GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
—------ •	i nn—i n	m—* m i	■ ■
Acc^ptMH^ f»r lailtng at apecial rate ef
PROSVETA
Ure4aiAkl la ipnfhiM pasov MT S. Uvažala Ave
mS^tih uiluaS^Aea
H,<kwrll 4«>4
f« n« Ameriko
ijo za pomoč
Protesti proti Jugoslaviji %
Fašiatični poalaad obtožili jato avtoritete
Chicago, lil, petek, 9. decembra (December 9), 19S2. TjeSernaCAeHHS^
fiTEV,—NUMBER 290
R*prezeatont Velike Si«oo izjavil, da
piita^ je vpraiamc
japonako-kitejakega konflikte ne bo rešeno brea eodeiovanja
Združenih držav in aovjetake Kuni je. Zastopniki malih e-vropeklh narodov v opoziciji. — Japonsko časoptaje posdra-vlja Simonov govor
Ženeva, 8. dec. — Sir John Simon, britski minister za zunanje zadeve, je imel včeraj na seji Lige narodov .značilen govor, v katerem je povabil Združene drŽave in sovjetsko Rusijo, naj prevzameta del odgovornosti pri reševanju japonsko-ki tajskega konflikta, ki je nastal, ko je japonska armada invadirala Mandžurijo.
"Zdi se mi", je dejal Simon, "da bi bilo nale delo pri reševanju tega vpralanja bolj učinkovito, ako bi imeli med nami re-prezentante dveh velikih držav, ki sta vitalno zainteresirani v položaj na Daljnem vzhodu, a nista članici Lige narodov. To sta Amerika in Sovjeteka unija.
"Kar Velika Britanija želi, je praktična solucija in Liga narodov mora pri tem razumno in previdno postopati. Nihče ne more doseči sprave, ako ni sam | spravljiv. Govoriti in delati mo-Ijeno in respektira-tiTer upoštevati ponos, ki se dvi-gne v prsiiKvsakega patriota, kadar so akcijeTtfegove domovine predmet kritike."
Simon je zaključil svoj govor z izjavo, da bo Velika Britanija ostala lojalna načelom Lige narodov, ki je "upanje sveta".
AsmtHU rezKoittvesi
jnhMi
vzradoščena, ko je tudi repre-zentant Francija Paul-BonCour podprl stališče britokega zunanjega ministra.
Zastopniki malih narodov — Španije, Švedske, Irske ln Češkoslovaške — pa niao bili zadovoljni s Simonovim govorom. V njem so videli poskus Velike Britanije, da iztrga zadevo iz rok Lige narodov, razmrcvari Lyttonovo poročilo in tako prepreči obsodbo jsponske mllita-ristične kampanje v Mandžuriji.
Reprezentanti malih narodov «<) Sli takoj na delo in sestavili resolucijo, katero nameravajo danes predložiti seji (Lige narodov. Zahtevali bodo, da liga odobri Lyttonovo poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da se japonske milttarietlčne operacije v Msndžuriji ne morejo Kmatrati zs samoobrambo, kot poudarja Japonska. Japonska jc poslala svojo armado v Mandžurijo. okupirala teritorija, kl so izključno kitajski, ne da bl odpovedala vojne. Novi režim v Mandžuriji ni results* aponts-nega Kihanja ss neodvisnost, kot t" Mvar prikazuje Japonska, in 1)1 *c zrušil, kakor hitro bi Tokio umaknil svojo armsdo lz Mandžurije.
Mali narodi dalje zahtevsjo, da «e Lita izreče proti priznanju novega mandžurekega reži-m 1 ker obstoj tega režime ni v klasju z med nerodnimi pogodim i in obligacijami, obenem pa na I se vpraša v Moakvl in We-»biiiKtonu za sodelovanje v so-*l*\ju z navedenimi principi, da M' kontroverza med Japonsko ln Kitajsko izravna na miren način.
IVofeaor Salvador de Madari-reprezentant Španije; Giu-Mott. švicarski delegst, to | Nn-hoina Polltis. zastopnik Gr-
Reprezentantl Združenih držav pojasnili avoje dlje
ženeva, 8. dec. — Zaatopniki Združenih držav, ki sodelujejo pri pogajanjih v svrho razorožitve, ao včeraj podali nekatere konkretne načrte, katere bodo skužali uključiti v predloženi začasni razorožitveni protokol. Cilji ameriške delegacije ao:
1.	Redukcija oborožene eile na kopnem.
2.	Definicija izraza "notranje obrambne čete," ločeno od ko-lonijalnih čet.
3.	Odprava mobilne artiljerije in topov s kalibrom nad 155 centimetrov.
4.	Omejitev tonaže vojnih ladij in števila tankov.
5.	Omejitev števila in obsega vojaških letal in popolno publi-citeto o tipih in obsegu teh letal.
<6. Odpravo priprav za kemično In bakteriološko vojno.
7.	Sklenitev francosko-itali-janake pomorske pogodbe.
8.	Priznanje načela državne kontrole nad Izdelovanjem orožja ln munlcije.
Ameriški delegati zatrjujejo, da ti cilji ne tvorijo separatnega načrta, temveč pomenijo aamo krtatalizacljo vaeh Idej, ki ao jih doalej predložili delegati na razorožitveni konferenci.
Reprezentanti petih velesil — Velika Britanije, Francije, Nemčije, Italije 10 Združenih držav — ao včeraj zborovali aamo eno uro, toda sklenili nlao nobenega dogovora.
Riaa, 8. dec. — V interpelacijah, kl ao bile včeraj predložene v eenatu in nižji zbornici, ao po-slanci sshtevsli, ds vlada pojae nl avoje stališče napram naai-I Jem, ki ae vrše dnevno proti Ži-večlm in mrtvim Italijanom in italijanskim spomenikom v Jugoslaviji.
