Alojz Rebolj, ki je član Balinarskega kluba Grosuplje že trinajst let. Poudaril je: "Balinanje je zelo razširjen šport. Namen tega športa je predvsem družabnost, čeprav tudi tekmovalni del ni zanemarljiv. Slovensko balinanje veliko pomeni v svetovnem merilu. Francija, Italija, Hrvaška in Slovenija imajo najboljše ekipe. Balinanje ni samo za starejše, to je zmotno mišljenje. Klubi, ki štejejo več članov, imajo tudi veliko mladih balinarjev. Streha je za tako majhen klub veliko pridobitev. Sploh zdaj. v jesenskem času. Kajti igra na domačem terenu nam balinarjem zelo veliko pomeni."
V jedilnici sem poklepetala z g. Milanom Rusom, članom gradbenega odbora. Razložil je celoten potek: "Projekt je bil osnovan že leta 1998. Izdelan je bil načrt in izdano gradbeno dovoljenje. Vendar zaradi finančnih težav ni bil realiziran. Starejši upokojenci treniramo na balinišču pod zdravstvenim domom. Dogovorili smo se, da se združimo in gremo ponovno v projekt nadstreška. Delo smo zaupali istemu, že prvotno izbranemu projektantu, ki je projekt malce spremenil. Streha se naj bi vklapljala v okolje Doma starejših občanov. Tako danes železno konstrukcijo pokriva leseno ostrešje z enako opeko, kot jo ima dom." Sledilo je zbiranje sredstev. Leta 2004 je Zveza športnih organizacij nakazala štiri milijone. Izbrali so izvajalce del in podpisali pogodbe. Ker niso imeli dovolj denarja, so jim izvajalci omogočili kasnejše plačilo. Zveza športnih organizacij je klubu nakazala še dodatnih pet milijonov in pol. Kar je še manjkalo do trinajst milijonov, so prispevali sponzorji. Sponzorji so pomagali denarno in materialno. Večina članov kluba je prostovoljno prispevala po deset tisoč tolarjev.
Prijetno druženje seje nadaljevalo ob prigrizku in pijači v jedilnici. Opazovala sem zadovoljne obraze posameznikov, ki so tako ali drugače prispevali k realizaciji projekta. Na pokritem balinišču pa seje že odvijal turnir četvork, ki je bil kljub dežju v polnem zamahu. Dokaz, kako zelo potrebna je bila streha.
mag. Branka Škufca
Na 22. srečanju upokojenskih balinarskih ekip četvork DU Šmarje-Sap. Gajniče, in dveh ekip DU Grosuplje za prehodni pokal Doma starejših občanov Grosuplje, je bila najuspešnejša ekipa DU Grosuplje A. Doslej so se tega tekmovanja redno udeleževali balinarji DU Ivančna Gorica, toda letos so im udeležbo preprečile zdravstvene težave. Namesto njih je nastopila ekipa DU Grosuplje B.
Ekipa DU Grosuplje A v postavi Slavko Bevc, Jože Perme, Jože Smolej in Alojz Škerjanc je z dvema zmagama (Grosuplje A : Grosuplje B - 11:10 in Grosuplje A : Gajniče - 7 : 3) in remijem (Grosuplje A : Šmarje-Sap -3:3) osvojila s petimi točkami 1. mesto in prehodni pokal, ekipa DU Grosuplje B s štirimi točkami 2. mesto, Šmarje-Sap s tremi točkami 3. mesto in Gajniče brez točke 4. mesto.
Po končanem tekmovanju je direktor doma g. Jože Vunderle povabil tekmovalce na skromno pogostitev in v prijetnem vzdušju podelil zmagovalni ekipi prehodni pokal. Jože Smolej
ZAKLJUČNA KOLESARSKA PRIREDITEV PR' MRTINET V LUČAH
Del kolesarjev, ki so gostišče obiskali več kot 50 krat, skupaj s predsednikom KD Tonljem Hrenom in lastnico gostišča, go. Tatjano. f
V nedeljo popoldne, 25. septembra, je bar Pr Martinet v Lucah skupaj s Kolesarskim društvom Grosuplje pod gospodarskim poslopjem obelodanil rezultate letošnje kolesarske akcije K Mrtinet na klobaso.
