Z18. številka.
V Ljabljani, i petefc 11 septembra I9Z0. m
LIH. leto.
x*&aja TBtk dan popoldne, line mi i nedelie In prunlkt.
Inserati: Prostor 1 m/m X 54 mfm za male oglase do 27 mfm višine 1 K, od 30 mfm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mfm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mfm K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 1'—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
CJpravntftvo „81ov. Narodi11 in „Narodna Tiskarna" Hnallora
nilca št. 5, pritlično. — Telefon št. 304.
velia v Linbliaai In po posti: V inoiomstvo:
celoletno......K24J-—
„Slotenski Narod1 ¥ Jngoalaviil s
celoletno naprej plačan . K 180*— polletno. . , f . . . „   90*— polletno 3 mesečno M   45*—    3 mesečno
i     v ......i« i°*
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati Novi naročniki na; pošljejo v prvič naročnino   vedno   }.58T  no nakaznici Na samo oismem naročila brez Doslatve denarja se ne moremo ozirat;.
noti 60—
» 20 —
Uredništvo „Siov. Naroda" SnaJlova ulica it 5, I. nadstropje.
Taleion Stav. 34.
Dopise sprejema le podpisane in zadostno frsnkovans. OBST**   Rokopisov no vrača.
Posamezna Številka velia 1 krono. Poštnina plačana v gotovini.
Mala ualuta.
Spomladi je naša valuta dosegla najnižjo točko. Za našo krono se je dobilo v Švici komaj tri santime. Tri vinarje, za katere si ondot nič kupiti ne moreš. Iz tega brezdna se je koncem aprila začela dvigati ter je maja in junija dospela trikrat tako visoko. Nekaj dni se je dobilo za njo po 9.2 santima. Dinar je vsled nasilne relacije prišel na 36—37 santi-mov, dasi dolge mesece sploh v Švici notiran ni bil. Ko je šla vrednost našega denarja kvišku, se je tupatam zopet čitalo kurz dinarja. Naša slava ni trpela dolgo. Kmalu se je zopet začela rušiti vrednost našega denarja. Julij, avgust je kazal trajno tendenco navzdol. Septembra pa smo že padli močno pod 5. Odkrito povemo, da nismo imeli vere v slavo-speve, ki so šli maja in junija po naših listih ter hvalili finančno modrost m uspehe. Vse preveč sunkoma je šlo. Vmes je igrala roka, ki je »ve-štačko« regulirala tečaje z oddajo tujih vrednosti, katere so prihajale od naših eksportnih kupčij. Po strokovnih listih se je neugodno ocenjevalo postopanje, ki je stalo denar, pa seveda ni moglo roditi dobrih trajnih rezultatov. Ti skeptiki so Imeli prav. Na jesen, ko imamo največ blaga za izvoz, je naša valuta zopet na tleh. Več stvari je treba pri tem pribiti. Jasno je, da nasil-stvo na našem premoženju z roparsko relacijo ni in ne bi moglo kronskemu posestvu pomagati do boljše valute. Nečloveška žrtev tri četrtine premoženja bi bila vržena proč. Zato smo mi mnenja, da valutno vprašanje ni in ne more biti rešeno za Prečane. Pač pa mora biti valutno vprašanje poglavitna točka  v go-
spodarskera programu   za bližnje
volitve. Nadalje je jasno, da umetna sredstva, ki se morda obnašajo beograjskim špekulantom, niso v položaju izboljšati našega denarja. Tu treba drugih resnih akcij, predvsem mora pasti načelo, da mi svoji lastni valuti odrekamo vrednost ter zahte-\ amo zdravo valuto za prodano blago. Ce za naš denar ni kdo ne vpraša, kdo ga bo cenil? Potem pa je treba reda v finančno upravo! Ce beremo nove postave o finančnih stvareh, o katerih še le razpravlja finančni odbor, kdo bo imel tako gospodarstvo za resno? Tretja stvar pri tem valovanju valute je pa ta, da je večno izpreminjanje tečajev, stalna nestanovitnost ono, kar je za naše gospodarstvo najslabše. Nobena trezna in zanesljiva kupčijska kalkulacija ni možna, če se kurzi menjajo vsak dan. Import in eksport je silno riskiran. Prebivalstvo pa vedno razburjeno, ker vidi tako različne cene pri blagu. Ustvarja se nezdravo razpoloženje v kupčiji, ki je le na korist motnim elementom. Te dni smo brali, da so šli razni naši finančniki na konferenco v Bruselj. Brali smo le imena tistih, ki so si edini v krivi veri, da je uničenje kronske vrednosti rešitev za dinar in predpogoj za naše gospodarsko vstajenje. Zaslepijenci! Ta nesrečna mentaliteta je izzvala naraščajočo draginjo pri nas in je sokriva žalostnih pojavov, ki smo jih videli pri kmečkih nemirih na Hrvatskem. Naša lepa domovina ne pride do boljših razmer, dokler se ne otresemo političnih vseznalcev na mestih, kjer treba izkušenih strokovnjakov in delavnih mož!
nego celo med dohodki javnih nameščencev po prečanskih zemljah. Carinski nastavljenci, železniški policijski komisarji, uslužbenci socijaJ. oddelka za zaščito dece in agrarne reforme ter nameščenci odsekov za javno prehrano prejemajo plače v dinarjih, vsi drugi javni nameščenci pa v k r o n a h. In obrtno nad-zorništvo v Celju je razpisalo pravkar dvoje službenih mest s plačama v dinarjih, kar bi kazalo, da se odmerjajo tudi pri obrtnih nadzorni-štvih plače v dinarjih.
Toda baš ta razpis v 108. štev. Uradnega lista z dne 18. t. m. razkriva znova, kolika brezglavnost vlada pri naši državni upravi. Za praktikanta ali praktikantko pri celjskem obrtnem nadzomištvu se določa 1500 dinarjev letne plače, 20 dinarjev dnevne doklade, za ženo in vsakega otroka posebej pa še po en dinar na dan. To se pravi: praktikant samec ali praktikanska samica pri celjskem obrtnem nadzomištvu dobi 2933 K na mesec ali 35 200 K na leto, — medtem ko prejema državni uradnik VII. činov, razreda 2345 K 1 vin. na mesec aH 28.140 K na leto ter državni uradn'k VI. *hi;>/. razreda (nad-svetnik.M 26'4 K 28 v na mesec ali 31.371 K na leto!
Komunisti so jo z enačenjem prejemkov   po   svoji   formuli —
»Vsem enako plačo!« — polomili. Toda zdi se mi, da jo je državna uprava po svoji formuli — »Praktikant naj služi več kot nadsvetnik!« — polomila še dosti huje.
Toda celjsko obrtno nadzorni-štvo razpisuje obenem še službo sluge, ki naj prejema 1000 dinarjev letne plače in 12 dinarjev ter 50 par dnevne doklade; za ženo in vsakega otroka posebej pa še po en dinar dnevno. To se pravi, da naj dobi sluga samec 1854 K na mesec ali 22.250 kron na leto, medtem ko prejema akademik koncipist le 1737 K in akademik komisar 1920 K na mesec!
Bog ne daj, da bi zavidali bodoče celjske obrtne praktikante in sluge! Hoteli smo le opozoriti naše javne nameščence na te dve službi: morda se oglasi kak finančni nadsvetnik za praktikantsko mesto, ali kak koncipist doetor utriusque juris za slugo v Celju? Prednost bo imel, »če dokaže sposobnost za samostojno konceptno delo!« Ko n-ceptni sluga . . . vsekakor ju-goslovenska specijaliteta . . .
Kaj zvemo specijalitetnega danes, »bržčas v četrtek«? Z dušo, polno tesnobne bojazni in radostnega upanja, — čakamo, čakamo. Bog daj srečo porodu!
Dr. Fr. Ilešič:
Ml $mm za itn lat nmml
Josip Kremen:
Erm glaue.
Težak porod! Več zdravnikov specijalistov se gnete okoli bolnice — vlade. Babica — posebna komisija — ni skoraj ničesar pripravila za rešitev; zato je bilo treba šele v zadnjih hipih znašati kar bi bilo moralo ležati že lepo na mizi. In zdaj prihajajo o operaciji bulletini, ki so med seboj različni kot noč in dan: danes sijajni, jutri klavrni, nato smešni pa zopet bedasti. Uradništvo je hipoma »k nebu vriskajoče«, a takoj zopet »do smrti raztoženo« — pravcato aprilsko vremensko razpoloženje.
LDU spušča v svet vesti, ki jih gospodje, ki imajo telefonsko zvezo z g. ministrom dr. Kukovcem, ogorčeno proglašajo za debele race; toda isti gospodje priobčujejo kot »definitivne« vesti o poboljšanju, ki je faktično hudo poslabšanje in proti katerim Osrednja zveza jav. nameščencev protestira. Zdaj nas zagotavljajo, da je danes »bržčas v četrtek«, tisti dan, ko se izvrši operacija zares, prav zares definitivno.
Težak porod! Upajmo najboljšega! Nadejamo se, da ga beograjski specialisti v nervoznostj ne polomijo in da nam ne predlože — otroka brez glave . . .
Komunisti so jo pogruntali: vsak javni uslužbenec naj bo enako plačan! 45 dinarjev na dan naj dobi v Beogradu magistratni uslužbenec brez razločka, najnižji kakor najvišji. Zakaj vsi imajo enake želodce in vsako delo je enako važno in zato enakega plačila vredno, so rekli. Da imajo nekateri uradniki visokošolsko, drugi le Ijudskošolsko, tretji pa srednješolsko izobrazbo, da je ta Šef celega urada, oni sluga, ki snaži pisarne ter raznaša akte, vsi taki raz-» ločki beograjskih komunistov ne brigajo. 180 K na dan ali 5400 K na mesec naj prejema vsakdo, kdor služi državi. Vsekakor lepa plača! Zlasti
za nižje in najnižje. Vprašanje, odkod naj Beograd vzame milijone, ki bi jih znašali prejemki vseh mag. nameščencev, komunistom ni belilo glav. Vzame se jih pač šiloma, kjer so! Vse je skupno, saj zato se imenujejo komunisti. Da bi se končno tudi največji kupi beograjskih milijonov posušili, je gotovo. Toda potem bi pač zopet začeli šiloma jemati ondi, kjer bi se milijoni nakupičili znova.
Krogotek bi se ponavljal. In življenje bi bilo v Beogradu krasno. Egalite* bi zavladala v najpopolnejši obliki. Vseh koritarjev bi bilo konec, avanzmanov bi ne poznali več, štre-berji bi izginili, priznanj in odlikovanj bi se človeštvo srečno iznebilo. Delaj karkoli in kakorkoli, vedno bi bil enako plačevan. Častihlepnost bi umrla, ambicioznost bi postala neznana beseda. Marljiv ali len, genij ali tepec, ustvarjajoč ali brezploden, štedljiv ali zapravljiv: razločka bi ne bilo, ne v ugledu, ne v pravicah, ne v prejemkih.