Deputiji so proteetirali, ker jugoelovsnske avtoriteto z dina-mitom uničujejo like beneških levov v obmejnih mestih, ki spominjajo prebivalce na vpliv be-noške kultura.
Neki deputij je obtožil jugo-slovanske avtoritete vendalisma in zahteval, da vlada pojaani, kakšne korske namerava podvse-ti v avrho zaščito mednarodnih konvencij, kl jih je podpissls belgradska vlada, in respekta do civilizecije v Dalmaciji.
Zunanji miniater je naznanil, da bo odgovoril na vprašanja deputijev.
Domač drobiž
Is MI!waokeeje. — Spet ae Je oglaella amrt v naši naselbini dne 5. t. m. ln pobrala Alojzijo Sebanc, roj. Pefcak, staro $4 let ln doma iz Stopič pri Novem meatu, ki je podlegla izraatku v vratu. V Ameriki Je bila 12 let, članica društva št. 104 SNPJ in zapušča moža, zinčka in hčerko. —Istega dne je umrla druga članica omenjenega družtva Agnea Pogačar, stara 88 let ln doma iz Makol na Spodnjem Štajerskem; podlegla ja raku v drobu. Tu je bivala U let in zapušča moža
REttUaOHM-HIST1P0RA2ENI V ZBORNICI
Vikama debata nsultirals v bit-klnapootL flbcialiati podprti
Berlin, 8. dec. L. Nacionalieti, pristaši bivšega Jtajaerja, ao včeraj pogumno atopiii na plah z načrtom, ki bi, ako bi bil sprejet. Ugledu pot za roetavriranje monarhije. Nacionalistični načrt je veeboval zahtevo, da ee poveri predsedniku oblast, da lahko i-menuje regenta, kadar bi se mu to videlo potraW>- Predlog, ki je Izsval vročo debato in potem bitko na pesti, js l>il poražen.
Rudolf BrOltscheid, socialistični voditelj, jo afuuianil, da bo njegova atranka glasovala za fašistični predlog, da predsedniku nemške republike v slučaju resl-gnacije ali smrti | nasledi predsednik drževOega vrhovnega sodišča, akoprav aocialiati vodijo boj proti HitlvJavlm fašistom.
KJs lahko vlada dobi dossrt
Tam, kjer Js: v blagajnah kor-poraclj In bogatinov
tJskrbel Ermetičev
zavod.
Is Arme, Kana. — Joe Dolencu, članu društva št. 484 SNPJ, je pred kratkim umrla hči Rose, omožena Wimler, stara 27 lat ln rojena v Yalu, Kana. Preminula je v Leadu, So. Dakota, pokopa-na pa je bila tu v Pitteburghu. Zapušča moža, hčerko, atarše, pet bratov ln dve aeetrl.
Ig Cleveland a. — Naglo Je u-mrl, ko je bil na oblaku pri prijateljih, Frank Sluga, eter 40
Anglija svari sov~ jetsko vlado
laabtira. da mera tretja later-nackmala prenehati o eovraž-
ae agitacijo v Angliji In Indiji _
London, 8. dec.—Britaka vla-da je poslala oetro svarilo Moakvl, v katerem naglaša, da ne bo tolerirala propagande, kl jo tretja internaclonala vodi v Angliji ln Indiji.
Svarilo uključuje tudi aahtevo, da ee Moakvs opraviči zaradi članka, kl je lašel v Izveatijj ln v katerem je rečeno, da je britaki sunanjl urad Inatrulral avoje agente, naj dobe v roke doku-mente, resnične in potvarjone, ki bodo dokaaovall, da obatoji aveza med tretjo intcrnaclonalo ln aovjetako vlado.
R. Anthony Eden, podtajnlk sa zunanje aadeve, je pojaanll U incident v parlamentu, ko Je bil vprašan, kaj je vlada storila v zadevi poročila britakega poala-nlka v Moakvl, v katerem je ie-čeno, da ja tretjo Internaclonala pozvala britaka komunlato, naj formirajo mlllteriatlčna edl-nlce med Indljaklml komuniati,

Waahlngton. — (FP) — Kon-	#„ w----------- „
grea lshko krije budžetni defi-	i#t, ssmec in doma ls Kožjane,
cit, odpravi večino "nulaanee"	poiu Vremskl Britof na Pri-
davkov in dobi eno milijardo za	morakem. — Staršem Danlel in
podpiranje breapoeelnlh, če na-	Francea Zalar Je umrl trlmeaeč
kil pet odatotkov davkov na 50	nl alnčsk. milijsrd, ki Jih imsjo korpora- Iz Elyjs, Minn. - Umrl Je
d e v svojih blagajnah kot ie-	Leopold Majerle, atar 52 let ln
™-vo ln nerazdeljeni dobiček,	doma lz Vojne vaal pri Cmom-
22 LjudsStloblja.	Uu. Med drugim je bil član tudi
p N^m 800 milijonov Uh-	društva št. 20 SNW in zapuWa
ko ddbl, če zviša davke na do-	ženo dva sinova. Mrl hčere ter
ZTv enaki proporciji kot ao	več brstov jn sestoj
'iffW« Sk -ur 44 let In do-
petek bo predlog apet prišel na rasprsvo ln maki kažejo, da bo aprejet tudi pii zadnjem člta> nju.	t
Tekom debato ao komuniati al-lovito napadli pršdaednlka Hin-denburgs ln tašisto, kar je re-zultlralo v bitki lia pesti, katere se je udeldžilo nad 50 poslancev. Frčali ao črnilniki, pljuval-nikl ln noge miz In atolov, katere ao pretepači rssbili. Seat poslancev Je bilo ranjenih. Prižla je policija, ki jo končno vzpoeta-
ggp^frHfc*
■ ,. , 1 , • •
Sovjeti Izročili kltajakoge gene-rele Japoncem
Tokio, t* doc. — Japonska časopisna agencija Rengo je po> alala poročilo is Cicikara, Mandžurija, da js sovjetska vladu izročila kitajskega generala Su Pingarona, voditelja revolte proti novemu mandžurskemu režimu, japonskim avtoritetam. Poleg generala Ja prišlo v roko Japoncev 40 kitajskih lnaurgentov, ki ao i>obegnlli pred Japonsko armado na rusko ozemlja, kjer ao jih aovjetake avtoriteto ujele.
