11». številkft. Ljubljana, detrtek 27. maja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. _____________________/. -----.—.------------ ^ , Iihaja vsak dan, iiviemli ponedeljke in đneve po praznikih, ter velja po polti prejeiuan za avstro-ogerske dežole za ćelo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. U Aetrt leta 4 gld. — Za Ljabljano brez poiiljanja na dom za ćelo leto 13 gU\., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesuc 1 tfld. 10 kr. Za posiljanje na ■. dom ae rafinna 10 kr. Ka mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taje delele toliko već, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šol ih in ga dijake velja cniiana cena in oicer: Za Lj ubijano za četrt leta 2 gld. 50 kr, po po* ti projeman za Četrt leta 3 jrold. — Za 07- nm i I a 8e plačuje od ćetiridtopne petit-vrste 6 kr., će se oznauilo enkrat tiska, 5 kr., će ae dvakmt, in 4 kr., te se trikntt »li većkrat tisku. Dopisi naj se izvole fran kim ti. — Kokopiai se ne vraćajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Frunc Kolmunovej hi Si St. 3 „gledališka stolba". Opravniš tvo, na katero naj ae blagovoujo posijati naročnine, reklamacije, oznauila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hi Si. Zaradi denašnjega praznika iziđe pri-hođnji Hat v soboto. Baron Schvvegel v Ljubljani. Včeraj smo povedali, da je baron Schwegel (prej Gorenjec Žvegelj) bil v ponedeljek v Ijubljano prišel, da pomaga Vesteneka v de-želni zbor volit. Denes moramo svoje poročilo dopolniti, da nij prišel s a m o s tem namenom, temveč tuđi zarad tega, da nemškim ustavo-vercera pomaga pomnožiti tište „izveoparla-mentarne" demonstracije zoper vlado, ki so bile na Herbstovem banketu naznanjene. Prišel je STOjim nemško-ustavovernim volilcem go-Torit, ali 0 svojem delovaDJi poročat. Ia go-voril je v ljubljanskej kazini zbranjm, ponavljaj e vse tište fraze zoper ministerstvo, katere 6mo te dni čitali nekoliko bolje v judovskih novinah „N. Fr. Pr." in v „D. Z." namreč: da ministerstvo nij izpolnilo v prestolnem govoru obhubljenega; da so namesto sprave duhovi strank še bolj razburjeni; da se je dolg države še pomnožil; da kranjski poslanci, zlasti JHobenvvart in \Vindiscbgnitz, nijso gledali na materijalne interese dežele, temuč na stran-karske ozire; da ustavoverna stranka nij nemško-narodna, temuč državna; in da on upa, da bodo v odlofiilnih krogih skoro spoznali, kje je pravi patrijotizem ter da bode to izpoznanje kmalu izrazilo se v vludnem posto-panji (in regierungsmassnahmen!) itd. Tako je Sch\vegel, slovenski jud z Gorenjskega, raz-ložil politično modrost dunajskih judov in se na Dunaj vrnil. To je Schwegel govoril tišti dan, ko se je vršil v gospodskej zbornici od privrženikov nemdke ustavoverne stranke glavni naskok proti Taaffejevej vladi, katera ima za-upanje slovenskega in slovanskega naroda v Avstriji in tuđi zaupanje vseh avstrijskih Nem-cev, ki nijso pod vplivom judovskega čašo-pistva. S tem se je Sclmegel v odločnem trenotku na odločno mesto ljutih protivnikov svojega naroda postavil in — če ga uže zdaj nij noben naroden Slovenec spoštoval, ker se je dal voliti od onih, kateri delajo na pogin slovenske narodnosti —-odslej smo prisiljeni Balohovega sina iz Gorij deti v tisto vrsto z Dežmanom in Vinko Klimom, v vrsto ren#-gatov, izdajnikov svoje narodnosti. On je pjjuval v skledo, iz katere je prej jedel; on je povedal, da se sramuje svoje slovenske matere, katere je nevreden. Zatorej ga bode odslej vsak Slovenec in zlasti vsak