V Beogradu in Zagrebu pa s takimi komunističnimi nebesi niso marali začeti in so tak način reševanja uradniškega vprašanja zavrnili.. Dejali so: taka pravičnost bi bila najhujša krivičnost in namesto napredka bi doživeli popolno reakcijo, propad vsakršne produktivnosti, socija-len polom in najdivjejšo anarhijo. In koj se oglasi jih sto: »Komunist nam županil ne bo!«
Prečanski javni nameščenci se že dolgo poganjajo za izenačenje službenih prejemkov. Toda ne po komunistični formuli. Zahtevajo le, da naj bodo javni nameščencf to-stran in onstran Save In Donave enako upoštevani in enako plačevanj. Danes so namreč veliki razločki v prejemkih ne !e med prečanskimi l in srbijanskim! javnimi nameščenci,
Pred kom naprej? Pred Srbijo ali Macedonijo ali katero drugo južno pokrajino naše države.
O tem je prepričan >Slovenec< in podpira s tem svojo avtonomijo »oziroma prikriva svoje nekulturne želje.
V čem smo naprej? V pismenosti, v znanju čitanja in pisanja in v nekaterih posebnih civilizacijskih napravah.
Recimo, da je vse to res, in recimo, da je pismenost sama in edino le ona znak človeške vrednosti. Kaj sledi po tem?
Jaz bi rekel: O ti, ki imaš. daj onim, ki nimajo! O ti, ki si dober, pa vidiš pri sosedu zlo. stopi k njemu in mu kaži z apostolsko besedo in s krščansko ljubeznijo pot do napredka in sreče! O Ti, ki si močan, ne ogiblji se onega, ki je šibek, ampak mu ponudi pomoč krepke roke in jasne glave! O Ti, ki si heroj, ne boj se, da Te slabi siromak podere! O Ti, ki si zdrav in v medicinah učen kakor zdravnik, ne boj se, da se okužiš v bolnici, ampak zdravi! Tvoje zdravje bo močnejše od bolezni!
Na noben nočin pa ne bodi nadut! Zakaj nadutost je znak nekulturnosti.
In čisto nekulturna nadutost je tista grdoba, ki tiči v gornjih besedah! Prav nekrščanski, nemisijonarski so taki izreki, ki se v raznih varijantah neprestano ponavljajo baš v Slovencu«, a jih je citati tudi v drugih listih. Prav nekrščanska je beseda: >Glejte mene, kako sem lep, cist. bel, velik! Kako trni ste vi vsi . . .!«
Pravi kristjan in zares kulturni človek bo govoril: >Naprej sem! Znto se hočem tesno približati onim, ki so še nazaj! 'Visoko stojim, hočem se pa ponižati in dvigniti one, ki =o še niz-ko.Kristus se ni ločil od malih, nevednih in grešnih iludi. ampak je hodil med njimi!«
To je: Kdor govori gornje besede, si mora želeti tem tesnejše zveze z našimi južnimi pokrajinami, da bo mogel tam blagonosno delovati — mora biti centralist in ne tak avtonomist, ki se kakor s kitajskim zidom zapira od sosedov.
Kdor gornje besede govori v podkrepilo svojih separatističnih teženj, je nadut egoist, ki mu je le za sebe, ne pa zn človeštvo.
List, ki hoče biti krščanski, bi jih v tem -mislu ne smel rabiti.
1£ne vssfi.
= Delo vlade v najbližji bodočnosti. Beograd, 22. septembra. Danes so se vrnili v Beograd člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Vesnićem, ki so spremljali prestolonaslednika regenta na potu skozi Bosno. Vlada se bo že v prihodnjih dnevih bavila z raznimi notranie-politioniroi vprašanji, osobito pa z zakonom o uredbah, ki bo v svoji novi redakciji moral preromati še vse klube. Tu se bo takoj pokazalo, ali se posreči Protićeva namera, razbiti vlado in izzvati novo katastrofalno krizo, ali ne. Ko se reši to vprašanje, se takoj pristopi k definitivni rešitvi drugih vprašanj, kakor uradniškemu, pobijanju, draginje, zakonu o redu in radu. Po rešitvi notranje-političnih problemov se bo vlada bavila tudi z zu-nanje-politično situacijo ter se bo razpravljalo v prvi vrsti o direktnih pogajanjih z Italijo, kjer bo treba važnih naMnih odločitev.
= Kandidati za kozrerituanto. >Ri-jee« poroča iz Beograda: Demokratska stranka bo v beogradskom okrožju kandidirala pri volitvah za konstituanto tudi bivšega podpredsednika vlade Dona Juraja Biankinija. Tudi novinar Krsto Cicvarić je pristal, da ga' demokrati kandidirajo v enem okrožju. Dr. Smodiaka in dr. TrumfcM bost* vio*ila
v Dalmaciji svojo izvenstrankrrsko listino, katere nosilec bo dr. Trumbič in v kateri bodo navedeni napredni in demokratski elementi.
= Iz demokratske stranke. Beograd, 22. septembra. Za glavnega tajnika demokratske stranke je bil izvoljen poslanec Svetozar Gjorgjević. katerega smatrajo za enega najsposobnejših demokratskih politikov. — V nedeljo, 26. t. m. se vrši v Zagrebu letni občni zbor pokrajinske organizacije J.D.S. za Zagreb. Poleg tajnikovega in blagajnikovega poročila je na dnevnem redu tudi poročilo o sedanji politični situaciji. Na to skupščino bo prišlo tudi več strankinih poslancev iz Beograda. — V Beogradu so sklicali demokratski dijaki in intelektualci za nedeljo politično zborovanje, na katerem bodo razni demokratski politiki poročali o situaciji. — Istotako je za nedeljo sklican v Subotico velik shod demokratske stranke, na katerem bo poročal tudi minister Svetozar Pribičević*. — Povsod se je politična agitacija že pričela in so shodi za volitve v konstituanto na dnevnem redu.
— Volilni kompromis. Glasilo demokratske stranke > Život« piše, da se demokratska stranka pripravlja, skleniti kompromis v svrho volilne koope-
racije, in sicer z onimi političnimi skupinami, ki zastopajo načelo popolnega narodnega edinstva ter bo bore za edinstveno legislativno ureditev državo z administracijskimi avtonomijami, toda ne na plemenskem in zgodovinskem partikularizmu, temveč na popolnem izenačenju plemenskih nazivov, nadalje z onimi skupinami, ki so za radikalno ureditev agrarne reforme in ureditev uradniškega vprašanja. Pred-sedništvo stranke je že te svoje nazore sporočilo nekaterim organizacijam in nevtralnim politikom, —d
— O hrvatski klerikalni stranki piše >Neue Zuricher Zeirung«: Desno krilo tvori hrvatska Ljudska stranka, sestra avstrijskih krščanskih socialcev, ki se smatra za trdnjavo katolicizma. Njen program v socialnem jn kulturnem oziru je nazadnjaški in zastarel. Ker razpolaga hrvatska duhovščina z velikim številom veleposestev, noče stranka seveda nič slišati o kaki agrarni reformi in upa, da se izogne agrarni reformi v federalistični državi. Zato ne stremi samo za decentralizacijo v upravi, ampak tudi v zakonodaji. Ker so interesi velike večine ljudstva drugačni, tvori to stranko le mala kopica ljudi, ki ne more nikjer igrati mero-dajne vloge. — Vse to in še marsikaj drugega velja seveda tudi za slovensko klerikalno stranko.
= Odgovor na Protieeve napade. Zagreb, 22. septembra. Na napade Sto-jana Protića v >Samoupravi< od 21. t. m. na hrvatsko časopisje in g. Schlegla, odgovarja le-ta danes v >Rijeći SHS« zatrjujoč, da bo imel bivši ministrski predsednik g. Stojan Proti ć priliko, pred sodiščem dokazati svojo trditev, -da se je delalo za račun in morda z novci Nemčije«, politiko. Schlegl ugotavlja nadalje, da je bil on glavni urednik >Agramer Tagblatta« od leta 1910 pa do lani in da je njegov nastop v tem listu vsakomur znan, osobito pa sigurno bivšemu ministrskemu predsedniku in tako staremu srbskemu politiku, kakor je g. Stojan Protič. Zanimivo je, da so se rudi gotovi avstro-ogrski krogi trudili, pridobiti »Agramer Tagblatt< zase. ter so listu očitali že pred vojno, da stoji v službi srbske zunanje politike. Radi tega sumničenja je bil Schlegl med vojno tudi opetovano zaslišan od vojn'kih oblasti. Ker avstro-ogrski m kropom ni uspelo, pridobiti »Agramor TagMatt« zase, stavil je ponudbo neki nemški koncem, da kupi list. Tudi to ponudbo je Schlegl v zvezi s svojimi tovariši odklonil. Končno zavrača Schlegl v svojem odgovoru še razne druge trditve Stojana Protića, ki so prav tako neutemeljene, kakor že omenjene.
= Energični invalidi. 1700 rodbin invalidov si je ustanovilo na Dunaju svojo stavbeno zadrugo ter določilo del posestva pri bivšem cesarskem gradu v Lainzu za svoje stavbišče, vsega skupaj nekako 200 hektarov. Pred nekaj dnevi se je zbralo več sto invalidov v neki gostilni v Speisingu, kjer so se vršili govori, na kar so krenili invalidi proti omenjenemu stavbišču, si izsilili vstop na posestvo ter postavili na parceli, ki so si jo bili izbrali za stavbišče, barako. Vršili so se zopet govori ter zahtevali v resoluciji, da jim oblasti do 19. t. m. priznajo lastninsko pravico na zasedeni parceli, sicer bodo uporabili silo. Pri baraki so postavili stražo, ki čuva dan in noč, da jih nikdo ne moti v posesti. Načrti za zgradbo hiš so izdelani, tudi stavbnega materijala je zadosti.
= Volilna okrožja. >Službene novine« objavljajo sklep državnega odbora o razdelitvi volilnih okrožij. —d
— Nove občinske voHtve v Beogradu. Beograd, 22. septembra. Akoravno vprašanje komunističnih mandatov v državnem svetu še ni rešeno, se vendar domneva, da bo kmalu došlo do novih občinskih volitev v Beogradu. Za te volitve vlada velik interes. Doeedaj se je prijavilo okoli 2000 meščanov, ki pri prejšnjih volitvah niso bili vpisani v volilne listine. Pričakuje se, da bodo nove voHtve pokazale popomoma drug rezultat. —d
= Prva vlada »Kvarnerske države«. Po >daljših< pogajanjih je sestavil D* Annunzio prvo vlado >Kvarnerske države. Rektor (tako se imenujejo reški ministri) za zunanje zadeve bo D* Annunzio, za finance Idon Rudan, za notranje zadeve in pravosodje Bac-cich, za državno obrambo stotnik Host-
mm
Ventorl^ za državno gospoaarstvo <u\ Bellasicii, za javna dela inžener Bes-cocci, za Šolstvo dr. Lenac.
== Tržaško pristanišče Čehosl o vaški povsem na razpolago. Poročevalec >Berlingske Tidende« je imel razgovor z italijanskim zunanjim ministrom fonte Sforzo, ki 6e je med drugim skliceval na svoj pogovor z bivšim češkoslovaškim ministrskim predsednikom Tu-sarjem in zagotovil dobre odnošaje Italije s Cehoslovaško, kateri je tržaško pristanišče popolnoma   na razpolago.