Cene farmaklh pridelkov še ve-
Eden jo odgovoril, da io vlada vzela v pretres poročilo avo-jega poslanika v Moakvl kakor tudi članek v Izveatljl In bo v kratkem podala avoje poročilo o tej aferi. Sovjetaka vlada dosledno zanika obdolšltve, da ona kontrolira komuniatično inter-naclonalo. To vprašanje Ja fte večkrat issvalo hrup in ogroža
Zahtevajo federalno akcijo I za brezpeoolio
Konferenca izdelala ebširee pro-grma, ki ga predloži kongresu, breapoeelnlh v rokah vlad**
Waahlngtoe. — (FP) — Na predvečer otvoritve kongresa ao ae v glavnem meatu abrall zastopniki splošnega odbora proti breipoeelnoetl ln ladelall program vaebujoč pet točk, kl b6 predložen kongresu. Na konferenci ao bili zastopniki rasnih organtaacij ln akupln, ki tvorijo odbor, kateremu načduje profesor John Dewcy. "
Namen konference Je bil, kot je pojaanll Dewey, "da etorlmo vae, kar Ja v naši moči, da bo kOngrea v avojih akcijah apo-snal potrebo ameriškega . Ijud-atva po delu in elgumoatl ob-atanka tor za direktno vladno pomoč, kjerkoli Je ta potrebna u obvarovanje moralo pred de-strukcljo."
V tem emialu Je konferenoa razpravljala o laglalatlvnlh točkah, kl ae nanašajo na direktno pomoč ln uzakonitev programa javnih dal. Dr. A. Ryan jo na-glašal, da mora kongraa apro-prilratl ne manj kot dve milijardi ta direktno pomoč, kar bi zadostovalo le aa oaom meeeoev računajoč doaet dolarjev meaeč-no na osebo. Vaota jo velika, v primeri a potrebami pa majhna,
nje ln naj črto "*«lMiquidating" ali aamoiaplačljlvo klavzulo la programa kot petoj vladnih po-soj 11 sa konstrukcijska dala. Situacija Je pieraane aa inalatl-ranje na ta pogoj. Glavno ln edino vprašanje je, da aa sapo-all čim več delavcev.
Kari Bordera, voditelj brca-"poselnlh v Chicagu, jo rekel, dn je v Illlnoleu 1,400,000 delavcev brea dola aU 40%. Večina teh je v okraju Cook. Zahteve aa pomoč rapidno naraščajo, ared-atva pa ao domalega lačrpana. Od zadnjega februarja je država priapevala aa vsdršsvanja broapoaelnlh 10 milijonov, SO milijonov pa avesna vlada. Po* možni odbor ne plačuje najemnino in tisočo žrtev je vrženih Is stanovanj.
varaarjl srglrajo Killiiraiji pivi
milijarde.	M*
Državne in občinske vlade lahko odprejo nov vir dohodkov če nalože večji davek na ipe-kulacljska zemljišča. Tukaj leži zaklad vreden pet milijard. Ce
ma Is Gornje Lokavice pri Metliki. Bil je samec in ne zapušča sorodnikov.____
Jagoda
i po-
"J< !*o z ostrimi '"Jali Simonovo izjevo.
T»l» lo, 8. dec. — Japonsko čs-*'i'i-je je Izšlo v poeebnih izda-J*h in z vellkklml naslovi po-'-df;«\ilo govore reprezentantov u ^ Britanije in Francije ns l ige narodov. Časopisje •mat m Simonovo ln Boncourjevo ,x i«v0 za veliko japonsko zmago.
1 i*t Nichl Ntchi piše, da se i" *'m,»eftaa v Ženevi nenede-** /čutila v prilog Jepenakl, A^ahl pe prsvl, da rta ae
Eaajat oaeb utonilo v rijl
x»ki»u	----- , , Bel grad. 8. dec. — Enajat o-
bl ga vlade načele, bi lahko od Mb ^ včeraj utonUo, ko ae je pravile davek na blago	čoln, v kstorem so odplull proti
šale konzum v enaki proporc«!. nMprotncmu bregu čez reko Ns-Letni čiati dohodki od zemlji- rinto y Wliini Bumt ppakucnll. ftke najemnine danea znašajo šeat milijard. Večina to vaoto gre v žepe petih odatotkov pre-bivalcev — landlordov In *pe-
kulantov.
Izbija je pozvala demokrete naj režijo davčno vprašanje v smislu teh sugest« ln - temipo-kažejo svoj "new deal". Loblja at je najbrž Obrnila na n*pUno mesto.	■
Eksplozija v premogovniku e-bile 14 redarjev
Madrid, N. M.. 8. dec. - Pri veliki eksploziji v premogovn ku Morgan Jones Co. J« £ darjev izgubilo življenje. Ob ča-eu ekeploalje je bilo ^ ato rudarjei. Vzrok eksploaije še
nl pojasnjen.