Kranjec „spoštoval" tako, kakor se spoštujejo pri druzih narodih renegatje in „transfugae". Pri nas, pri svojih rojakih, naj Schwegel spo-štovanja ne išče več; ali ga bode, ali ga je našel pri protivnikih, katedra se je zapisal? Dvoir'mo! Kajti povaod se spoštuje prav za prav le čist značaj. Tega pa SchvvegeJ, kakor je dokazal; nema. Schwegel znečoja prav za prav še nikoli imel nij. Še ko je bil univerzni student se mu je to v lice povedalo. Sedelo je enkrat pri pitji omizje Slovencev Studentov na Dunaji skupaj, Schwegel mej njimi. Vstane Ljubljan-čan Avman, resen mlad mož in napije Schweglu (tačas še Žveglju) resno tako: „Mej nami vsemi boš ti najbolj avanziral zato, ker imaš najmenj značaja." Še zdaj pri5e živo, da je Sclmegel to prorokovaiije, ki se je obistinilo, mirno spravil. Ees je najbolj avanziral, do sekcijskega šefa in do bogatstva. A še mu nij bilo dovolj. Še bi rad minister bil. In ker računi, da bode ustavoverna nemška stranka spet na kraiilo pričla, znpisal se je njej, ter upa od nje hvaležnosti, da ga bode za ministra naredila, kajti nemškega prepričan ja, katero vodi ustavoverno stranko, pri njem nij iskati, kakor sploh nobenega. (Zato je tuđi njegov govor tako plitev.) Da se bode pa pre-varal v svojem upanji, plačilo za svojo reue* gatsko politiko dobiti, to je skoro gotovo. Kajti ne glede na to, da je še zmirom dvomno, da bi nemško-ustavoverna stranka spet do krmila prišla, tuđi če priđe, Schvvegel s svojo preteklostjo in svojo „čisto" roko ne bo minister. Treba se je le na neko pravdo na Dunaji domisliti, pri katerej je Sclmegel pričal in iz katere se je čudno izmej vrst bralo, — pa se lehko reče: ta ne more ministerski kandidat biti. Schwegel tuđi na Dunaji v višjih krogih nema veljave vefc\ To je bilo videti iz „VViener Tagblatta" in „Peater Lloydaa, ki sta oba o-Sebweg1u, ko je dobil jednoletni odpust, tako zaničljivo pisala, da bi bilo vsacega dru-zega človeka sram še dalje siliti se v javnost, predno se ne bi opra!. Tuđi vselej ustavoverna „Triester Ztg." je protestirala, da bi Schvvegel veljal za mučenika, češ, daje človek, ki je več skrbel za svoje interese nego za državne. In dunajski „Vaterland" je pri-nesel taćas Članek, ki je £el od rok do rok, v katerem se govori 0 Verres-Sclnveglu, kako ili s ka kim i sredstvi je ta človek obogatel. Zarad tega, ker ga na Dunaji tako poznajo, je pa tuđi otovrć spoštovan, da je po glaso-vanji 0 dispozicijonsfondu stante pede dobil odpust za ćelo leto z motivacijo Jlavmerlovo ki se ga je prav red znebil: „Den Sclnvegtl habe icli so nur als Mobelstiick vom Andrassy» Najnovejše o starih prebivalcih vzhodnih Alp. Slovenskim čitateljem so dobro znani mnogostevilni spisi našega čestitega zgodovin-skega Nestorja, mnogozasluženega g. Terste-njaka, ki se pečajo z prazgodovino slovenskih dežel in so raztreseui najbolj po „Novičan" iu matičnih letopisih. Većina mej njimi je pole-miškega značaja, obrnena proti nemškim pre-iskovalcem, ki so hoteli vse dežele mej Adrijo in Dunavo pokeltiti. Znanstveni prepiri so zelo koristili, ker v njih se čistijo nazori in razjasnujo različna mnenja, kukor se zrak po nevihtah izčisti. Čeravno istočasuiki in udele-ženci morda še ne vidijo resnice, spoznajo jo gotovo njih potomci, ki lehko nepristransko sodijo, kedo je pravo zadel. Tuđi prepir 0 nekdanjih prebivalcih Venecije, Norika in Panonije se je uže precej dognal in denes smo prišli do drugafinih re zultatov, kakor še pred malo leti. Še nij dolgo od tega, ko so tako imenovani „Keltomani" prevladovali, Zlasti