Kolesarska akcija se je začela že 1. aprila in je potekala skoraj pol leta. Gostišče so kolesarji obiskali 6464 krat, kolesarji pa so na ta način prevozili na tisoče kilometrov oziroma (bolje rečeno) kar precej več kot lansko leto. Vsi, ki so naredili 15 obiskov, so si prislužili domačo klobaso - takih udeležencev je bilo 451. Najmlajši udeleženec je bil star nekaj nad dve leti, najstarejša pa 65 let. Vsi, ki pa so gostišče obiskali 50-ali večkrat, so prejeli na prireditvi še majico z logotipom gostišča. Majice sta podeljevala lastnica lokala, ga. Tatjana Koš-čak in predsednik Kolesarskega društva Grosuplje Toni Hren. Več kot 100 obiskov pa so napravili Iztok Sinjur, Mirko Cimper-man, Božidar Cimerman in Lojze Jeranko. Med najbolj vztrajnimi kolesarji je bil tudi letos Jože Galič z Velikega Mlačevega, ki je opravil 156 obiskov.
Za prijetno razpoloženje v tem popoldnevu je poskrbel klovn Žare. Med drugimi vragolijami je spet dokazal, da zna še vedno igrati harmoniko na monociklu. Bar Pr Mrtinet pa je vso zbrano družbo oskrbelo z brezplačnim okusnim golažem.
Jože Miklič
ms
oktober 2005
- GROSUPELJSKI ODMEVI JU Glasilo prebivalcev občine Grosuplje
VZPONI NA PANCE - PETIČ
Peto leto zapored smo člani Kolesarskega društva Grosuplje organizirali kolesarsko romanje na Pance. Letošnja sezona je bila, kljub za kolesarjenje neugodnim vremenskim razmeram, uspešna. Na simpatično vzpetino v neposredni bližini občinske prestolnice nas je pot potilo 321 udeležencev, od tega 104 udeleženke. Vzpon smo iz različnih smeri, od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, premagali 9340-krat. Pri tem je potrebno omeniti najboljše. Pri moških je letošnji naziv naj moškega osvojil 16-letni Blaž Šircelj, ki je Pance obiskal 147-krat. Takoj za njim je 139-kratni obisk potrdil Grosupelj-čan Janez Lipič. Tretji s 104 vzponi je bil Miran Lukman. Pri dekletih se je v slavo naj dekleta ovila Ema Šturm, saj se je vzpela 133-krat. Simona Žab-jak je s svojimi 112 vzponi druga in Vanja Červek s 102 vzponoma tretja. Starosti Vzponov na Pance 2005 sta letos Dušan Košir, ki je svojih 82 let pripeljal na Pance 20-krat, in Metka Železnik, ki je skladno priimkom kljub 64 pomladim Pance obiskala 14-krat. Podmladek vzponov zastopata 5-let-ni Blaž Muhič in 8-letna Anja Muhič iz Grosupljega. Letošnja družina je družina Vrečar, katere petčlansko ekipo so sestavili Lea, Srečko, Damjan, Anica in Franci. Hrib so osvojili 227-krat. Sledijo jim družini Drobnič (Tomaž, Miha, Veruša ) in družina Kotnik (Rok, Irena, Janez), kateri se lahko pohvalijo s 131 vzponi.
JI
i L vil
Uspešno akcijo smo zaključili z vožnjo na čas po UCI pravilih in kolesarsko veselico, kjer smo podelili zaslužena priznanja, si privoščili odličen kolesarski golaž in izžrebali Moniko Štembal za srečno dobitnico gorskega kolesa.
Število udeležencev, število vzponov in iskrene pohvale potrjujejo upravičenost akcije in nas obvezujejo za naprej. Torej, na svidenje na Pancah 20-06.