Velika Britanije in Francija ločno paeta*'ili aa stran Japon-
večkra iszva^o hrup in cgroža, j# dtn-i u milijonov oaeb odnošaje med Veliko Britanljo ^^	odvUnih od au-
in Sovjetako unUo.	niinj€ ^^
-!	-I Vprašanje sapoelltve in vlad-
omno izglfbo W*mI naga, k^i^teU^pr^ batMh folomov	ffi^H La
1 Folletovo predlogo, kl pride ao-pet prod kongres, bl bila brea-poeelnost veliko manjša, kor bl bila vlada lahko aaipoaltta do tri milijone delavcev, p; ijz
8 tem oo jo atrinjal tudi Nor* man Thomaa. kl je urgiral kon-grešno preiskavo rekonstrukclj-ske finančne korporacije radi E.,njene sabotaže vladnega kon-nv.m strukcljekega programa. Do da-nas Je bilo pri vladnih MIh »a-M,njm| poalenlh nič vač kot tlaoš dolav. cev. Vzrok je aadrševanje ds-narja za U dela. Denar Js sicer
Wsdhlnctop. — Poljedelakl depertment poroča, da oene farmskih pridelkov še vedno padajo. 15. novembra je bila lodskana števila ca dve točki nižja kot l«. oktobra In 48% nitja kot ao bile cene pred vojno.
Med 15. oktobrom in 15. novembrom ao ae cene znižale dvajsetim pridelkom. Cena za bušelj koruze je bila 19.4 cente aU 10% manj kot v oktobru. Prtfšičl ao h«l po tri cente funt na farmah. V 24 letih, odkar department Sbira statiatiko, je bila cena pšenice, koruae, Jsbolk, goveje živine, praAHov, telet in ovac najnižja.
Osem milijonov ljudi iagubUo svojo prihranka v sadnjlh le-
uh, iz&M
New York. — (FP) — Oaom milijonov oaeb je od I. 1*88 is-gubllo svoje prihranka, kl ao jih Imele v bankah, prisnava glasilo Asociacije ameriških bankirjev, kl je obja^lo pri glad o hranilnih vlogah, nl padec vlog snsšs v aadnj dveh lotih štiri milijarde dolar-
^Največji padec vlog teanamu-1blTZ Je lansko leto, ko polomi bsnk SHJJfft Srsnls H^ SMM 7,047,840 vlog. ^	TZTl ^
Moštvuo vBft 2
11 t^Z:	^ kl sta ga Ignorirala. |H
zahteva ^L ga uvašavanja," plšs glaailo	^l^JTr^uk-
bankirjev, "ker postaja bojazen pred boleznimi, atarostjo In od-'	*^ ^ Jt
vianoatjo Čedalje večja/' Bres-poaelnostnega zavarovanja, roatne penzlje In soclaKslrsns zdravniške oskrbe, potom katerih bi sa lahko odpravilo to bojassn, glasilo ne omenjs.
Boj proti Injunkrljam
New Vork. — Dslavsko orga-
la foaojia sa konstrukcijska dela, ki ao «o dalj čmo v načrt« In a tam pogoršsvsls br«»iHM»l-noidt. Davek na konsum Ja o-inačll kot Okorno sa protoktlranja bogatinov In omenil, da družina s manj kot tlaoč dolarji lit-nih dohodkov pokupijo 17* blaga v trgovinah ln 10 odat. ps družins s manj kot pot tiao
nlssclje naznanjajo, da \*4o vo- d , jt ^ ^ dohodkov. Davek
tje protllnjunkcijsks zakonodaja v državi, ko ae otvori redno zasedanja državne Icglslature
mapa
aatrjevaM, da uaoč \$m
fBB
VVaahlngton, D. C, 8. doc. — Na podlagi lijav prič, kl ao včo-
odsekom nlšje zbornice, ialranje piva ublažilo i položaj v deželi. Reprezentanti pivovaraarjav In ališnih Inlare-v amjuredložlll odaeku naalad-e	i
Ca rehabilitacijo pivovarn, povečini na arodnjom sapadu, bl aa potrošilo $880,000,000.
Davek na pivo bl prineael vladi od dvesto do 890 milijonov dolarjev letnih dohodkov, krog 800 tlaoč brezposelnih pa bl ta-koj dobilo ddo. Pivo M ao lahko prodajalo po pat centov kozarec, čeprav bl vlada naložila pol dolarjev davka na vaak aod piva. Več kot pot dolarjev davka na sod IH onemogočilo kompeti-'Ijo pivovarnarjev b buUegarJI n raketirjl ln alednjl bl želi pro-flto, valed toga jo višji dav* neupravičen.
Mod tam, ko kampanja m le-gallalranje piva dobro Mprodu-je ln nekateri domnevajo, dn bo načrt aprejet v kongreeu že prod božičem, ao oo pojavila govorice, da bo predaednlk Hoover vetlral vsak predlog, ki zahteva modJfl-
olateadovega I * \mgfSfm igklacinlčar
v svojem, poročilu, kl gn je pto*-lošll
sov
I kongreeu, no omenja dobod-
, ki bl jih vlada črpaU Is dav-ka na pivo, jo snemanje, dn ao
jo Hoover odločil sa vetimnje načrtov sa lagallslranja piva.
Ogromni profltt javnonapravne
blago bl najbolj udaril rov nojše sloje.
•Vssks zakonodaja v Interesu brcspoeel0ihN, je rekel sod-allstični kandidat ss predsodnl-ks pri zadnjih voiltveh, MM uključevatl tudi dekloraeljo, de Je zvezna vlada edina agencija, ki mora prevzeti odgovornost | is vzdrževanje In preekifcitov dala slehernemu delavcu. To jo prva naloga kongreae. To as lahko doseže a napovedjo vojne bodi In pomanjkanju In a poeve-čenjom vaeh aredstev tej vojni.
iHubvendranJe delavcev kot Ikonsumentov bo odprlo vrsta več tovsm kot ps subvenclra-nje profItnrjev. Nlkdo ne mere teh vsdritovslnlh pleč brez zepoelltve ln dalj kot je «4« no. Valed toga je takojšnja naloga kongreae. de eprejme Širen progutm se jsvne dsU, od katerih naj bo po možnceU (im več rentabilnih."