neinško-stajerski zgodovino-pisci so bili polni Keltomanije in tirali so jo tako daleč, da so Keltom pripisovali ćelo ono, kar je očitno nemško. Tako nahaja Ferk (I)ruidismus im Noricum) v gorenje-štajerskih pripovedth spomin na druide. Še ćelo ime staroneraških modrih prerokinj Alrunen, Trunen ali Truden, kakor je sedaj ljudstvo imenuje, zdi se Ferku samo malo popa-ćeno iz „druide"! Zlasti bruiiriiie starine, katerih se toliko nahaja po slovenskih ileželah, prištevajo nem-ški učenjaki radi Keltom. Temu nasproti opomni Dr. B. Dudik (Mitthcilungen df-r C'entralcommission fiir Erforschung und Er-haltung alter Baudenkmale, Neue Foige I., pag XXIII.) prav dobro: „Die priihistorischen Funde, die in Deutschland, Oesterreich und Russland gemacht \vurden, treten so massenhaft auf, dass man nicht annuhmen kann, sie wiiren eingefiihrt worden durch Ilandel, sondern dass man sie im Lande selbst machte. AVenn die boi Tivbešovio in Miihren gelundenen silbcrnen Ohrgehunge in Form, Verzierung und Technik ganz gleich sind jenen, die bei Olbic in SUd-Hussland zum Vorschein kamen, wird man da auth an Keltcn und deutsche Stiimme, denen sie angehort baben konnten, denken? — Die reichen Sammlungen priihistorischer Funde in Berlin, Konigsberg und Danzig, und die noch reicbcrn in Kiew, unterscheiden sich nicht im wesentlichen von den in Prag, Wien, Pest, Graz, Klagenfurt und Laibach auf-bevvnhrten". Torej se iz oblike teh starin ne more sklepati na narodnost njih izdelovalcev, nego samo na čas njih postanka. Iz samega razlaganja krajevnih imea se 1 tibernommen." Kajti tuđi v svojej štroki je Sebwef?el slabo dolal, ker on je sklcnil y_&e te neugodne trgovinske pogodbe, zoper katere je vae trgov-stvo in vse obrtništvo Avstrije. In tak človek, mož tuko dvomljivo čiste politične preteklosti .si upa javno kot tožnik »topiti zoper pošteno vlado Taulfejevo in zoper grofa II o h e n w a r t a in kneza Windischgr;itza.' Tak človek se predrzne tema dvema modema, ki im«ta (če vsega dru-zega ih* bi imela) čiste roke, očitati, dti gledata na druge interese, nego na one Bvojih volilcev! Tak človek bo komu egoizem očitul! Sicer je pa jako razumljivo, da Sclnvegel ravno Hohenwarta napada, kajti vo, da ravno ta gn 7a kr. in lokno 178 gld. 531/* kr. Skupaj 451 gld. 4 kr. Za hv. barbarsko nadarbo od-merjeno je priKtojbiuskcga jednačka .MJU gld., a za zavrsko 2(!1 gld. Kudilo bilo je nekavno pro zbog tega, ker se je pristojbinski jednaček župnoj nadarbi sv. barbarskoj zmeril po označenih vrednostih vpi-sanih v priznavali, tedaj tuđi predmeti te župne *) Seduj Aiiiuti knžorH po kutaatrnlnoj poli či-ntuga doiioska vržo 8 gld. 77 kr. nadarbe vsekako morajo vi9o vrednost predstavljati, nego li zavrSke. C. kr. namestniStvo dne 18. avgusta 1875. Valed pritožbe na visoko c. kr. minister-stvo za bogočastje in nauk privođeno je v po-pravek nekih stavkov, pa tuđi od c. kr. name- • stnika za Štajersko bar KUbecka br. 1028/praes. od dne ;tl. marca 187fi po prečastnem in pre-vzvifienem knezu in vladiki labodskem J M. Stepischnoggu poslan mi je bil debel ukor zbog neprimerne in spodtekljive pisave. Hvala lepa! c. kr. finanflna oblast hotela je mene ve-doma ukaniti za precej goldinarjev; ako torej c. kr. upravna oblast meni krivico dela, ter me železnimi grebeni dere, je li bi možno bilo meni do krvavega strganemu c. kr. upravno oblast za to svetlimi rokovicami gladiti V Še Črvič gažen brani in vije se po vseh svojih močeh, je li bi ni siromak obdačenec mirno dal kožo guliti? Srb veli: ako on tebe kamenom, ti jega Hckirom. Pri penezji v denaSnjih trdih razme-nib ne velja nauk: ako ti kdo hoče vzeti suknjo, pusti mu tuđi pladč, nego drži i brani svoje na vse kriplje. — Po dolgem pisarjenji znižalo je i tak c. kr. finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru z uredbo od dne II. nov. 1878, br. 18210, pristojbinski jednaček od negibljivega imetka župne nadarbe hv. barbarske od 339 gld. na 302 gld. 25 kr., kar še v raznim proti nekim drugim župntn itak nij v redu. Jednaka krivičnost godila 86 je pri raz merbi prinosa k verskej zakladi, naloženo mt je istega vsled plačnega naloga, br. 708, c. kr. Štajersko natnestnistvo dne 13. januarja 187G, na leto 41 gld. 40 kr., kar je zopet bilo krivično, zato morala je nastopiti pritožba, in po velikih naporih in dokazovanjih znižan mi je prinos k verakej zakladi vsakoletno na 33 gl. (>(> kr. vsled plačnega naloga od br. 9475, c. kr. štaj. namestničtvo dne 21. decembra 1879. Sodefii, ka Se stvar nij brez madeža, po-prosil »cm nekega prijatelja, HedeČega na prilično dobrej župnej nadarbi, naj ini poftlje od-ondod dotičke podatke, kar je radostno učinil. Ondi plačuje ho Čiste đače brez priklad 14H gl. 3 kr., zemljidčni čisti donesek znafta 555 gl. *.M/3 kr., pristojbinskega jednačka daja se na leto 77 gl. 80Va kr., in čisti znesek vseh do-bodkov je 0U9 gl. 8(J kr., — a prinosa k ver-skej zakladi ?......n i č. PrevzviSeni gospodin KUbeck! e. k. name-stnik za Slujor.sko vojvodino, kaj pa na to pri-kazen račite reci? Primeijajte, primerjajte dačo 72 gl. 25 V» kr. proti 148 gl. 3 kr.; čisti donesek 339 gl. 8'/a kr. tuđi ne da keltičnost Noričanov dokazati. Kdor se lirandesa in Moneja drži, lehko raztolmači vsako ime iz kcltčine. Tako poineni po teh učenjakih: thauer = hiša, dur = voda, duren, turen = hišc, turn = muli gozd itd. Tako mora Se ćelo prijatelj Keltov, dr. Fritz Pichler na graškom Jouneji, priznati: „In Ermangelung der Kenntnis eines frdheren Volkes ziehen wir ein nachst npiiteros, vor don germanisclien Stliminen hierlands ansiissiges Volk heran und denken an die Kelten". (Mit-theilungen der Central - CommisHion N. F. III. pag. XCVI). So ve, da Pichler niČ o Slovunih ne vo", zato priđe v veliko zadrego j>ri razla-ganjih krajevnih imen gorenje-koroških. I»ri imenu Fresnitz (Iireznica) misli ćelo na Friose iu Pussarnitz, (ki se je leta 1071 imenovala „Possarnitza"), izpeljuje iz keltiške korenike but = gora, ert, ali pa tuđi iz staronemške besede puzzo, nhd. PfUtze! Čujte, kako daleč uže šega nemška temeljitost! i No, hvala liogu, keltoinansko stalisre stno uže ]>remagali. Fl ieg er je izrekel o tem oštro ali zasluženo sodbo: „Die Schriften der Kelto-intinen solten uuf denlndex gesetv.t werden, damit nicht sonst ehrlicho Forscher, denen eino historiscli-linguistisclio IJildung abgeht, auf Frrwege geleitet werden, wie ich es ledt'r ofL beobnehtet babe." (Mittheilungen der nnthro-pologischen (JcKellschaft in Wien, IU1. VII. png. 284). Flieger je v Hvojom delu: „Zur priLliistoriscnen Kdinologio Italiens, Wien 1877" in v raznih Ietnikih j>oročil nnthropologičnega društva na novo preiskal narodnost vseh šturih ljudstev na italskom in il!yrnkem [»okiotoku Njegovi rcKiiltati rijso popolnem novi, ali jus-ni'jSi in bolj z dokazi podprti, kukor vseh drugih pri'jsnjih učenjakov. Po FJicgeru so bili Dalmatinci, Liburni, Istri, Japodi, Panonci in Veneti (torej tuđi prvotni Karnt) illyrskega plemenc. Uže Vuličević (Slavi e Italiaoi dal Indrio al Cjuarnero) je omenil, da se dajo