— Dalmacija pripada Balkanu, v>Avanti< piše: Dalmacija pripada Balkanu, ker je Dalmacija zapadna obal Balkana. Ako bi bilo več pravičnosti in resnice, potem bi v mednarodnih. ,vprašanjih sploh ne bilo spora o Dalmaciji. V geografiji in etnografiji ni mesta za dalmatinsko vprašanje, kakor iga ni na primer v neapoljskem vprašanju. Ali iznajdljivost naših nacionalistov si je izmislila dalmatinsko vprašanje, zahtevajoč, da Italija anektira deželo, ki ni njena in kjer tvorijo Ita-ljjani najneznatnejšo manjšino. Vsa ogromna večina prebivalstva je proti aneksiji.
3= O Albaniji piše Herman Wen-del v svoji knjigi o vprašanju jugovzhodne Evrope nastopno: Albanija je nesposobna, da bi bila neodvisna država. Albancu so pojmi o narodu in državi samo prazne besede. Pa četudi je bil mladi albanski naraščaj na Dunaju in v Rimu, Parizu in Londonu in četudi nosi zapadni smoking namesto dža-malana in palica namesto puške, mu vendar njegov interes v domovini ne pripušča poti do modernega pojma o državi. V Albaniji nekoliko bojarskih družin parasitsko živi od dela nekoliko milijonov seljakov. Mala skupina intelektualcev, ki so bili iskreni albanski patrijotje, ki so se združili s fanatično Sptacionalno stranko, niso mogli osigurati temelje drŽavi.
== Boljševiška ruska vlada svari madžarsko vlado pred preganjanjem madžarskih boljše viko v. češki listi poročajo, da je ruski boljševiški komisar jmnanjih zadev Čičerin poslal madžarski vladi noto, ki jo svari pred preganjanjem madžarskih boljševiških voditeljev in pravi, da ako bi Madžarska obsojenih 10 boljševiških voditeljev usmrtila, bo v Rusiji izmed tam interniranih madžarskih častnikov 10 obešenih. Neki češki list dostavlja k temu: Za svet bi ne bilo nobene izgube, ako bi viseli vsi.
Iz naše kraljevine.
— Pesnik trpljenja in novih nad. Predvčerajšnjim ob 17. sta se odpeljala v državno bolnišnico minister dvora Jankovič in načelnik ministrstva za prosveto Branislav Nušić, prvi kot zastopnik regenta prestolonaslednika, drugi kot zastopnik ministrstva za pro-sveto Sv. Pribičevića, da se informirata o zdravju obolegega pesnika Aleksa Šantica. Minister Jankovič je izročil obolelemu pesniku sliko prestolonaslednika Aleksandra z njegovim lastnoročnim podpisom in napisom: >Pesniku prošlih patnja i novih nada narodnih«. Oboleli pesnik je bil izredno ginjen radi visoke pozornosti Xj. VisoČanstva.
— Ministrski predsednik — polkovnik. V častniškem domu je regent prestolonaslednik Aleksander včeraj povišal ministrskega predsednika dr. Mi-lenka Vesniča v čin rezervnega vojno-sodnega polkovnika. — d
— Učiteljske zahteve. Učitelji iz Ljubljane so zahtevali preko učiteljskega udruženja, naj se učitelji uvrste v uradniško pragmatike — d
— Odlikovanja v Sarajevu. Regent prestolonaslednik je odlikoval z redom Sv. Save I. razreda predsednika pokrajinske vlade dr. Srskića in rejs ul ulemo Čauševića, z redom Sv. Save II. razreda pa škofa dr. Šoriča. Odlikovanih je bilo Še mnogo drugih oseb iz Bosne in Hercegovine ter bodo ta odlikovanja objavljena naknadno. — d
neodrešsna donia-oiiia.
— Vedno hujše. Kdor pride z zasedenega ozemlja in vsako pismo, ki prispe k nam, vsak enako toži o neznosnem stanju pod italijansko upravo. V nekem pismu čitamo: Žalostno pa resnično, razmere pri nas na zasedenem ozemlju so vedno neznosnejše. Nismo varni niti ob belem dnevu, ne moremo se svobodno gibati na svoji rojstni grudi. Strah in groza spreletava Človeka, ko čuti dan na dan vedno strašnejše udarce ki jih zadaja italijanska okupacijska oblast našemu pohlevnemu ljudstvu. Težko pričakujemo dne, ki bi nas osvobodil verig, ki nas sedaj tiščijo, da bi mogli zopet svobodno dihati. Italija zapusti na zasedenem ozemlju najslabše spomine za seboj in krutost italijanska mora biti maščevana. Vsaka hudobija se maščuje že na tem svetu, tudi italijanska se bo!
— Iz Dalmacije. Po Zadru so delali veliko reklamo za proslavo obletnice D7 Annunzijevega pohoda na Reko, ali ta proslava je bila klaverna in smešno je bilo, ko je govornik dr. Fatovič na-zval D' Annunzia >signor degli eser-citi<. Pri bakljadi zvečer so italijana-ške barabe klicale: >Morte ai Croati!« Ali Hrvati so ostali živi, živela pa ne bo več dolgo italijanska požrešnost Fa to viči in drugi taki italijanaški tiči bodo še odpuščanja prosili svoje rojake, da so se bili izneverili svojemu rodu* — Iz Šibenika je bilo došlo nekaj vrocekrvnežev na Reko na D* Annun-zijevo septembersko komedijo zajedno s prošnjo, da bi prišel v Dalmacijo in proglasil tu neodvisno ^lmti^^^ dr-
žavo pod vlado ad| |a Milla. Vse skupaj se je žalost^^Balovilo. — Pokrajinski šolski **naWffnik Domjaku-kušić je odstavljen. Za nadzornika pride višji uradnik Feratti iz nauČnega ministrstva v Rimu, ki hoče takoj uvesti pouk italijanščine v prvi razred ljudskih šoL — V Šibeniku so prijeli, ne da bi povedali zakaj, učitelja Krešimira Novaka, ga peljali na parobrod in odpeljali v Split. Na potnem listu ima napisano: >viaggia per conte dello Stato«, kar pomeni, da ga internirajo.
— Slovenske ljudske sole t Gorici se otvori jo drugi mesec istočasno kakor druge ljudske šole. Mestna občina je že naznanila otvoritev.
— D'Annunzio ni dospel v Zader. Iz Zadra poročajo, da so 20. t. m. pričakovali D' Annunzija. ki pa ni došel baje radi tega. ker se je na Reki pojavilo več primerov kuge.
— Fašisti ukradli truplo redarja G i uf ri de. V noči na sredo se je zgodilo v Trstu nekaj nezaslišanega. Okoli 2. ponoči je neki častnik potrkal na vrata mestne bolnice in rekel, da ima seboj ranjenega mladeniča. Ko so se vrata
odprla, je vstopilo v bolnico večje število ljudi v vojaški in civilni obleki, ki so zastražili sobo za zdravnika in zagrozili postrežnikom, naj se ne zganejo. Nato jih je nekaj odšlo v mrtvašnico, kjer so dvignili krsto s truplom redarja Ginfride, ki je bil ubit tekom zadnjih izgredov pri Sv. Jakobu, Položili so jo pred bolnico na voz in odpeljali v ulico Teatro, kjer je sedež fašistov. Hoteli so najbrž prirediti pokojniku svečan sprevod do postaje, ki je bil najprej od oblasti dovoljen, potem pa prepovedan. Krsto so dale oblasti prenesti na sedež redarskoga poveljstva, od koder se je potem vršil sprevod na kolodvor. Udeležile so se ga vojaške in civilne oblasti ter številna društva Giufrida pokopljejo v Si-rakuzi.
— Drzna tatvina v Ajdovščini, še nepoznani tatovi so udrli po noči tačas, ko so gospodje oficirji plesali v prvem nadstropju v poštni urad in odnesli dve ročni blagajni in znamke. To se je zgodilo na glavnem trgu skozi glavna vrata pod največjo obločnico. Ponočni čuvaj ne sme opravljati svoje službe.
Telsfuniisa in brzofauna poročila
POGAJANJA Z ITALIJO.
— d Zagreb, 22. sept. »Novosti« javljajo iz Beograda, da bo takoj, ko se povrne regent v Beograd, odšel dr. Trumbić na pogajanja z Italijani. Eden ministrov je izjavil dopisniku imenovanega lista, da vlada ne bo dovolila nikakega vplivanja Italijanov na bodoči položaj Reke. Ako bi bila Reka za Jugoslavijo izgubljena, bi mogla priti samo pod zvezo narodov.
— d Zagreb, 22. sept. »Jutarnji list« poroča iz Beograda: Minister za zunanje stvari dr. Trumbić je včeraj prejel brzojavni poziv itall-janskee vlade, da naj v najkrajšem času nadaljuje pogajanja z italijanskim ministrom za zunanje stvari grofom Sforzo zaradi definitivne ureditve jadranskega vprašanja. Ta poziv jo posledica sklepa italijanske parlamentarne komisije za zunanje stvari, ki je imela včeraj sejo in sklenila, da se pogajanja nadaljujejo. Italijanska vlada je obvestila dr. Trumbiča, da se določitev kraja za pogajanja prepušča njegovi odločitvi. Zaradi tega je bila seja odseka za zunanje stvari, katere so se razen Trumbiča udeležili tudi ministri Drašković, Drinković, Marinković in Jovanović. Na seji se je pretresalo vse jadransko vprašanje, niso pa prišli do zaključka niti glede kraja pogajanj, niti se ne ve, ali bo šel z dr. Trumbićem tudi Pašić ali kdo drugi. V merodajnih krogih se govori, da bodo pogajanja končana v 15 do 20 dneh.
— d Zagreb, 22. sept »Riječ« piše iz Beograda: Kar se tiče pogajanj, ki se bodo te dni pričela, se zdi, da pri njih ne bo sodeloval Pašić, ki bi rad s svojih ramen odvalil odgovornost za eventuelne popuste. Dr. Trumbić je preveč odločnega, čvrstega značaja, da bi se bal te odgovornosti, posebno ko si je svest, da o njegovem patrijotizmu ni sumnje. Na ta pogajanja o jadranskem vprašanju bi imel iti rudi Andrija Rado-vić, ki je izreden poznavalec črno-gorsKih in albanskih razmer, ker se bo po vsej priliki govorilo tudi o vprašanju Skadra, ki je vsled zadnjih dogodkov prišlo v novo fazo. Italijanom je ravno toliko na tem, da se reši jadransko vprašanje, kakor nam. Giolittijeva vlada je v ugodnejšem položaju kakor Nittijeva, ker je njen položaj v parlamentu močnejši. Upanje je sedaj boljše, kakor bi se na prvi mah mislilo.
BEGUNCI PRI REGENTU.
— d Sarajevo, 22. sept. Regent Aleksander je sprejel deputacijo beguncev iz okupiranih krajev. Na govor voditelja deputacije je regent odgovoril: Znak žalovanja, ki ga vidim na vaši obleki, ni potreben, ker upam, da boste tudi vi kmalu osvobojeni.