Dr. Rjran je rekel, da hI aa 1 kongraa ne amel ozirati na atod-
Harrlsburg, Pa. — Komltod državnega senata, kl vodi preiskavo poslovanja Javnonaprav-nih kompanlj, je ugotovil, da Je Asaocistod Osa * Electric Co. vlekla nad 80 odatotkov profila na de In lee letno v letih od IM do 1020, V I. 1089 jo profit snažni 180 odatotkov. Višja sbor-nlca državno legialaturo js ona-na kot "klub milijonarjev", ss-radi toga mnogi dvomijo, da bl preiskava rezultlrala v revhdjl zakonov glede kontrole javno-napravnlh kompanlj.
Vplivni politiki ae taeftbeje dnv-kem
IUfashington, D. C. — Senatni pododeek aa denarna ln aadeve, kl preiskuje i v svesl z Inflacijo delnic In nlmi p"l»ml, je odkril Izogibanju plačevanja davkov pa vplivnih In bogatih politikih, katerih Imena pe ee še drže v taj-noeti Načelnik tega |t senator Norbosk.
novosti
FKOSTETB
	sni	P»ISS	
	, » ukSffr. M prim uri*— vammU 4m « 1'osovili pWIVi»čaei«	tr (Štor. M. mt). m H • t*m .ut.imaa pott h a N m IM M >e	ai1*2
			
Hoovrov
<lf-r
Pojasnilo o svtni nssreči | Gresnsborg, Pa. — Z ouaom
na notico v domačem drobišu o
SJtni nesreči od tukaj, želim mrtev in se zvija v zadnjih kr __Aa*i main noiaxiiila. da ne bo čih, pa je povzročil svetovno do
po4ati malo pojasnila, da ne bo kdo mislil, da krivda leti na naa ali da smo morda bftl vinjeni. Članstvu je znano, da v okraju Westaioretand obstoji federacl-ja jednotinih društev. Drufctv, 228 ni bilo njen član, zato |na septembertki seji predi naj postane tndi naše dni
[njen član. Podarjal so« potr* ne* vedeti da^dokler
bo in veinopt, da so pridruži, o-|etrankl vsaj 40% volilie*
[sobito ie v sedanjih/ totl^h i, da se obdrži član
krajev
dal po vsem svetu. Kajti prej na bo miru ne blagoetanja med ~ Kapttalisem je
šib, pa je povzročil svetovno do-psosijo, a ne v Rualji, katero bo odfn»*ti revno ljrnMvo
samo.
Tit 288 ^oavetoHpitji
članek o otročji taktiki, katerim se popolno** stri-Prav je urednik povedal
prej! SocialletJ bJ,mo-
raz-1 no smeli nikdar izraziti jav I merah, da se obdrži ČUnstvo Mtto glaijov se nadejajo. Take itd. Predlog j« bil po krsjtkl dls- flzjave kaj hitro Urabijp naafrrot-
kuzlji soglasno sprejet in takoj je bil izvoljen odbor flsfrrfr
niki v svoj prid. Mesto tega bi pa rajše napravili veliko agitacijo od hiše do hiše in si, razde
Predsednik Hoover je v evojl zadnji poslanki zadnjemu "kruljavo-račjemu" kongresu priporočil splošen davek na ^ in drsntitoo znižanje vladnih todatkov; priporočil je tudi - v programu znktonja izdatkov — nadaljnje lottanje plač federalnim nameščencem ln nobenih apropriaclj za federalna javne dela, hoče pa imeti nadaljevanje federalne pomoči privatnim podjetjem. To je njegov program za "pobijanje depresije." %,	' ^J
To je eterl Hoover ponovno in ponovno. Vlada-mosta zaiiati evoje izdatke, ampak na rečun ljudatva (devek ne blago) ln svojih delavne?, na račun tietoge Ijudstvs, kl ims danes najmanj dohodkov In dsloma jih sploh nima (dSlavee in farmar), ne pa na rečun onega sloja, ki ima ves bogastvo republike v svojih rokah. Glavna zadeve zvezne vlado mora biti, da "uravnoteži prorečun", ampdk uravnotsde-nje budgeto se mora izvršiti na rečun delev-
Vlada mera počakati z javnimi deli. Privatna iniciativa naj izvleče Ameriko iz brez. poeetnoeti in splodne mlzsrlje! Ker pe je privatna iniciativa kruljava na vseh štirih, jI mora vlada pomagati * nadaljnjo "doto" ln poeo-jšUl Torej direktne pomoči milijonom brn-poselnim z uposlitvijo pri javnih delih ne sme biti — še vedno, tudi ob pol dvanajšti uri, ne mm biti — namesto toge naj vlada še nedelje meče milijone ln milijarde dolarjev privatnim industrijskim in finančnim organizacijam, da bodo one upoellle breeposctne ljudi. Vlada same ne eme direktno storiti nobenegš koraka, ksr bi s tsm škod i m privatnim kapitalistom; privatni kapital mora dobiti svoj finančni kredit nazaj In obenem mora imeti moralni (kredit, da je premogel kriso to privede! Ameriko v
novo prosperitoto i \
To je etare Hoovrovs ekonomska ln eocial-ns religije, ketofo slepo tira do svoje ssdnje postojanke in za katero bl dal kri ln življenje kot najsveetojil hlepeč Well Streeta.