krajevna imena istersku najlažje izpeljavati iz albanščine (jedine nuslednice stare illyrsčine). Tako pomeni na pr. Timavu v ulbansčini „penefio reko". Intega muenja je tuđi Zippel, „Dio rtimischo Ilerr-Hchaft in Illyrien bis auf Augustus, Leipzig 1H77", le o Venetih nij prav siguren (pg. 99). Odločno pa je FHegerovega mnenja najboljđi sedaj živeči starinski googruf II. K i ep ert v Ik-rlinu, ki je izdat izvrstno luij-go: „Lehrbuch der alten CJeographie" v dveh zvezkih v Iter-linu 1877 in 1878. On zlasti povdarja illyrsko narodnost jadranskih Veuetov, oslanjaje no na l*olybija iu llerodota. lienloevv (La Grece avant les (Jrecs, Pariš 1877) vzporedja ime VeiMitov z albansko besedo vendf = kraj, domovina. Tuđi sporočeni venetuki t>eseili ceva (krava) in cotonca (lat. allium) primerjajo učenjak i albanskima kilu (vol) in kotsan. (Konuo prih.) ©ziroma 261 gl. 85>/a kr,, proti 555 gl. 9 Vi kr.; pristojbinski jednaćek 39 gl. 90 kr., oziroma 30 gld. 15 kr. ali skupno z gibljivostmi vred sedaj 53 gld. 73 kr, proti 77 gld. 80 Vi kr.; čisti znesek vseh dohodkov 370 gld. 32V* kr., proti U!)i) gl. 8(). Vitez Sehmerling je dejal, da so zdaj v Avstriji uže v tretje v 18 letih pričeli se državni eksperimenti, ki pa se po njegovem preverjenji ne bodo posrećili. Njemu ima državni zbor Se premalo centralistiinih pravic, on bi mu jih na škodo avtonomije pomnoži!. V Avstriji mora biti nemški jezik državni je zik, ker zu to ga je proglasil uže svet. On pravi, da jo uže prav, da se narod je v svojom jeziku izobražujcjo, a to se ne srne goditi na kvar kulturi. Nafta ustava je res v nevarnosti, ruje se pod zemljo zoper njo, dejal je Sehmerling. Oglasil se je po končanoj debati mini-sterski predsednik grof Taaffe. Dejal je: Vlada si je v prestolnem govoru postavila teško nalogo; ona se je trudila utrditi ustavo in jo zagotoviti za vso prihodnost s tem, da je vse one življe združila v državnein zboru, ki intajo nalog udeleževati se parlamentarnoga de-lovanja. Preverjen sem, da se bodo poprija-teljili in spomzumcli vsi oni, ki so se sešli na parlutuontarnih tleh iz čistega domoljubja. Tako spii jaznjenje jo pa samo tedaj inogoče, ako so nobou narod s pravico ne Čuti zatirane ga [i od a vn t rij skiin žezl om. Vlada, ki ne srne imeti nobenih jodnostranskih stran-k urskih obzirov, ki jih ne more imoti in nohče, ona se smatra kot zaštitnico opra-vičenih narodnih terjatev. Vlada mora torej ugovarjati očitanju, da hc na opravieene terjatve kake narodnosti ne ozira ali da narodnosti dkoduje v njih pravicah. Posebno pa se mom vlada zavaravati zoper to, da bi ona kako koli sovražno in ncopruvičeno postopala proti neniškoj narodnosti, ki stoji kakor pov-ssodi tako tuđi v Avstriji na visokoj stopinji omike. Vlada pa si je postavila tuđi v finaučnem obziru teško nalogo: urediti državno gospodarstvo. V zbornici poslancev sem uže pove-dal, zakaj doslej nij mogla vlada prodreti, in zakaj se jej to zdaj tuđi nij moglo posrećiti z oniuii predlogami, katere je predložila, da bi se pokril primankljaj, ali pa da bi se čisto odstranil. Potem se je vladi tuđi očitovalo, da dela koncesijice, ki dražijo le poželjenje, dotičnih pa jih ne zadovold. Jaz odgovarjam na to, da vlada ne stoji na stalisči koncesij, temuč zdanja vlada dobro premisljuje, kje treba staviti kakove predloge ali izdati kake naredbe. To pa nijso Se koncesije kakoj stranki ali osobi, da je ta potem vlndi prijazna. A najodločneje moram se zavarovati zoper očitovanje, da bi vlada z državnimi osnovnimi zakoni tuđi trgovala. To