SMRT RAZBOJNIŠKEGA POGLAVARJA.
— d Skoplje, 22. sept Dne 14. t. m. je imel naš orožniški izvidni oddelek pri 110 km blizu Udova spopad z veliko komitaško četo vojvode Ička Dimi trova, ki je pred kratkim pobegnil iz Gornje Džumaje. V boju je padel sam vojvoda Ičko. Padla sta tudi njegova dva četnika. Na naši strani sta bila ranjena dva orožnika. Ičko Dimitrov je že 15 let uganjal razboj niš tvo in plenil v oko^ lici Genice, Vardarja in Ojevgelifa ter so grške oblasti razpisale na njegovo glavo nagrado 10.000 drahem. Bil je član vrhovnega revolucf-jonarnega odbora razbojniške družbe Protogerova Aleksandrova, ki je za bolgarske okupacije plenila po Macedoniji.
OLAJŠAVE GLEDE POTNIH LISTOV.
— d Rim, 22. sept. Ministrstvo & zunanje posle Je tadaio m&dbo* *
katero se olajšuje izdanje potnih listov.
MILLERANDOVA KANDIDATURA.
-— d Pariz, 22. sept. (DKU) Kakor poroča »Petit Journal«, so se upi Millerandove kandidature za predsedniŠtvo izdatno poslabšali. Predvčerajšnjim je bilo še gotovo, da dobi 700 glasov, včeraj pa se je to število zmanjšalo. Da bi izjalovili Millerandovo kandidaturo, skušajo radikalci postaviti Še enega ali več kandidatov, vendar menijo listi, da je Millerandu zagotovljena velika večina.
NOVI DANSKI PARLAMENT.
— d Kodanj, 21. sept. Volitve v folketing (poslansko zbornico), ki so bile potrebne zaradi pridružitve Severnega Šlesviga, so se vršile včeraj. Novi folketing bo štel 149 članov. Izvoljeni so trije poslanci gospodarske stranke, 27 konservativcev, 18 radikalcev, 48 socialistov, 51 zmernih levičarjev in 1 poslanec iz Šlesviga.
RUSIJA IN ANGLIJA.
— dMoskva, 22. sept (Brezžično) Kamenjev je dospel v Moskvo. O zadržanju britanske vlade se je izrazil, da se je po zmagah Poljske jako izpremenila. Sedaj se opaža čim dalje večji vpliv onih, ki priporočajo blokado Rusije in novo zimsko vojno.
RUSKO - POLJSKA FRONTA.
— d Moskva, 22. sept. (Brezžično) Frontno poročilo od 21. t m.: Pri Grodnu so se sovražne čete zelo ojačile in prešle v ofenzivo. Razvijajo se srditi boji v širini 50 vrst, zlasti pri Swiloczu.
POLJSKA IN LITVANSKA.
— d Varšava, 22. sept. (Poljska brz. agencija) Litvanska vlada vodi že več mesecev politiko, ki pomenja navzlic temu, da se je izjavila nevtralno, boj proti Poljski, ker nastopa javno skupno z boljševiško armado. Skrb za varnost ogrožene države je poljsko armado prisilila, da ukrene vse potrebno za boj proti rdeči nevarnosti. Poljska vlada poudarja, da vojaške akcije niso v zvezi s pripadnostjo ozemelj in da Poljska ni nikdar želela vojne z Litvo. Poljska iskreno želi, da pride do prijatelj-skeega sporazuma med obema narodoma.
RAZKOL MED  ČEŠKIMI SOCIJAL-NIMI DEMOKRATL
— d Praga, 22. septembra. (ČTTJ.) Komanditna družba Skalak & drug, lastnica Lidovv Duma in tiskarna lista >Pravo Lidu« so z 51 glasovi izključili dosedanjega ravnatelja, komunista Ska-laka iz komanditne družbe. Sprejet je bil predlog osobja razlaščenih obratov, da se zahteva od stranke, da v treh' dneh izroči obrate odgovornim korpo-raeijam stranke. Govorili so poslanci Nemec, Tusar in Pik iz Plznji.
MADŽARSKI ZAROTNIKI.
— d Pečan, 22. septembra, Pečuška ekspozitura subotiske tajne policije je izvedla preiskavo v zadevi zarote proti namestniku kraljevega vladnega komisarja - podžupana, ki so jo zasnovali gotovi madžarski elementi. Zarota je bila organizirana na široki podlagi ter je bil njen glavni vodja grof Szechenvi, ki je pod izmišljenim imenom zbiral tolpo za izvršitev zarote. Ko so 18. tm. detektivi subotiške tajne policije prišli na njegov dom v Somogv Tarnos, da bi ga aretirali, je s pomočjo svoje slu-žinčadi pobegnil skozi okno preko de-markaciisker črte na Madžarsko. Tekom nadaljnje preiskave in zasliševanj so odkrili načrt obširne iredentistične agitacije belih agitatorjev iz Madžarske. Vodja policijske ekspoziture je odpotoval v Beograd, da poroča o zadevi in da dobi novih navodil.
POMOŽNA AKCIJA ZA TRPEČE NARODE.
— d Bern, 21. septembra. Stanovski svet je sprejel predlog komisije, naj se zveznemu svetu naknadno dovoli, udeležiti se mednarodne kreditne akcije v pomoč trpečim narodom z zneskom 25 milijonov Švicarskih frankov*
Regeniou poset o Bosi
Novinarji v avdi^encL
— d Sarajevo, 21. septembra. Po končani dopoldanski vojaški paradi je regent prestolonaslednik Aleksander odšel v deželni muzej, kjer mu je ravnatelj muzeja razkazal posamezne oddelke. Pi^tolonasiednik je izrazil svoje zadovoljstvo, nakar se je v avtomobilu odpeljal s kredsednikom dr. Srski-ćem v tobačno tvornico, kjer ga je sprejel ravnatelj tobačne režije g. Dušan Minacki, ki mu je preastavil upravnika in podupravnika. Ravnatelj je peljal prestolonaslednika po posameznih oddelkih tvornice, kjer je prestolonaslednik posvetil posebno pozornost delavcem in delavkam. Iz praše val jih je o delovnem času, vrsti posla in visini plač. Ko je prestolonaslednik zapuščal tvornico, je izrazil ravnatelju svojo za-dovoljnost ter mu naročil, naj to sporoči vsemu delavstvu. Okoli 11.30 se je prestolonaslednik vrnil na dvor. Točno ob 12. je sprejel deputacijo sarajevskih Časnikarjev in sicer predsednika novinarskega društva in glavnega urednika »Narodnega Jedinstva< Ivaniševi-ca, glavnega urednika iJugoslavenske-ga Lista« Ivana Beserla, glavnega urednika >Srbsk Rijeći< šieva Kobasico, glavnega urednika >Pravde« Safir j a Edendija Korkuta, urednika >Hr-vatske Sloge« Steva Raduloviča, urednika > Jugoslavije« dr. Marakoviča, glavnega urednika >Glasa Naroda« dr. Ivana Koparja, vodjo tiskovnega urada in urednika revije >Sava« Dmitrovi-ća. Prestolonaslednik se je živahne zanimal za razmerje časopisja ter je vsakega posameznika v razgovoru vprašal o višini naklade, delovnih moči in ostalih vprašanjih, ki se tičejo tiska. Ob 12.20 se je prestolonaslednik poslovil od časnikarjev, ki .co ga. kakor pri vstopu, tudi sedaj pozdravili s trikratnim živio-vzklikom. V spremstvu prestolonaslednika sla bila pri sprejemu časnikarjev ministrski predsednik dr. Milenko Vesni6 in minister dvora Dra-gimir Jankovič, ki sta se istotako že pred početkom avdijence živahno zanimala za razmere tiska, življenske razmere časnikarjev, kakor tudi o višini naklade posameznih listov. Po sprejemu časnikarjev je odšel prestolonaslednik v oficirski dom, kamor je dospel ob 12.30. Pri vhodu so ga sprejeli poveljnik druge armije, general Stevo Had-žič, poveljnik divizije, polkovnik Čeda Marković ter upravnik oficirskega doma. V domu je bil prirejen obed, ki se ga je prestolonaslednik udeležil v družbi častnikov sarajevske posadke. Ob tej priliki mu je deputacija iz Hercegovine poklonila remek-delo naše domače industrije, sabljo s srebrom okovano in z zlatim držajem. Sabljo mu je izročila gospa Šmaja Camalović. Oči-vidno ginjen je prestolonaslednik sprejel dar z besedami: >Z zahvalo sprejemam ta lepi dar. Obžalujem, ker ne morem ob tej priliki posetiti tudi drage Hercegovine. Sporočite moj pozdrav in zahvalo vašim bratom!«
Kraljevič na sokolski slavnosti.
— d Sarajevo, 21. septembra. Popoldne je bila sokolska slavnost, kateri je prisostvovala velika množica občinstva. Ob 1G.S0 je prišel na slavnost regent prestolonaslednik. Sokoli so ga sprejeli v špalirju ter ga pozdravili z burnimi vzkliki. Ko je stopil prestolonaslednik na telovadišče, ga je zbrano občinstvo pozdravilo s frenetičnim odobravn^em. Starejšina sarajevskega Sokola, poverjenik za narodno obrano
Stevo Zakula in vodja sarajevske župe s ostalimi predstavniki Sokolstva so pozdravili prestolonaslednika in ga spremili v paviljon, med tem ko je vojaška godba igrala kraljevsko himno. Na tribuni sta sedela na desni strani regenta prestolonaslednika predsednik pokrajinske vlade dr. Srskič in general Hadžič. na levi strani pa minister Svetozar Pribičevič in starešina sarajevske župe dr. Vojislav Desdarović. V paviljonu so bili navzoči razen ostale suite zastopniki mostarske, banjaluake in tuzlanske sokolske župe ter namestnik starešine sarajevske sokolske župe, dr. Perešič, ter podstareeini Vuk-šanoviČ in Popovič. Najprej so Sokoli priredili alegorijo osvobo jenja od Hoff-manna, nakar so Sok sli ce iz Mostarja izvajale Vidmarjeve vaje. Prestolonaslednik Aleksander je pozval k sebi g. 2 a kulo ter mu izrazil svojo zado-voljnost radi lepega izvrjanja vaj. Odlikoval ga je v znak priznanja za zasluge na sokolskem polju z redom Belega Orla V. razreda. Med tem so pričeli Sokoli in Sokoliće izvajati vaje na orodju, ki so žele mnogo odobravanja. Sokoli so priredili ovacije odlikovanemu Zakuli. Okoli IS. je prestolonaslednik med burnimi ovacijami zapustil telovadišče. Za tem so se pričele vaje Sokolić iz Sarajeva in Sokolov iz Tuzle, ki so izvajali vaje 6. sokolskoga zleta v Pragi leta 1912. Impozanten je bil pogled, ko so vsi Sokoli in Sokoliće z naraščajem defilirali preko telovadi-šča. Starešina sarajevske župe dr. De-sarović je pozdravil g. Zakulo v prisrčnem govoru ter mu čestital na visokem odlikovanju. Zakula se je zahvalil za čestitke ter izjavil, da ne pripada to odlikovanje njemu, temveč vsemu 8o-kolstvu. Med vzkliki >Zdravo« se je končala sokolska slavnost, pri kateri je sedelovalo nad 600 Sokolov in Sokolić iz Bosne in Hercegovine ter južne Dalmacije. Po končani slavnosti so Sokoli korakali s sokolsko godbo iz Herceg* novskega po sarajevskih ulicah.
d Sarajevo, 21. septembra. Kot poslovilne besede je izpregovorii prestolonaslednik Aleksander pred odhodom iz Sarajeva, ozir. Bosne in Hercosp-vine. kjer se je nedvomno izkazala- lojalnost in vdanost prebivalstva kraljevski hiši Karagjorgjevićev, nastopne tople besede: >S kakimi čustvi sem došel v Sarajevo, sem rekel že snoči v zdravici. Vedel sem, da sem govoril iz srca vseh, ki ljubijo s srcem to zemljo. Tako sem povdarjal, da želim, da vsi bratsko ramo ob rami pristopijo k skupnemu narodnemu delu. Odhajam iz Sarajeva v ljubezni, katero mi je narod že pred prihodom v Bosno tako obilno izkazal. Nadejam se popolnega jamstva, za bodočnoBt in zlasti Boene in Hercegovine. Ze drugič sem v vasem glavnem mestu in še nisem mogel preiti skozi vso deželo. Želim, da se mi ta prilika čimprej nudi.«
Regent na povratku iz Bosne.