KD Grosuplje, Andrej Jerman
Športno društvo Flip-Flop Grosuplje
MEMORIAL SAMA ZRIMCA - PREHODNI POKAL ŠENTVIDU
Grosuplje, 18, 9. 2005. Slabo nedeljsko vreme je v Športno dvorano Brinje privabilo številne gledalce, ki so lahko spremljali ženski odbojkarski turnir, posvečen Samu Zrimcu. športnemu zanesenjaku, profesorju, trenerju in soustanovitelju Športnega društva Flip-Flop Grosuplje, katerega življenjska pot se je zaradi bolezni mnogo prezgodaj končala. Na turnirju seje zbralo 6 slovenskih prvoligaških ekip, en hrvaški prvoligaš in domači Magro-MZG. Teden dni pred začetkom državnega prvenstva je bila to zadnja priložnost za preizkus forme naših prvoligašev, zato so se z veseljem odzvali povabilu organizatorja.
Predtekmovanje je potekalo v dveh skupinah. V skupini A sta največ pokazali ekipi Luke Koper in Sloving Vita-la, ki sta po dvakrat zmagali, medtem ko seje njun medsebojni obračun končal neodločeno 1:1. V isti skupini so veliko presenečenje pripravile domače igralke, ki so z 2:0 premagale novega prvoligaša z Jesenic. V skupini B smo videli bolj izenačene dvoboje. Najprej sta si točke razdelila Šentvid in Hitachi Izola, na koncu pa še Šentvid in Benedikt. Prvi dve mesti v tej skupini sta pripadli Izoli in Šentvidu, medtem ko je Šibenik, ki spada med najboljše hrvaške ekipe, s samo eno zmago zasedel le 3. mesto. Seveda je potrebno ob tem pripomniti, da je bila hrvaška ekipa precej oslabljena, brez dveh najboljših igralk, ki sta ravno takrat nastopali s Hrvaško na evropskem prvenstvu v Zagrebu.
Po odmoru za kosilo so se najprej pomerile ekipe za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Domačim igralkam, ki imajo letos v 3. ligi visoke ambicije, je uspel nov veliki met, saj so z 2:1 premagale še Benedikt. Prvi niz so po izredno bledi predstavi sicer izgubile, nato pa zaigrale kot prerojene ter si ob bučni podpori s tribun zagotovile še drugi prvoligaški skalp ter končno 5. mesto.
Oba ljubljansko-primorska polfinalna obračuna sta postregla z zanimivima predstavama. V prvem sta si stala nasproti Luka Koper in Šentvid. Dvoboj so z 2:0 dobile Ljubljančanke, ki so imele v zaključku obeh nizov več sreče in ju dobile z razliko 26:24. Če so bile v prvem polfinalnem srečanju uspešnejše Ljubljančanke, pa je bilo zato drugo bolj po godu primorskih privržencev odbojke. Izolanke so proti Sloving Vitalu ves
TEK MIRU
V petek, 14.10. 2005, smo organizirali dobrodelno športno prireditev TEK MIRU. Tekli smo v spomin na našega sodelavca, učitelja, prijatelja, športnega navdušenca Sama Zrim-ca, ki ga že eno leto ni več med nami.
Želeli smo slediti njegovemu prepričanju, da je potrebno živeti drug z drugim in tudi za druge, zato smo se priključili nekaterim slovenskim šolam v projektu HELPMANIJA, ki poteka v sodelovanju z Unicef-om, in sicer se akcija imenuje KUPI Ml KOZO. Pomagali bomo podhranjenim otrokom v Nigru.
Dobrodelnost je izključno zadeva srčnosti in v današnjem času je še kako pomembno, da otroke vzgajamo v nesebična bitja, ki opazijo stisko sovrstnikov in jim skušajo pomagati.
Startnina na teku je bila najmanj 200 sit. Mnogi so dali več. Ves denar bo namenjen nakupu koz. V Nigru ena koza stane samo 3.800 sit. S tem denarjem lahko omogočimo preživetje otroka, celotne družine ali celo vasi.
Tek je potekal od 16. do 18. ure. start in cilj sta bila na igrišču pred osnovno šolo, proga je bila dolga 1,8 km. Prišlo je veliko otrok, tudi nekaj staršev. Eni so pretekli en krog, drugi več, nekateri pa so se samo sprehodili. To ni bilo tekmovanje, ampak predvsem zdravo druženje.
čas kontrolirale potek srečanja. Mlade Vitalovke so napravile preveč napak, tako da so si Primorke brez večjih težav priigrale finale.