Hoovrovs administracija, ki skrbno sledi temu evangeliju, jo v tem letu zmetala dve milijardi dolarjev organizacijam privatnega ka. pitala s namenom, da premaga depresijo
in
povrne proeperitoeo. Kaj ps js dossgia? Hoover sioer našteva v svoji poslanki rssns ftte-viike, s katerimi "doksauje", kako ae razmere v deželi vsak dan Mbcšjšujejo, toda kdo mu verjame? Koliko ljudi jo bilo upoeisnih? Kaj moro Hoover pokazati in a čim moro prepri-četl dslavos ln farmarja, da js danea za njih boljo kot je bilo pred enim letom? Seveda, posamssns korporeolje, katerim jo Hoovrovs admlnlstracijs pomsgsša s "doto" posojil, ss lshko ns boljfteni — ali koliko jo to pomagalo milijonom brezposelnim delsvosm ln bankrotiranim farmarjem, kstortm so vzeli farme sa davke In zapadla posojila? Ti sa danss viMlm ns slabšem in prihodnjo pomlad bodo Aa na
Burtocnci niso nikdar spregledali; prav tako no bo Hoover s svojo politično In
finančno
flahto. On goni avojo. Vlada ns sms raztegniti javnih dsl, ne ams dati brespoeelnlm delsvosm tn bankrotiranim farmarjem direktne pomoči — ne sms delett škode prlvstnemu kapitalu, kl izkorišča ljudstvo. Vlada mora snl-fcati plsče poštnim In drugim svojim name-ščencem, znižati mors Isdstfce ns vaeh koncih in krajih ssto, ds pokrije deficit v feudgetu — kl ga noče kriti a pravičnim davkom za naJ-višjs dohodke in dodšttne. Namesto toge pravičnega davka — proti kateremu besno kriči ves kapitalistični Izrael kot obeedsn — prlpo-roča Hoover davek ns splošne potrebščine, kl Jih mors vsskdo Imet. Ljudska masa mors plačati deficit v federiUni blagajni! Tisto masa, ki je najrevnejša In najbolj izkoriščana)
Hoover dsncs priznava, da Js vslika krisa v deželi, ponavlja pa svoj stari očenaš, da je v glavnem Evropa kriva to k rise S svojim splošnim polomom izza vojne. Hoover nej to pripoveduje i nit« tepcem, kl so ga 8, novembra t. L ponovno volili i tl bodo verjall — kakor t-odo najbrž verjeli, če jim kdo pove, de jo G*a.U]e<' ela lovni štrajk povzročil polom ne*yorške borze v jeseni leto 1889. Evropa nosi dsl krivde, to aa pravi: evropski mogotci in Špekulantjs Jo ooaijo, smpak glavni dsl kriv. de ss krize nosi ammriAki priintm kapitalu«*, ki ss le petdeoet U* igra s nerodnim boge-(Dalje s šrsgl k.. ,n. .
fsdcracjjsJtih 1111 teritorij po okrožjih, v kate-bili: predsed-1 rih bl delali v korist stranke in njenih kandidatov. To bi bilo najuspešnejše, ne ps otročje napovedi o glasovih. Z eno besedo treba je taktične organizacije pri strankinem dslu, da bo rezultat povoljnejši, da bo sns ga naša. Tekom kampanje bi
«4 Krat 9 Ovsec Od^tovSTi I twba živahnega in taktičnega mi brat F. ovsec. wapow>vaii|d^	^^ ^ voKtv^
ml pe še Živehnejše aktivnosti
ki ima pravico zastopati naše društvo na
ssjsh. Izbrani so bili. „------
nik Maurovič, tajnik Pire in tri-1 njenih kandidatov.
js člsni: Gorenc, Stepič in J. Mesich.
Na 28. okt je bila fsderacij-ska seje v Collinnburgu (West Newton). Ker sta bila Pire in Gorenc nekaj bolna, je šel z ns* vat F. Ovsec. Odpotovali smo ob 1140. Nihče izmed nas ni alutU kaj slabega. Voell je. . ,
brst Maurovič, ki šofira svoje agitacije	......
avto že 1» Ist in šs ni nikdar Predvsem je treba razumsiegr
f^rUkaže nezgode. Zato si
mislili nismo, da se lahko zgodi bo volile, d* se ne bodalapr* kar se je Nekako mUjo od blufatl zadnji dan pred volitve
Greensburga je proti nam vozil	^
neki avto S silno bezino. Ko smo	U m zanesla v nasprotni tabor,
bili kakih 20 čevljev vetran, je	& skušenj se učimo. Torej naj
^ea avto zTvoiil pred niše-	nam bodo prošle volitve in kam ffe V tistom momentu smo sel ter napovedi dobra šoto
vsi zavedli, ds je smrt nsizbež-	da se bomo vedeli ravnati v bo
na Br Maurovič j. takoj stopil	do<e-da bomo bolj taktični, d<
na zavore ln prekinU gssolinske	»	»I™*™
stike. Cesta je bila mokra ln av-	de. Treba J« fkrbeti, da se pri
to se is zaletel v nasprotni sv-	dobi nesocielistične voMloo, de
to, ki nam je zastavil pot. Le	bodo glasovali za naše kandidate
bitu MauroviČu se imamo za-	kjer ni dovolj stranldnih članov
nas	Trebs pa je pripraviti te volil.
mrtev. Maurovič js dobil lahke ™sprej, tako, do bodo »časoma poškodbe Ovsec težje, de ni mo- P<>»UU dobri členi stranke, v ka. gel na delo 8^dni, Stopič ima teri bodo stali neomajeno za^ zlomljeno nogo, medtem ko i J ne principe in njen^ogram mam tudi jaz (ko to pišem) dos-l	Ule-
■■totudi bilo
štvo imelo priredbo z igro, ako bo mogočo, na pustno 'odrobnosti bodo še Seja soc. klnba št. U
deljo 18. dec. Ker bo to letns seja in volitev uradnikov, js dolžnost vesgs članstva, ds se to jtoje udeleži Prične se točno ob 10. dopoldne. Ako hočete, da bo šla delavska misel naprej, d« s« klub in stranka širi, si izvolite take uradnik?, da bodo res sa to delali. Ako aedanji niso dobri in eto»> minuto, da bi stvar bolje napredovala,. izvolite si nove. Ne ssjt je čas in priložnost, da vsak
______svoje ipnenje. Zdsj je čss,
da delamp in. pridemo do tsga -kar stranka zahteva in do, čt »ar smo upravičeni.