— d Sarajevo, 22. septembra. Davi
ob S.S0 je odpeljal dvorni vlak iz Sarajeva v Beograd. Ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič je izjavil vsem časnikarjem, da je popolnoma zadovoljen nad sijajnim sprejemom, ki ga je priredilo Sarajevo regentu prestolonasledniku. Pri tem jo naglašal svojo posebno zadovoljnost nad iskrenim sprejemom ki ga je priredil kraljeviča muslimanski del našega naroda v Bosni in Hercegovini.
—*—
nova obremenitev nrebiualstoa!
Listi so včeraj razglasili, da nameravajo uvesti v naši državi nov monopol in sicer na sladkor. Pisali smo že o tem, koliko novega bremena nas zadene, ker je uveden konsumni davek na celo vrsto najvažnejših življen-skih potrebščin in celo na luč. Takozvana trošarina splošna in posebna v Ljubljani, zadene osobito naše prebivalstvo, ki je po načinu svojega življenja navajeno in prisiljeno več trošiti za predmete, ki spadajo sedaj pod široko krilo trošarine. Sedaj se nam obeta še monopol na sladkor. Ta zadeva nas v Sloveniji in zlasti po mestih prav posebno briga. Malo prazne kave, odnosno cikorije morajo tudi naši najrevnejši sloji imeti. Brez sladkorja vendar ne morejo piti take žalostne brozge. Izrekamo se odločno zoper monopol sladkorja. Naj se sedaj utemeljuje stvar kakorkoli, nas nihče ne preveri, da bodo monopolne stvari boljše in cenejše nego dokler so bile v trgovini. Vemo, kako je s soljo pri monopolski upravi. Vemo, kako je s petrolejem. Kakšno govno moramo pušiti za oderuško ceno za to, kar imenuje finančna uprava tobak in cigare. Sladkor je najvažnejši živilni predmet in tudi za trgovino vodilno blago. Sedaj je bila težava zanj več-
krat, aH spretni trgovci so se le pobrigali zanj. Če ga dobe v roko upravljači tiste vrste, ki jih preklinjamo pri carinarnah in pri »vzornem* poslovanju monopolne uprave, potem cukra nikdar ne bo o pravem času. Siti smo do grla zistema brezobzirnosti do konsumenta. Odločno povemo, da bi bil monopol na sladkor po našem mišijeju osobito v naših slabih prilikah strašen udarec za prebivalstvo in za trgovski promet Lovili bomo potem cuker in bog-vekaj nam bodo ti prometni umetniki pripravili za sladkor. Kavo bomo pač vedno mrzlo pili! Bati se je tudi, da bomo pri nas v Sloveniji najslabše postreženi. Sladkorne cene se pri nas lahko kontrolirajo. Cuker uvažajo sedaj vobče le velike združbe. Kontrola, če je potrebna, bi bila Še uspešnejša, če se trgovina na debelo združi v uvozni sindikat, ki prejema ves sladkor iz Inozemstva. Cene bi bile tako znane, potem bi se sladkor od tega mesta delil na detajlne prodajalce, katerim se določi dopustni dobiček. To je zelo lahko izvedljivo, pa bi bilo ugodno za prebivalstvo kakor za trgovino. Konečno se pa naši kolonialni stroki tudi .ne sme vsega vzeti iz rok. Proč z monopolom na sladkor!
Občinskim uradom!
Deželno sodišče v Ljubljani objavlja:
Občinski uradi so po smislu čl. 20, zak. z dne S. septembra 1920, si. 336, Ur. 1. začeli pošiljati volilne imenike, ki so splošno pomanjkljivi, vsled česar ee morajo vračati. To pa provzro-ča mnogo nepotrebnega dela sodišču in občinam. Pomanjkljivosti, ki so kažejo pri vposlanih imenikih so te:
£ft 6JL ftu BAK* aafc mojcafe obte*
ski uradi rabiti od ministra za notranje zadeve predpisane obrazce, kakor je občinskim uradom tudi naročila deželna vlada za Slovenijo z razpisom z dne 18. septembra 1920, št. 14.602. Kljub temu porabljajo občinski uradi stare tiskovine, ki pa nimajo vseh predpisanih rubrik, manjka namreč važna rubrika > pok lic«, vsled česar takih volilnih imenikov ni moči potrditi. Eo 6i 20. ms* Mk»jp  mera na
koncu vsakega izvoda imenikov zapisati z besedami (ne samo s Številko)
število vpisanih voliloev in število listov imenika. Ta zaznamek navadno manjka.
Dalje je zapisati na koncu pri datumu opravilna številka, t. j. ona številka, pod katero je volilni imenik pri občinskem uradu vpisan v vložnem zapisniku. To se splošno prezre. Volilni imenik je datirati in ga morata podpisati občinski predstojnik (župan, ge-rent)^ in tajnik, če občina nima tajnika, podpiše mesto njega en občinski odbornik ali prisednik sosveta. Pri podpisu je na vsak izvod  pritisniti tudi
občinski pečat. Na poslanih imenikih pa je manjkal včasih vsak zaključek, ali pa so bili podpisi nepopolni.
Pri vsaki Črki v volilnem imeniku je pustiti nekaj vrst praznih sa naknadne vpise voliloev vsled reklamacij.
Da se prihrani nepotrebno delo z vračanjem in popravljanjem imenikov, se občinskim uradom priporoča, da se strogo držijo teh predpisov. Imenike je odposlati v 2 izvodih na pristojno prvostopne sodišče najkasneje do 26. t. m. Že pri sestavi imenikov je strogo paziti na določbe čl. 9, 10, 11 in 20. nav. zak. (kdo ima pravico voliti), da ne bo nepotrebnih reklamacij.
V Ljubliani, 23
— Z našega vseučilišča. Z ukazom, priobčenim v »Službenih Novi-nah«, so imenovani na ljubljanskem
vseučilišču: za rednega profesorja za cerkveno pravo dr. Rado K u -š e j, dosedanji izredni profesor, za rednega profesorja za meddržavno zasebno in kazensko pravo in za obče državljansko pravo dr. Stanko L a p a j n e, odvetnik v Krškem, oba na j u r i d i č n i fakulteti; na tehnični fakulteti so imenovani: za rednega profesorja za rudarstvo in trebljenje rud. ing. Josip K r o p a č, rudarski nadsvetnik, za rednega profesorja teoretične in fizikalne kemije in anorganske tehnologije dr. Alfonz Klemene, privatni docent splošne kemije na dunajski univerzi, za izrednega profesorja stavbne mehanike in Železnobetonskih stavb ing. dr. Miroslav K a s a 1, za docenta za parne stroje ing. Vladimir Stanek in za docenta kemije dr. Marij R e b e k, asistent na kemičnem laboratoriju; na filozofski fakulteti so imenovani: za izrednega profesorja geologije in paleoetnolo-giije dr. Maksim S a 1 o p e k, kustos narodnega muzeja v Zagrebu, za izrednega profesorja teoretske filozofije dr. Fran W e b e r, privatni docent na univerzi v Zagrebu, za do*-centa antične in bizantinske umetnostne zgodovine dr. Vojeslav M o -I 6, privatni docent v Tomsku, in za rednega profesorja starejših slovanskih literatur s posebnim ozirom na slovensko dr. Fran Kidrič, kustos in privatni docent na dunajski univerzi: na j u r i d i č n i fakulteti je imenovan za pogodbenega rednega profesorja za narodno gospodarstvo dr. Aleksander B i 1 i m o v i č, redni profesor na univerzi v Kijevu; na teološki fakulteti je imenovan za docenta kanoničnega prava dr. Gregor Rozman, honorarni profesor na bogoslovni fakulteti v Ljubljani; za vseučiliškega sekretarja II. razreda je imenovan dr. Matej Š m a I c, tiskovni referent pri predsedništvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
— Brez upa zmage! Koroški Nemci so se še pred letom bahavo trkali na prsa in izjavljali, da so popolnoma sigurni svoje zmage v obeh glasovalnih conah na Koroškem. V tem smislu so pisale tudi vse nemške novine. V zadnjem času pa jim je jel padati pogum in posamezni nemški listi že sramežljivo priznavajo, da je nemška zmaga na Koroškem nadvse dvomljiva. Te dni je priobčila >Wiener Mittagspost« članek naslovljen »Karntner Stim-mung«, v katerem joče in tarna, da Celovec in Koroška ne moreta živeti, ako ne pripade Avstriji edina koroška žitnica —~ glasovalna cona A. List izjavlja, da postane Koroška »siromašno, pohabljeno, vsakega življenja nezmožno telo«, ako se ji odvzame južna slovenska kotlina. Uspeh pri glasovanju je, tako stoka, Za Avstrijo izključen, ako glasujejo zanjo samo nemške občine. Treba je, da za Avstrijo glasujejo tudi nekatere slovenske občine. Toda tudi v tem slučaju je nemška zmaga dvomljiva. V najugodnejšem slučaju je treba računati z malim prebitkom nad 50 odst. Nemške nade se, kakor je razvidno, oklepajo sedaj samo še neznatnega prebitka nad 50 odst.Toda ta prebitek je Nemcem tudi že zdavna splaval po vodi, ker je nad vsak dvom vzvišeno, da je Jugoslaviji v glasovalni con! A zagotovljeno najmanj 65—70 odst. vseh glasov. Tako je in nič drugače in če se Nemci tudi postavijo na glavo in naj jim pri tem tudi pomaga vsa plebiscitna komisija. Dne 10. oktobra bodo lahko celovški Nemci razbijali koroški grb in klicali: »fleute ungeteiltes Karnten und nimmer mehr!«
— Volilni kruh. Včasih povt&o tudi avstrijski iisti resnico o razmerah v Avstriji. Tako piše Arbeiter Zeitung: .Glejte, to je kruh iz koruzne moke, 6:dno barvo ima in čudno obliko. Sivorumena skorja je razpočena in robovi so podobni ustnicam, odpirajo-cim se za razgovor. In kdor hoče, lahko posluša kar pripoveduje bleb, če tudi je to, kar nam ve povedati, malo razveseljivo. Najprej govori o svojem is«
. septembra 1920.
voru. Koruza, iz katere je hleb spe-Čen, je zrasla v Jugoslaviji. Pod tem imenom je zrasla mala Srbija, ki so jo avstrijske in nemške armade zavo-jevale in nepreklicno uničile. In ta država je tako velika, da ne raste tam samo za domačo živinorejo zadosti koruze, marveč, da more tudi nam proti dobremu plačilu oddati koruzo za naš avsakdanji kruh. Marsikater hlebec našega ljubega koruznega kruha je vzrasel na polju, kjer so med vojno našli Avstrijci, Nemci in Srbi skupen grob!44 Te besede naj bi si vtaknili nemški agitatorji za klobuk! Tak bo kruh tudi na Koroškem po plebiscitu, če pripade Avstriji!