V tekmi za 3. mesto je bil v ponovitvi tekme iz skupine A Sloving Vital ta krat boljši od Luke Koper z 2:0. Finalni obračun bi na tribune Športne dvorane Brinje bržkone privabil še več gledalcev, če ne bi hkrati potekala tudi košarkarska tekma naše reprezentance v Beogradu. Kljub temu ga je spremljalo kar lepo število ljudi, ki so prav gotovo prišli na svoj račun. Prvi nižje povsem pripadel Izolankam. Izkušena organizatorka igre Staničeva je dobro razdeljevala žoge svojim soigralkam, v napadu pa je bila neustavljiva Jelena Pešić. V drugem nizu je Šentvid zaigral precej bolje, kar je botrovalo izenačenju na 1:1 v nizih. V odločilnem nizu je intenzivnost igre nekoliko padla, kar je bilo razumljivo, saj je bila to za obe ekipi že peta tekma dneva. Igra v napadu je bila na obeh straneh bolj previdna, medtem ko sta bili obrambi odlični. Šentvid je ves čas držal minimalno prednost. Odločilno točko za zmago v nizu s 15:13 pa je prispevala Grosupeljčanka v vrstah Šent-
vida Monika Potokar, ki je bila razglašena tudi za najboljšo napadalko turnirja. Najboljša organizatorka je bila njena soigralka Katja Hleb, najboljša igralka turnirja pa Izolanka Jelena Pešić.
KONČNI VRSTNI RED:
Šentvid Hitachi Izola Sloving Vital Luka Koper Magro - MZG Šibenik
7. Benedikt
8. Mladi Jesenice
S prikazanim so lahko več kot zadovoljni tudi v domačem taboru. Ekipa Magra-MZG je tudi na tem turnirju potrdila, da jo upravičeno štejejo med glavne kandidate za napredovanje v višji rang tekmovanja. Optimizem vlivata dobro delo v pripravljalnem obdobju in številne prijateljske tekme, v katerih so grosupeljske igralke premagovale tudi ekipe iz 1. in 2. državne lige.
Za športno društvo Flip - Flop Franc Vidmar
Na teku je sodelovalo 150 udeležencev. Zbrali smo približno 40.000 sit.
Vsi udeleženci so dobili priznanje. Na cilju so se lahko odžejali s toplim čajem in se osvežili z jabolki.
Zahvaljujemo se Ljubljanskim mlekarnam, ki so prispevale ledeni čaj in vodo, ter kolegici Margareti, ki nam je priskrbela jabolka.
Betka Jamnik
OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA
V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.
Iz 1. člena
TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK
okvirne	površina	korekcijski	locko
dimenzije	v cm2	faktor	(točki je
oglasa v cm			0,511292 EURA)
50« 100	50	1549	77
60.100	60	1468	M
80x10 0	80	1306	104
100 x 10 0	100	1157	115
150x10 0	150	1066	160
10 0.20 0	?00	1017	703
16 0. 200	300	961	2S8
200x 200	400	930	372
25 0 . 20 0	500	919	4611
POL STRANI	H4	»12	909
30 0 x 20 0	600	907	
40 0 . 20 0	aoo	878	702
CELA	110«	«64	»57
Točka znaša protivrednost 0.511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna.
TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA
okvirne	tečaj EURA	neto	končni
dimenzije	17 1 2004	vrednost	znesek z
oglasa v cm		oglasa	DDV
50x100	237 03	9387	11264
60.100	237 03	10675	12810
80x100	237.03	12662	15195
100.100	237 03	13962	16754
150.100	23? 03	19379	23255
100x 200	237 03	24651	:-9581
150.200	237 03	34M1	41!)2<J
200x200	237.03	45085	5410?
25 0 .200	237 03	55689	66827
200x277	237 03	61234	73481
30 0 x 20 0	237 03	65955	79145
40 0 . 20 0	237 03	65126	102153
400x277	237 03	116022	138226
Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00.
V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA.
Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV.
2. člen
Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Će se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, seji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Će boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja), TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslo-jitvi), ali PDF zapisu. Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov iozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.
ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA.
Darilo za vse, ki naročite očala na dan okulističnega pregleda!