j, SKlb s pevskim odsekom pri redi na starega leta večer (M. dec.) igro v slovenskem jeziku "Novoletna neeelueije" in prizo-■"Mush and Pohe, Undertak-ers" in "Mtirfi and Poke, BetoS* tlvee" v angleškem jeziku. Prva je resna delavska, spisal Ivan Molek, drugi dve ste pa smešni, tako da bo na vee. Vstopnice r>redprodsji 26c za moške in 20e za ženske, pri vratih 80© za mo-
Ike in 25c za ženske. Po progr mu bo plesna zabava do le 1888. Ker je klub vedno zadovoljil svoje posetnike, jih bo tudi sedaj. Nastopi tudi pevski odsek i par pesmimi. Vabljeni ste od )lizu in daleč. Pridite v dvora-io na Boydsville 81. dec. ob 7.80 zvečer!
Na 28. jen. ob 10. dopoldne se vrši konferenca klubov in dru-Itev Prosvetne matice za ta o-fcraj. Vsi klubi in društva so bi-ili pismeno obveščeni. Zato ne oreerito te važne konference iii | lošljjte čim več zastopnikov. Poročilo o volitvah in o bodočem iehi strnnke in našega časopisja Okušalo sa bo nominirati kandi Mite za bodoče občinske volitve.
lujte na klubovih in društve lih sejeh, da boste čim bolj za-j itopani.—Joeeph Snoy.
Bežne vesti
Brldgeport, O. — Premogo-rovl v tej okolici, ker jih je ob« j retovelo, so pričeli obratovati 6 polovičnim časom. Nekatere družbe so zopet mezdo utrgale,
no nogo še v mavcu. Vosnik, ki je zekrivil nesgodo, je sadobUl težje poškodbe, njegove šene pa |U!y Mourovlčev avto nl bil I zavarovanj.
ka vosllo pa Je krito s zevero-
valnino in tsgled Je, da nam bo-___________________
do povrnjeni naši stroški s nje- tovaren je dosti zsprtih sli pe»le govo zavarovalnino. Zsvsrovsl- mslo obratujejo, teko da zbm ninsks družbs js nsmreč nazna- bo huda sa delavca, nlla, da nl trsba ssdeve tirati geja društvs št. 18 SNPJ 4 pred sodišče, ker je krivda na dec. je bile dobro obisksna. De strani nasprotnega voznika. U^te so bUe zelo stverne, posek Naš slučaj naj služi za zgled, no o starostnem zavarovanju ir da ne bodo rejn*t pečali Jed- o dnevniku Prosveti. Ko bi bile notinih društsv, ampak da ss količkaj razmere boljše, bi
PETEK. 9. DECEMBRA
dS^bO
je zdravo
Angleški učenjak dr. Thomas Lewig ^ dalj časa bavi z raziskovanjem bolestnih o J čutkov, ki se porsjsjo iz strupov, ki jih prid* luje telo ssmo. V vsaki mišici, ki je prisiljenj ostati dalj čans UppetS In negibna, ae pojevii« nekakšni krči. Ti ki^i so baš posledica stri I pen, ki so se med negibnostjo stvorUi v mišici. Krvni obtok je do neke mere sposoben odplavJ Ijati te strupe; če drži človek glavo in oči obiJ njene dalj časa negibno v isto smer, ker ga J tej smeti nekaj zanima, n. pr. prizor na odru mu srce baš zaradi te dulevne napetosti deluj« močneje in je struja krvi bolj sposobna od|)lavUa*i strupe, ki nastajajo v negibnih miJ Acnh vratn in oči Kakor hitro zanimanje mi? na, pa^bo^ človek občutil malo bolečine v vrutu itd. | I Telo ai v takšnih primerih pomaga še na drug način, s tako zvanind refleksnimi gibi, torej g takšnimi, ki se kakor dihanje in trenje z vekami I vršijo neprostoveljno. S temi refleksnimi gi.J bi si olajša poplave krvi skeii otrdele milic*. I Sem spada tudi »ehanje. Z zehanjem, ki Je morda "nevljudno", a vsekakor zdravo, se po-speli krvni tok kekor pri omenjenih refleksnih I gibih. Bolečine v glavi in vratu ter utrujenost, tf Je samo posledica nakopičenja telesnih I strupov, se tako na preprost način preprečijo. Sedaj nam bo rasumljivo, zakaj zehamo zvečer, ko smo utrujeni, in zjutraj, ko so nam neki deli telesa od lešanja otrdeli. Učinek zehanji poudarjamo šs z bolj ali manj neprostovoljnim istogovanjem rok, nog in hrbta, a tudi s telo-vadnimi vajami. Človek ni edino bitje, ki zebe, saj imamo n. pr. čeetokrat priliko videti psa, ki se je dvignil, sazehal in začel stegovati hrbet Tako ravnajo tudi ostali sesalci, a tudi ptice in plazilci. Kača, ki preži, zvita okoli Msa^fJomelius Vanderbilt, že- veje cele ure na svojo žrtev, se varuje kn nih nHhrgn ameriškega ntagna-	liittH^^^^^^m
ta, še ne obMl krfše; še se lah-
Milijoni
v operi, tegs ne
nadzornika, k fede
__________________Jeraciji
in k Prosvetni metid v 1. 1888.