— Z demarkacijske črte. Prejeli smo to-le pismo: „Slovenski Narod" z dne 18. t. m. je prinesel med dnevnimi vestmi tudi vest, da Italijani prehajajo često preko naše demark. črte in z ozirom na to zahteval od naše strani več čuječnosti. To notico je napisal nekdo, ki demarkacijsko črto slabo pozna in ne ve, da je sedaj za Italijane dosti težje kakor preje priti preko črte, ker so sedaj naše kortrol-ne moči dosti ojačene — in prav v okolišu Boh. Bistrice. Da se pa s pomočjo kakih ~ sicer zelo redkih — brezvestnih domačinov pritihotapijo tudi kaki Italijani čez našo črto, je pri širini demarkacijske črte in kakovosti hribovitega ozemlja pač mogoče. Od naše strani se baš temu vprašanju in to posebno v zadnjem času in prav v Boh. Bistrici posveča najstrožja pozornost. Obmejni komisarijat Jesenice.
— Ali je to krščanski nauk? Prvo uro takozvanega »krščanskega nauka" na ljubljanski trgovski šoli je izpolnila ploha zabavljanja Čez „Sokola". Mi starši kratomalo prepovedujemo, da bi nam mladino pod krinko krščanskega nauka zavajali kateheti, ki nimajo pojma ne o Sokolstvu ne o življenju sploh. Zahtevamo z vso odločnostjo, da napravi višji šolski svet v tem oziru red in zapove katehetom, da imajo v šoli učiti samo krščanski nauk in ničesar drugega.
— Obletnica smrti Ignacija Borštnika. Danes je leto dni po smrti
I našega nepozabnega Ignacija Borštnika, doslej najodličnejšega sloven. dra-matskega umetnika, igralca prvaka. Baš v trenotku, ko bi naj bil začel delovati na novoustanovljenem slov. konservatoriju kot učitelj vzgojitelj tako silno nam potrebnega igralskega naraščaja, baš spočetka sezone, ko je postal član naše drame, ga je nepričakovano odnesla smrt v grob. Bil je univerzalen igralec. Enako umetniško je poosebljal in oživljal vesele in tragične, tope, zdrave, duhovite in bolne, stare in mlade značaje ter bil v vsaki ulogi velik. Vsak njegov nastop na odru je bil za ljubitelja krepke, originalne, psihološko vsestransko preštudirane dram. umetnosti nov doživljaj. Za seboj je ostavil vrzel, ki še dolgo ne bo izpolnjena. Zato se ga spomijamo z največjo hvaležnostjo in tugo.
— Dijaški transpot na Dunaj
odide 29. t. m. ob 11. uri iz Ljubljane. Prijave sprejema do 27. t. m. Jožef Černe, stud. agrar., Kranj, Kolodvor. Listine preskrbite sami!
— Higijena In — gnojnica. Nekateri vozniki iz ljubljanske okolice vozijo gnojnico v slabo zaprtih ali zamašenih sodih že ob 9. zvečer po ljubljanskih ulicah domu. Pa koder ti taka-le „karavana" mimo tebe „defilira*, buta v te smrad, ker so sodi slabi, da iz njih curlja gnojnica. Opozarjamo na to malomarnost policijo, da pazi na voznike, ki vozijo pred 11. uro gnojnico iz mesta, ker še nismo v — »italijanski* Valoni!
— Sprememba posesti. Rehar-
jevo hišo na vogalu Rimske ceste in Valvazorjevega trga je kupil g. Jurij Verovšek, veletržec z železnino v Ljubljani. Kupnina znaša 1 milijon kron.
— Vse premožnejše ljudi In denarne zavode prosimo, da bi kaj darovali za pogorelce v Jesenjah pri Litiji. Darove sprejema v Ljubljani mestna blagajna.
— Y počeičenje spomina ge. Karle Margreiter daruje Karla Mo-dfc mesto cvetk družbi sv. Cirila in
Metoda 100 K.
— Kako je to?  Mlekarice in
x Živili, iz ljubljanske okolice,
nosijo domu iz ljubljanskih trafik tobak za pipo in smodke — .kratke* in »odrezane", če pa prideš odjemalec s karto ob tednu v svojo določeno trafiko po svoj kvantum, pa ne dobiš ne tobaka za pipo niti odpadajočih 12 smodk za teden, marveč k večemu 6 kratkih po — K 1*20! Finančno ravnateljstvo in finančne straže, okr. kontr. poveljstvo opozarjamo in prosimo, da poskrbi tu za radikalno re-meduro!
— Streljanje na ljubljanskem polju. Dodatno k včerajšnji vesti pristavljamo, da so vojaški faktorji takoj na licu mesta ugotovili dejanski stan. Gre za streljanje rekrutov brez vsake primesi kake senzacije.
— Tatvine pri konjskem depo-tu dravske divizije. Ljubljanska policija je aretirala in izročila vojaškemu sodišču Vrhničana Ivana O., ki je med orožno vajo ukradel štiri vreče ovsa, več konjskih oprem v vrednosti 2200 kron ter je dalje z avtomobilov zre-zal veliko množina gumija, tako da je provzočil okoli 12.000 škode.
— Tatvina. Iz hleva Josipa Hleb-ša ml. v Zg. lirušici je neznan vlomilec odnesel konjsko opremo, vredno 2000 K. Tat je neznan.
— Vlom. V shrambo trgovke z delikatesami Lapajne je bilo vlomljeno in je tat odnesel dva, 80 kg težka emendolskega sira v vrednosti 6100 kron.
— Smrtna kosa.  Umrl je Pod-
smreko pri Dobrovi ondotni posestnik in gostilničar g. Ivan Kane, p. d. Gorjanc, star 54 let. — V Ljubljani je umrla ga. Karla Margreiter roj. Mankoč iz znane tržaške narodne obitelji. P. v m.!
— V nedeljo, dne 26. septembra se vrši vrtni koncert v restavraciji Bellevue od pol 4. do pol 7. Svira godba dravske divizije. V slučaju slabega vremena se vrši v notranjih prostorih.
Naznanilo. Naše naročnike, ki še niso obnovili zapadle naročnine, uljudno opozarjamo, da je nedeljska številka zadnja, katero jim Še pošljemo ta mesec. To na prijazno vednost, da ne bo nepotrebnih reklamacij
— Sokolski dan v Ljubljani. Vsa
ljubljanska sokolska društva prirede sKoroški dan« skupno. V nedeljo, 26. t. m. se zberejo vsi bratje in sestre posameznih društev v svojih društvenih prostorih ob S. zjutraj. Bratje vsi v kroju. Tu dobi sleherni vsa potrebna navodila. Pri pobiranju darov sodeluje tudi >Splošno žensko društvo«, ki je prevzelo v svojo oskrbo 5 šotorov za razprodajo raznih sokolskih predmetov. Vsak nabiralec in nabiralka mora imeti vidno pripeto legitimacijo Saveza, da je opravičen pobirati darove. Centralne blagajne bodo v Mestnem domu in Narodnem domu. Ob 11. uri dopoldne se vrši v Narodnem domu veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem govore zastopniki Korošcev.
— Sokolstvo za Koroško. Sokolska društva opozarjamo, da izvrše takoj vse priprave za koroški dan v nedeljo, 26. t. m. Vsako društvo mora prirediti predavanje o Koroški ali pa manifestacijsko zborovanje in pa zbiranje darov. Takoj drugi dan morajo poslati vsa društva vse nabrane prispevke svojim župam in te takoj Savezu s pripisom: »za Koroško«. Prispevki bodo objavljeni v časopisju. Bratje in sestre! Storite, kar je največ mogoče. Nemci so darovali ogromne svote za plebiscit. Z darovi hočejo omamiti Še nekatere omahljivce, z velikimi agitačnimi sredstvu pa hočejo vplivati na ostale — vsled tega je naša dolžnost, da pomo-remo našim bratom Še v zadnjem trenotku ter jim damo vsa sredstva na razpolago, da vzdrže do zadnjega in sijajno zmagajo nad brezvestnim in surovim sovražnikom. Pričaktrjemo od vsega Sokolstva, da bode storilo svojo dolžnost.
Driiitasns uesti In prireditve.
— Cvetlice za »Koroški dan«. Poživljamo vse sestre, da si preskrbe kolikor mogoče cvetlic za >Koroški dan«. Oni, ki imajo cvetlice na razpolago prosimo, da jih darujejo za Korošce ter jili prinesejo v soboto ali v nedeljo v Narodni dom, I. nadstropje.
— Splošno žensko društvo vabi vse članice na važni sestanek za Koroški dan« v petek, ob pol 5. v magistrat-ni dvorani. Pridite zanesljivo.
— Ustanovno zborovanje snujoče-ga se >društva vpokojenih javnih nameščencev za_ Slovenijo v Ljubljani« bo v soboto, dne 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilniškem salonu >Mrak« na Rimski cesti. — Javni vpokojenci še niso organizirani! Njihovi stanovski in gospodarski interesi zahtevajo, da se tega zborovanja udeleže v obilnem številu. — Pripravljalni odbor. k.
— Medicincem. Vpisovanje na zagrebškem vseučilišču se prične 1. oktobra in traja do 16. oktobra, naknadni vpU traja do 24 tm. Seciranje se prične najbrže že 1. oktobra. Oni tovariši, ki hočejo stanovati v akademskem domu pri Sv. Duhu. naj prinesejo a seboj dve rjuhi in odejo ter naj se požurijo, ker stanovanja primanjkuje. To obvestilo naj blagovolijo pqn stisniti tu41 drugi
najpouejša poročila.
JPogaianfa z Italijo.
stvari. Kakor se zdi, se ta pogajanja ne bodo vršila tako kmalu, kakor se je to poročalo. Predhodna pogajanja bodo vsekakor trajala do konca tega meseca in je šele potem pričakovati odhoda našega zunanjega ministra dr. Trumbiča k direktnim pogajanjem z Italijo.