SuperVID
Okvir za očala 14.647 SIT velja za okvirje z zlato oznako Korekcijska stekla 7.600 SIT organsko steklo CR, antirefleks ni nanos, trdnostni sloj, index 1.5, od dioptrije +4.00 do - 3.00 in s cilindrom do +/-2 ► Delo 2.400 SIT obdelava in brušenje stekel na računalniško vodenim 3D optičnim strojem, montaža Etui za očala 1.080 SIT
Krpica za stekla 1.176 SIT izdelana iz mikrovlaken, ki čisti in odmaščuje stekla
Redna cena 26.903 SIT Akcijska cena 13,990 SIT
► Okvir za očala 9.116 SIT velja za okvirje z rdečo oznako
I* Korekcijska stekla 3.458 SIT mineralno steklo od dioptrije +4.00 do - 3.00 in s cilindrom do +/-2
► Delo 2.400 SIT obdelava in brušenje stekel na računalniško vodenim 3D optičnim strojem, montaža
► Etui za očala 1.080 SIT
► Krpica za stekla 1.176 SIT izdelana iz mikrovlaken, ki čisti in odmaščuje stekla
Redna cena 17.230 SIT Akcijska cena 9 990 JJJ
Ivančna Gorica Ljubljanska cesta 16,1295 Iv. Gori« foto 01 787 75 73, optika 01 787 85 73, očesna ordinadja 01 787 85 73; Trebnje Goliev trg 16,8210Trebnje, foto 07 34612 22, optika 07 34613 33, očesna ordinadja 07 34613 30; Poslovalnica Grosuplje Adamičeva 8,1290 Grosuplje, optika in očesna ordinadja 01 78711 11, foto oddelek 01 787 22 22; TC Mercator, Brvace Ta, 1290 Grosuplje, foto 01 786 39 99; Ljubljana Dolenjska cesta 33,1000 Ljubljana,foto 01427 47 27
www.markelj.si
AVT0CENTER MALO MLACEV0
mo$ERyis BOH
d.oM
VULKANIZERSTVO
AVTOMEHANIKA
mam % shodr
GOOO
3
AVTOOPTIKA
PRODAJA IN MONTAŽA AVTOPLAŠČEV Sava, Kormoran, Dunlop,Good Year, Michelin.
PRODAJA ŽELEZNIH PLATIŠČ.
POPRAVILA VOZIL
V RENAULT ^SgigSS
SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA KOMBINIRANA IN DOSTAVNA VOZILA DO 3,5 t - PEUGEOT, RENAULT, HYUNDAI, MERCEDES, VW.
ZA OSEBNA IN DOSTAVNA VOZILA.
DELOVNI ČAS: Od ponedeljka de petka ed8.de 17. ure. V soboto zaprto. V oktobru In novembru odprto tudi v soboto od 8. do 13. ure.
MALO MLAĆEVO 36    tel: 01/ 786-17-52   GSM 041/663 - 436
(D
CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE
Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 E-mail: epg@siol.net
INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS
C#TIS
Ponova vas 6 b 1290 Grosuplje Tel.: 01 786 49 92
Da bo na vaših vrtovih,zelenicah in grobovih jesen cvetoča, smo vam v naši VRTNARIJI pripravili pester izbor:
CVETOČIH DVOLETNIC IN TRAJNIC:
mačehe, marjetke, rese, pokrovne trajnice, lončne kriza nteme,...
OKRASNEGA DREVJA IN
GRMIČEVJA:
srebrne smreke, macesni,
bori, liriodendromi, nagnoji,
hibiskusi,...
ZA I. NOVEMBER: šopki krizantem - pajki, velikocvetne krizanteme, marjete, lončne krizanteme
KOZMETIČNI SALON
Zaradi izjemnega povpraševanja podaljšujemo akcijo telesnih masaž do 30.12.2005 za samo
4.900 SIT
Ugodno vam nudimo tudi skrajšane nege obraza^shvetovanjem^ za samo 6.000 - 8.000 SIT.
ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽEAHUN s.p.. Kolodvorska cesta 1,1290 Grosuplje
S 011 787 14 51, GSM: 031/ 640 100
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK
VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH APARATOV
NAROČNIKI NUT. POSKRBITE ZA PREHOD NA GSM!