ne bi bilo dostojno vlade in bi prelomila tuđi svojo pri-sego. /opor taka očitavanja moram jaz in moji tovariSi najodločntfe zavarovati se. Vlada spo-Stujo pravice parlamenta, ali vlada se drži tuđi svojih pravic, pravice ekse kuti ve, in v to pravico si zdanja vlada no da ko ga ti ni od parlamenta, i u žo menj od komisije petnajsteri h. Vlada stoji na ustavnih tleh in ona sodi, da pomaga ustavi utrditi so. To bode tuđi zmirom njena nalogu. Nehčem se prepirati z govornikom, ki je dejal, da bi bil postal tuđi pod drugo vlftdo parlament polnoiUevilen. A treba je, da se udoležujejo parlamentnega življenja vsi elementi, da se zagotovi ustava in utrdi, — kajti imeli smo tuđi ustavo od 1. 18(>1, ki se je pa morala premeniti, ker se takrat nij posrećilo pridobiti vseh poklicanih elemetitov. Namesto Stremayra je baron Sacken motivira! jezikovno vla*>rf«* na PreSirnovem trgu. (l.'Jti — 5) Št. 7403. (241-2) Razglas. V ponedeljek dne 31. t. m. ob 9. uri se bo kobilja na mestnih se n ožeti li pod Rakovu ikom, pri konjaci in pri malinu v „kole-siji" v iiajom dala. Kdor želi kaj v najem vzeti, je povabljen v ponede^ek ob 9. uri dopoludne na senožet pod Rokovnikom. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 24. maja 1880. Župan: Laschan. Pri H. Ničmanu, založniku v Ljubljani, jo ravnokar prišla na svitlo: „Stoletna Pratika", četrtega natisa, popravljena in pomnožena, ki obsega 2B0 strani. Ker Ijudje radi bero ,9StoIe4no Pratiko'« in vodno po nj ej povpradujejo, izdali smo jo v ie-t rte ni natisu. In res, skoraj da si iipumo reći, da ne bodo nihče rekel, da bi se mu no bila ta „Pratfka" populnem prikupila, Čo jo je lo nekoliko prebiral; posebno pa zato, ker v njej najdemo tako natanćno in umevno razlaganje vseh stvarij in oddelkov, kakor do sedaj v nobenej slovenskej „Pratiki". Iz te „Pratike" se mej drugimi koristnimi rečnii izvć: će jo leto navadno ali prestopno, kaj jo lunini in kaj aolnčni krog in kako bo najde, kateri prazniki so prcmakljivi, kateri nepremukljivi; nekoliko od plii-netov ali premični«; kako se napravljajo solnčno nro, da poludne itHtanko kažejo; bere se v njej o vremenskih znainenjili, o opravilih za vsak mesec celega leta itd. Dalje se v rjej bere cesarska postava o živin-skej kupćiji, kakor tuđi pouk, kako ae more človek zdrav obraniti, življenju si boljSati in se v sili oteti; o opravilih in spreliodih, o počitku in spanju; kuko se utopljenci in zrarznenci, zaduženi, od Btrele zadeti, obešeni ali zHdrgneni oživljajo, kako se od kace pi-Ceni ozdravljajo itd. Postednjifi se v tej „Pratiki" zapisani vsl sejmi na Kranjskem, Štajerskom, Koro-akem in Hrvutskem in Šu već znamenitih in koristnih rečij. Kdor ai jo bode omialil, bode vide1, da je fio ve^jega priporoćila vredna, kakor smo jej ga tukaj izrekli. Velja trdo v pol platnu vezana 85 kr., v pol usnju 9O kr. Pri ravno tem založniku je tuđi na svitlo prišla in ae dobiva: (218—3) Častna straža Jezusovega presvetega Srca. Poslovenil J. Dolenec, stolni kaphiti. Obsegu 64 atranf. Velja t'Z kr. Ravno tako tuđi: naše Gospe presvetega Srca. Izdelano zu Slovence poleg fnincoskegu ,,La Zolatrice'*. Obscgu 50 »(rani. Volja IO kr. August Klisch, j ; kotlar, ' (232-3) j &vm I^lorijana. ulioo Ht. Q nova, - naznanja bI. občinstvu, da je l denadnjim dnem svojo delovnico odprl \ in so priporoča za mnogu naročiti ' v kotlarskej ali pa kleparskej stroki,: ter zagotovi, da bode vsa nuročila toCuo in ceno izvri5eval. \ > 4 Izdate^ in urednik Makao Armić. Lastnina w tisk 1Naiodue tiukarne".