— d Beograd, 22. sept. »Pravda« poroča pod naslovom »Rim za pogajanja«, da se vodijo predhodni razgovori z italijansko vlado o času in kraju obnovljenih neposrednih pogajanj za rešitev jadranskega vprašam a. V zvezi s tem se je vršila seja ministrskega    odbora  za zunanje
mala antania se spremeni o ImrisnžiioCo zvezo!
Atene, 21. sept. Časopisi poročajo, da pride v kratkem v Atene romunski minister Take Jonescu, ki se sestane z Venizelosom v svrho pristopa Grške k mali antanti. V grških političnih krogih smatrajo zvezo med Jugoslavijo, Češkoslovaško, ' Romunijo, Grško in Poljsko kot garancijo za evropski  mir.  Namen te
zveze je predvsem zasiguranje državnih mej, kakor jih je določila mirovna konferenca. Grški časopisi pišejo, da pristop Bolgarije k mali antanti ni izključen, ako se Bolgarija zaveže, da ostane pri »status quo«. »Estia« poroča, da se bo vprašanje ustanovitve povečane male antante rešilo v najkrajšem Času.
iiaiiians&e izmišljotine.
Trst, 23. sept. Italijansko časopisje priobčuje vse polno vesti o izgredih na Hrvatskem in v Bosni. Med drugim poroča, da so vojaške oblasti aretirale na stotine upornikov, da je bilo v Krapini na trgu javno obešenih 14 revolucionarjev, da mora voziti orientni ekspresni vlak j iz Dunaja v Beograd preko Sarajeva,  da morajo vsak vlak spremljati
vojaške čete itd. (Da so vse te vesti
zlagane, ve vsakdo. Takisto ve ves svet, da se z Dunaja preko Sarajeva ne more priti, ne da bi se vozilo preko Hrvatske, takisto je tudi znano vsemu svetu, da so bosanske proge ozkotirne, da torej po njih sploh ne morejo voziti brzovlak in ekspresn vlaki. Uredništvo.)
IHalo opraSanie.
za malo vprašanje.« Poročevalec ga je začudeno pogledal, na kar je Oio-litti pripomnil: Reka ni v bistvu nič drugega nego nekoliko slabo pisane poezije.
London, 21. sept. Rimski poročevalec lista »Dailv Express« je imel pogovor z italijanskim ministrskim predsednikom Giolittijem. Na vprašanje, kaj misli o jadranskem problemu, je odgovoril Giolitti: »Gre le
Albanija se hoEe udeležiti Jugoslooessko - Ualifaitiftlh
pogajanj.
Trst, 22. septembra. >L' Idea Nazi-onalec poroča, da je albanska vlada v Tirani sklenila, da se obrne do vlade v
Rimu in v Beogradu s prošnjo, da Jo pripuste k pogajanjem za končno rešitev jadranskega problema.
Za Dojne Inoallde.
— d Beograd, 22. septembra: Minister za finance je sprejel odposlanstvo vojnih invalidov, ki so prosili, naj bi se jim podpore redno izplačevale ter obenem z rešitvijo uradniškega vprašanja uredile tudi njihove doki ade. Minister za finance je obljubil, da bo ugo-
dil tem zahtevam in da jih bo rešil že v tekočih dneh. Istočasno bo posredoval pri ministrstvu za socialno politiko, naj se čimprej prične izvajati naredba o invalidih, ki je bila predložena za vlade Ljube Davidoviča.
ZloĐnci iz cerkoe so. Antona.
Trst, 22. septembra. Nedavno tega sta bila aretirana fašista Reggio in Deschmann, ker sta med propovedjo v cerkvi Sv. Antona Novega streljala in ker sta vrgla petardo v uredniške pro-
store socijalnodemokratskega dnevnika >I1 Lavoratore« na trgu Della Borsa. Tržaška policija je zločince, ki bi jih povsod drugod izročili sodišču, izpustila na svobodo.
Silna povoden] o Fnrlanifi.
Trst, 22. septembra. Reke so se prelile čez bregove in preplavile deželo. Obilo mostov je porušenih. Pontebska železniška proga je pretrgana na treh
krajih. Prekinjene so vse brzojavne in telefonske zveze. Povodenj je zahtevala tudi več človeških žrtev.
Poskusno giasooanje o francoskem kongresu.
— d Pariz, 22. septembra. (Havas.) Pri današnji seji članov senata in parlamentarnih skupin v svrho postavitve kandidatov za predsedništvo republike je bilo oddanih 81S glasov in sicer 528 za Milleranda, 127 za Pereta in 113 za
Bourgeoisa. Nekaj glasovnic je bilo praznih, a nekatere so se glasile na druga imena. Millerand je bil proglašen kot edini kandidat za predsedniško mesto.
Jagoslooensko - albanski spo razam?
Trst, 22. septembra. Italijanski listi poročajo iz Drača, da se je sešel 19. tm. v Tirani prvič »albanski parlament« in da je jugoslovanska vlada storila diplo-matičen korak pri albanskih oblastih v svrho sklenitve sporazuma ki se dose-
že baje v kratkem. — Sporazum je Že mogoč, ako se Albanci spametujejo in bodo lepo mirni, ker jih Jugoslavija ne ogroža, nevarna jim je le Italija, te so
morajo otresti!
Gospodarske uesti.
— g Vzrok padanju naše valute. Zagrebški >Obzor« z dne 21. tm. piše: Iz najkompetentnejšega vira smo izvedeli, da se >Wiener Bankverein« na Dunaju trudi, da bi te dni za vsako ceno poslabšal kurz naše krone na curi-ški borzi in sicer s pomočjo sredstev, ki mu jih je dala na razpolago dunajska vlada. Ta špekulacija gr na račun Življenskih potrebščin, ki jih hoče Avstrija nabaviti v Jugoslaviji. Pri tem se Avstrija nadeja, da se bo za žrtve, ki jih bo doprinesla na curiški borzi, desetkratno odškodovala pri že omenjeni nabavi, ker bo došla na naše tržišče s kronami, nabavljenimi po izredno nizkih cenah. A mi smo brezmočni, ker smo neorganizirani, vidimo to igro in plačujemo troške. — Avstrijske banke so torej na poslu, da za vsako ceno iz-podbijejo veljavo naše krone na inozemskih trgih, vkljub temu pa imajo te banke, .kakor >Wiener Bankverein«, >Anglo-Bank« in »Verkehrsbank« svoje podružnice v naši kraljevini, a naša vlada mirno trpi, da delajo sijajne kupčije podružnica. >Wiener-Bankver-eina« v Zagrebu, filijalka >Verkehrs-banke« v Ljubljani in podružnica >An-glo-Banke« v Mariboru, in da zavzemajo ti zavodi pri nas celo nekako privi-legovano stališče.
—g Odprava devizne centrale. »Riječ« poroča iz Beograda, da je danes podpisana uredba, s katero se odpravlja, devizna centrala. Vsi proizvodi, ki se bodo izvažali od sedaj dalje, se bodo plačevali v naši narodni valuti, L j. v dinarjih in kronah.
Borze.
— d Curib, 22. septembra. Devize: Berolin 9.85, Holandija 192.75, Novi Jork 622, London 21.63, Pariz 41.70, Milan 26.70,   Bruselj 44.25,   Kodanj 84,
rid 90.75, Buenos Aires 220, Praga 8, Beograd 21, Zagreb 5, Budimpešta 2, Varšava 0, Dunaj 2.65, avsrij, žigosane krone 2.40.
— d Dunaj, 22. septembra. Devize: Amsterdam 8000, Berolin 503.50, Curih 4100, Kristijanija 3700, Kodanj 3700, Stockholm 5150. Valute: nemške marke 497.50, romunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 4075, francoski franki 1700, italijanske lire 1090, angleški funti 850, ameriški dolarji 235, carski rublji 280. V prostem prometu: Zagreb 243—263, Budimpešta, plačila v nakazilih poštne hranilnice, 96—106, plačila v žigosanih kronah 96—106, madžarske žigosane krone 96—106, Praga 401—427, Varšava in Krakov v poljskih markah 100—114, češkoslovaške krone 5000aki 401—427, manjši bankovci 401—427, novi dinarji 980 do 1030.
Fofzoedbe.
— V torek, 21. tm., zgubila se je zlata zapestnica v opernem gledališču, eventualno od tam do kavarne Zvezda. Najditelj se prosi, da jo odda v Vegovi ulici št. 2/II. proti dobri nagradi.
— Oseba, ki je danes dopoldne na Sv. Petra cesti pobrala umetni zob v zlatu, naj ga blagovoli prinesti nazaj
Sroti nagradi, Sv. Petra c. 33, Marija t r i c e 1 j.
— Zgubiia se je svilnata denarnica na potu Miklošičeva cesta, Slovenski trg, Sodna ulica. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi na Mostnem trgu 15/IIL
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik:
Ipie, stresgo mm
ščine ponuja ljubljanska kornere
urnika v Ljubi jam*, Bleivveisova c. 18
5013
Sprejmem 2 dijaka na stanovanje in na hrano.
Slovenskega Naroda.
Naslov pove upravni štvo 7253
*» a   več vinskih riOlla   59 transportnih In nekaj   hraranih sodov, nadalje 25 majhnih od 36 — 60 litrov. Vpraša se pri Antonu Breznikar, Sodna ulica 11
Kdo zamenja
svoj abonma B za moj A parter 6 vrsta Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda.
ega 7268
katera ie eel dan xa-i^lCiVla   poslena, išče dobro druiino, katera bi vzela 12 let nega dečka v obakrbo ali tudi s a
svotega. Ponudbe pod ,Za svojega 7288" na upravo Slov. Naroda. 7258
Mesečna soba
s pohištvom ali bre;?, s posebnim vhodom se vzame v najem proti dobrem plačila. Ponudbe se prosijo na Aooncno ekspedicijo Al. Matelič. 7222
Kooservatoristlia (otiteljica)
Uče meblovano sobo, če mogoče z 'dvema posteljema in klavirjem, evetu-jalno tadf s hrano. Pismene ponudbe frosi na uprav. Slov. Naroda d od ^.koriservatoristka 7264". 7264
Sprejme se takoj4 ^„t0
čevljarskih   pomočnikov. Plača
akordna (od para), hrana in stanovanje preskrbljeno. Nastop takoj. Maks Peč-nik, tovarna čevljev, Oaaieljne nad Ljubljano. 7231
ia. suhe jezice
nudim na debelo po zmerni dnevni ceni. Začetek razpošiljanja od novembra naprej. Za cenjena naročila se priporoča: Ivan Tramsak, trgovec, Do-nrepolje, Dolenjsko. 7216
Vroih C* v Ljubljani hiša z veli-fivva       Wmi trgovskilTlokali na
Prometni cesti. Posredovalci izključeni onudbe pod .Bila 7219' na upravni štvo Slov. Naroda. 7219
Lokal, pripraven za trgoma
z mešanim blagom, se išče. Ponudbe pod „Lokal 72731' je poslati na uprav. Slov. Naroda. 7273
Rabljene »de od olja ia petroleja
v najbolj se in stanju kupi takoj Promet tehn. ind. podjetje, d z o. i.