ADSL ~
EN INTERNET, PROSIM.
SiOL
Modri ADSL Mootavlja hiter, zanesljiv m varen ?4 umi dostop do mterneU. In to »reko navadne telefonski Imijt al< četo brezlicen, Ce Mite: Širokopasovna povezava omogoča nemoteno nalaganje MPJ-jev, gledanje filmov, zanesljivo pobijanje elektronske po4«, igranje >gnc preko mreie, dostop do videomformac-j in le in le.
V tavi promocije" pa velja za naročnike navadne tete*omke Mjl posebna -naredi sam komplet ponudba: MOOEM y>.400 GIT 1 SIT PRIKUUČNINA 1 SIT
Vaš oglas v Grosupeljskih odmevih
odnesejo v vsa gospodinjstva v občini Grosuplje, že jutri pa bodo spraševali (p)o VAS... Zato pokličite NAS!
POZOR!
Konec leta je čas, ko potegnemo črto pod svojim poslovanjem.
Vam Vaš rezultat ni všeč?
Vam za vodenje knjig primanjkuje časa?
Bodite strokovnjak In jih zaupajte nami
RAČUNOVODSKI SERVIS
DRAGO KASTELIC s.r
Tel: 041/741500
Vodenje poslovnih knjig
Pri nas opravljamo računovodske storitve in svetovanja za: • podjetja,
•samostojne podjetnike, •društva,..
Če se odločite za nas do 31.123005, Vam prvi mesec
ne izstavimo računa za naše storitve, kartica Obrtnik pa Vam prinese še dodatni 5% POPUST!
Obiščete nas lahko tudi na www.racunovodja-grosuplJe.sl
iti 11
predstavite lepote, zanimivosti in posebnosti naših krajev poslovnim partnerjem, sorodnikom, prijateljem...
koledar
Drugačen pogled
- Grosuplje in okolica iz drugačne perspektive
- sodobno oblikovanje
- izjemne totogratije, obogatene z verzi
13 listni, 22,5 x 49cm, z vrečko
dodan prospekt s fotografijami in opisi lokacij
besedila prevedena v angleščino
cena: 780,00 SIT + DDV
10% popusta za naročila do 10.11.
naročila:
tel 01 - 787 12 08, gsm 041 323 356
fax 01 - 786 50 83
e-mail: abdesign@siol.net
pokličite za vzorčni izvod!
www.abdesign-ab.si
Gramar Sril
d.o.o.
Del. čas: pon.-pet. 7-18h, sob. 7-12h
PRODAJNI PROGRAM
• keramične ploščice
• granitogres
• masažne kadi
• tuš kabine
• sanitarna keramika
• kopalniško pohištvo • laminati
• talne obloge
• gradbeni material in orodja
• barve, laki, lepila
SVETOVANJE
• MAVČNE PLOSCE POHIŠTVENO ŽELEZO Z MOŽNOSTJO RAZREZA
Grosuplje, Rožna dolina 9
A-
1
S 01 786-33-66,786-33-63
10 LET
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA GROSUPLJE, Adamičeva 30 01 787 34 13, 041 723 731
Petrovič Goran dr.dent.med
oo
PE GROSUPLJE Kolodvorska 3 01/78 62 925
HRANILNICA
LON
d.d., Kranj
varčevanje, krediti, plačilni promet, osebni in podjetniški računi e-lon
Bančne storitve na Ljubezniv Osebni Način
VARČEVANJA Z ODLIČNO OBRESTNO MERO DONOSNO - VARNO^-tfftJBOUŠJE
LON KREDIT - STANOVANJSKI KREDIT DO 25 LET BANKOMAT HRANILNICE NA KOLODVORSKI CESTI VAM JE NA
PREJEMANJE PLAČE NA OSEBNI RAČUN (plačilne kartico, limiti, trajniki)
POTROŠNIŠKI KREDITI v enem dnevu - tudi do 6 let
MENJALNICA IN PLAČILO POLOŽNIC PO NAJUGODNJEŠI TARIFI
www.lon.si
e-posta: info@lon.si ._