Ljubljana, Gradišče 9. 7096
Izurjena stenografima
ln strojepiska se lice za takojšnji
nastop. Pisarna dr. Novaka — dr. Ko-bala, DaJmatinofa nI. 3, LjnbHana. 7270
Petrolejske vrče io zaboje
kupujemo (zaboj z dvema) vrčema po K 50.— franko postaja odpošiljatelja. Hrovaf & Somp. Ljubljana. Poleg realke. 7144
Trstje za strope izdeluje in prodaja
na debelo in drobno m2 po K 4'80 pri večjih naročilih znaten popust Steinar Anton, LJubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256
šče
jftosolventinja Mkes?L,te^
službe praktikantinje za pisarno in prodajalno v večji trgovini, bodisi v mestu ali na deželi. Želi stanovanje in hrano v hiši. Ponudbe pod .Miroslava* poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta. 7168
Prešernova slika, Zt^t
stvice, škatlja gumastih štampiljk. stojalo za viSinomer, 4 okvirji s šipami vred, različni stores in odeje (fino ročno delo, 2 fotelja se proda. Bleivveisova cesta I/III, vrata 7. 7205
400© kron
plačam osebi, ki mi
preskrbi stanovanje v mestu, če mogoče v sredini, obstoječe iz 3—4 sob s ku-kinjo in električno razsvetljavo Ponudbe   pod   .Majhna  družina   7218" na
upravništvo Slov. Maroda. 7218
m
1000 K nagrade
kdor preskrbi mirni stranki dveh oteb stanovanje v Zagrebu, obstoječe iz 2 sob, kuhinje ali 1 sobe kuhinje. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod „Zabreb 7259". 7259
Produ se banko
6 m dolga, 4*/2 m Sroka. 4 mizarski skobelniki in orodje. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7263
Proda se dobro ohranjen
: gramofon :
Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 72r5
Skroro nov dobro ohranjen kratek
klavir
se proda. Naslov in čas ogledovanja se izve v uprav. Slov. Naroda. 7275
Prvovrsten
koncertni planino
se kupi. Ponudbe z navedbo cene na poštni predal it. 114, LJubljana
.7256
P apno
v kosih in drobno dobavlja na vagone
UHU, tov. Laik®.
rasi
sa Ljubljano sprejme)
upravo Slovenskega Heroda.
Brez posebnega obvesti!«.
1
Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, stric in brat, gospod
posestnik in gostilničar, odbornik cestcega ln močvirskega odbora ter delegat gostilniške zadruge
včeraj zvečer ob 9. uri, 54 let star mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, Podsmreko št. 26, na pokopališče na Dobrovo.
Maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi na Dobrovi.
PodsmrehOj 22. septembra 1920.
Žalniota rodbina Kantova.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša dobra mati, stara mati, sestra in teta, gospa
Karla Irgreiter roj. Mani
danes ob 1. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 24. sept. 1920 ob 4. uri pop. s Kongresnega trga št. 14, na pokopališče
Venci se hvaležno odklanjajo.
Žalujoča rodbina largreiiei-MaoM.
Brez posebnega obvestila.
Večjo množino novih vinskih transportnih sodov po 300 litrov imam na prodaj. Joip Ourazej, sodarski mojster v Poljčanah. 7213
Preklic!
FrokUenjess s Um obfsvo svelo zaroke i ude. rini Wel »•      kor Ista nI utemeljena ln si Je Is nekdo dovolil neumestno salo. 7276
U. StelndL
Hiša v Mariboru
se
s 6 stanovanji, velik vrt s sadjem takoj proda.  Naslov pove upravništvo Slov. Narod-. 7?57
išče se Moristmia
popolnoma vešča knjigovodstva za vinsko trgovino na Kranjskem. Hrana, stan, cela oskrba v hiši. Ponudbe pod »KnjigOFOdkinja 7252« na upravništvo Slov. Naroda. 7252
Fižol, suhe gobe lanenosometiipjjje
tvrdki z deželnimi in gozdnimi pridelk Kmet A fiomp., Ljubljana, Gospo svetska cesta 8. 685-
Iiee se samski neoieslen
l oskrbo v hiši. Razumeti se mora pri cveiljičn aku in zelenjavi. — ^atfaz, Kočevje. 7272
HIŠ
z večjim gospodarskim poslopjem ali skladiščem v okolici mesta Ljubljane, v Šiški ali na Viču se kupi event. vzame za da'j^o dobo v najem. Ponudbe z navedbo cene na Anon!no ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 7265
Zdo napravi
ffatif doDro ohranjen, se zelo ceno Ril!II proda. Ogleda se od 2 — 4 v Hilšerjevi ulief S. I nadstr. levo. Bartovš. 7274
Proda se telefon, železna pel In-hinjiia Kredenca.
ievniska ulica «, dvorišče. 7233
Mki sode (SraiTiie) proda po 53 m-
liter. Franc Lenart. Ptuj, Srbski trg 2.
Odoojiteljia k osemletnem fantku
in šesletni deklici se sprejme s 1. okt. t. L Ponudbe na naslov: Franc Lenart, Ptuj. /247
Kova partija
gonilnih jermenov
došfs*
Dobavlja: „Brava" lesna trgovska in industrllsks delniško družba
Maribor.
Potrebujem Jodnog samostalnog
tiničara
za laboratorij, koji je perfektan u svojoj struci. Plato K 8000-— mesečno. Stupiti može najdalje do 1. oktobra o. g. L. Seloševič, zubni lekar, Beograd, Mabenzieva ul. 7.
Odvetniška pisama
|fi
nnfflio
"5 K
v Mariboru se ie preselila
na Aleksandrovo eeslo št. 12 (oo vogala Sodne ulite).
00
m
_M_
e o
0
mm l dllnderSko ulje •
iz macesna ali bora 11/4 colldrva 2 m visoke. 1.25 m. široke, oba dna s križem. NajniŽnje ponudbe na Tvornica koža 1 cipela And. Jakil, đ. d. Karlovac.
kupuje po najvišjih dnevnih cenah Dražba .SAD* trgovina z deželnimi in gozdnimi pridelki, Ljubljana, Beethovnova ulica. 7116
upi se
večja množina parnih cevi (Rippen-rohre). Parni kotel (Dampfkessel) 6 atmosfer, stoječ ali vzidan. Transmisije 50 mm premera in stenske konsole. Ponudbe na tvornica koža i cipela And. Jakil, d. d. Karlovnc. 7179
Ženitna ponudba!
Železničar, profesionist 26 let, išče znanje z gospodično primerne starosti srednjega stanu v svrho ženitve, ki bi imela preskrbljeno stanovanje ali svoj dom. Resne ponudbe s sliko ki se takoj vrne, ter označbo osebne velikosti v cm i. t. d. je poslati pod šifro: „Že-lezničar ?04" poštno ležeče Ljublinna (glavna po5ta\ 7269
Pšenicu, fe&am, zob, pesni], krjknrnz, mast, slaninu i svo ostale zemall« proizvode te
:: prženi lečam ::
(slađnn kavu) nudi izvoznička i uvoznička trgovina
Milan P. Jouanovif,
aiitrovlca, 3ran£.
Pavel Mar Pavla Pleoičar roj. Vode
LJublfsna, 20. septembra 1920.
boljših staršev se sprejme v delikatesni in špecerijski trgovini Pr. Kr.ric, L nbljana,   Miklošičeva  cesta 8.
lstotam se proda več praznih za bo ev.
7262
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujić <
IM Bw9ra5» JJiletiaa nI. 15.
prima amerikansko te auto ulje, benzin, tovotnu mast,
sirovo ulje
petroieum rafinirani (ne destilat)
prodaje na malo i veliko
ERKULES Ko Do
ZAGREB, liica 65.
7106
(D CD O
Naprodaj na Štajerskem:
lopo posestvo, 77 oral njiv in travnikov, 2300 sadon. vrta, park, 2 orala la Vinograda, 35 oralov gozda z 12.000 m3 lesa za sekanje, gospodarajca hiša 10 ob gos-j. poslopje, lepa industrija za kislo vodo, promet 400.000 steklenic pO l12 1 na 4 milijone steklenic, prometna mogočnost biša s 5 sobami, kontor, kleti basin za kislo vodo. kr>vačntca etc telefon interurb. v pisarni in gosp, hiši in 16 drugih objektov blizo železnice, dobro korlstonosno. Veleposostvo (123 ha) 70 ha Ia travniki ln njive 53 ha gozda tudi za industrijo, vodna sila do 200 HP. izrabljiva, opekarna, fundus, 3 konji, 90 glav govedi, 50 ovac, 20 svinj, gosp. hiša, gospod, poslopje novo, pohištvo kakor stoji Iq leži, motor, stroji in drugi fundus. — Lepo posestvo pri Celin 25 oral. vila 7 sob živi in mrtvi inventar, pohištvo, lepa lega. — Umetni mlin na valjce 8—10 vag. na mesec z vodno silo in druga velika in mala posestva, gradovi, tnse pozd z 90 orali z lepo vilo 5 minut od kolodvora, industrija za cementne izdeike, Posreduje „Rodaa Gruda«' Rarol Breznik, Celje, Dolgopolie nI. 3.
ID
bnjee 12 za Moj samostojne
j! III
L ICO
33
velerrgovisa Zgaoia družba z 0. z. Ijubijatia, Kotizej.
Nudimo dobre likerje:   pelinkovec,  kakor tudi druge fine likerje, izdelane iz aromatičnih planinskih rož.
Nadalje kuminovec, griot in hruševi liker.
Slivovko, brinjevec, rum in konjak, samo na debelo po
najnižjih cenah. 7034
3 m
izvežbana v vseh pisarniških delih. Pismene ponudbe z natančnimi podatki na
Važno!
Važno!
Karluti IM
POROČENA
Makiji na Novi sad
20. septembra 1920.
Gospod Ivan Zlbilić, veleposestnik in veletrgovec v ftteksandrtn —
Egiptu naznanja vsem cenj. jugoslov. trgovcem, industrijalnim pod-' jetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkulantnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod Zibelić je rodom Dalmatinec, gorel! jugoslovanski rodoljub, kateri uživa osobito v evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. v Aleksandriji najvišje čislanje in priznanje, kajti ta mož biva v tej tujini že nad 50 let. — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšnja
rine
trgovina z manufakturo na debelo, Turjaški trg št. 1, pisarna Židovska ulica štev. 1, I. nadstropje. 7135
LJUBLJANSKA KREDITNA BAN
— Brzojavni naslov: Banka LJubljana. — OelniSKa glavnica 50,000.000-— Uran.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni zaMad! 45,000.000*— kron.
Telefonska številka 2«! In 413.
Glavnica z rezervami 95,000.000-— kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
OST Sprejema "SJS ii Kupni« m prodale vse vrste vrednostnih papirjev, valut
vlege na knjižice in teko« račun 1 dovoliuh'
proti ugodnemu obrestovanju
vsakovrstne KREDITE
Mih m »Iteimte *kKM«
2* ImtrnM (tel odoozor«! Valentin K oni t ar.
49866231
0661