jih bodo držali as vsako ceno. sveta sslo naraetla ne nei Mnogo naših ljudi Ima oprav- kih. Pni vsem tem jih ima II ka z evti in so drugečs vsek dan 17 in ee jih bo še neksj nsroči-v nevernosti. Naša jednota nam lo kot se vidi. Ako bi vse neeel je edine pomoč, ssto jo podpi- blne vsaj tako storile kot to, pe rsjmo, ds bo labko podplrato tu- bi b« sa Prosveto boljši obsto dl ona nas. V jsmah delam od nek, Isvoljen je bil vee etari od: mojega 18. leta etsroeti, to jg JjT » enegs od Ista 1901, ksr snsšs vsegs I Društvo bo spedslo k skupaj 81 let In vee ta čae nisem došivel še nobene nesgodo, do sedaj, fttiri leto som delal v tunelu, kjer je depeš meja med Jugoslsvljo ln Apetrijo bllsu Js-kjsr pričenja Koroška. L. 1808 ssm prišsl v Calumet, Mich., kjer sem 4slal v bakra-nih majnah. Tam ssm dslel vss
v premogokopih v Greenabur-gu. Kar m ml nl pripetilo v 81, Istih v resnih jamah in navsrnih delih, nm js doletelo ne oestl., Sploh sa na smeriških cestah danes dogsjs največ nesreč.
......društvo 288.
O aovjstlk In Mlhrsnkee, Wls. —. < ita, piše In kritlsira Rusijo Zdi ae mi, da no allko o aovjetakem Te slike pe nieem ročevalcev, ismed ksteri pisali rsenien* ga niso vidsli, ker v ao mogli. Ruske
nesnag*	j 1	mm
nove pr »aorti t ve v ekonomiji le vaškemu
morajo pokasatl, če Jaaao allko o, dobil Is kl pišejo ai lshko aam ust aijl. sko čito deta ln če bo teko sto
le lepo
_ življsnjs. noj, da tok sistem kot je siji bo v doglednem
Naše mesto
fal mi
Mihvaakee. — Mesto Milwau kee je lep kraj, kraj|t|mpredka Predmestje nove dobe. Dirinds; koruptnih poHtlčsrjev nima pr nas posebne sreče v zadnjih le tih. Naša slovenska naselbina se ne more ponašati pri mestu kot dsl naprednegS strojs. Naše živ Ijenje jo kskor šlroks veliko mestns cesta, polna divjega tru-tfa in hrušče. Naša drnštVa in irugl zavodi so polni breshar h glasov, kakor razgla 5ene orgije* Vsaka piščsttn pojt svoje, nobena ne sluša volj* organi sta. Kako da se nismo na^ veHčaU poslušati teh divjih or Tol| človeškega življenje, Id ne posnsjo vsč' soglasja? Vlada labega vzglede je segle v nes reko eo nsm dsnee telesa, ki b!
napredkpi lf
________M »eteri pote
peni pel strasti ln neugnanosti iščejo še zadnje ostenke dobre vpije.
Ce pesno Čitamo, o čem piše
naša mladina-v angleščini, vidi
--.....-L -----
ko
Amerllgnov
■Kipi
mo, da njih poteze niso najboljše; "good-time" je njih simbol. Za vsako ceno zahtevajo to. Prav redko pridejo v poštev posledice, v pretežni večini so na krivi poti. To in drugo nam daje ki postajajo vedno
•■■I
Ob pralni ceeti cveto pisane cvetke. Prah s ceste jim je pokril cvetove, da ne vidimo krasnih barv. Vlije se dež in cvetje opere. Lepota mnogobrojcih cvetov spet razveseljuje naše oko. —Tako se bo zgodilo tudi pri nas.
O, naj le pridejo deževni, vi ■kKm dnevi v našem ži da bolj natanko vidimo In spoznamo našo bodočnost. Naj nam ,tudi taki viharji za hip Spodmaknejo tla—jutri in pojutrišnjem bo spet solnce sijalo. Pa pravijo, da je življenje le
žaioet	John Paullch.
■■■■■■■

Erke Slavonic Piomers of California. Pub-llshed on oocasion of the Diamond Jubille, 1867-1932, <rf the Slavonic and Benevolent So-cisty of San Francisco. Edited by Vjekoslav Metor. Priče one doDar. ? ,
S tem naslovom je zadnje dni izšla v San Frantiscu knjiga v velikem formatu in mehko na okrog Oto straneh. Vsebuje 26 člankov v angleščini, 20 v hrvaščini in enega v slovenščini, ki ga j# spisala miss Anna Fabian; poleg tega ima dbiliso krajevnih slik, zemljepisnih obrazcev in portretov ter skupin raznih pionirjev in drugih. Knjiga je izšla, kot pove naslov, ob priliki diamantnega jubileja ali pet-i nsedem deset letnice organizacije "Slavensko Usajamno i Potporno Društvo" v San Francih cu, ki je bilo ustanovljeno v letu 1857. To društvo >e menda samostojno, lokalna organizacija, zato ne sme biti nič čudnega, če marši bde med nami ni do danes še nič slišal o njem. Ustanovili so ga dalmatinski Hrvatje, ki so se že v prvi polovici prejšnjega stoletja naseljevali v južnih državah in na pacifični obali A-merike. To društvo — ki je bilo inkorporira no z imenom "Slavonic Ittyric Mutual Benevo lent Society" (z besedo "Slavonic" so označili Slavensko, kar je napačno; pravilno v angle
------------- . ščini je Slavic za Ravensko ali slovansko) -
Virden, IIL—Vsem, ki so bili je vsekakor najstarejša jugoslovanska podpor mnenja, da bodo z glasovanjem! na organizacija v Ameriki.
:i kakor hrvaški članki v knjigi « zanimivi, Večinoma se bavijo z zgodovino ii življenjem Hrvatov, predvsem Dalmatincev, i Kaliforniji. Omenjene so vse naselbine in v« podporna ter kulturna društva. Miss Aniu Fabian iz San Francisca je prispevala dalji slovenski članek % naslovom "Zgodovina Slo


ho-

za Thomasa pomagali izvoliti j Hoovra, povemo, da so na sedi | ; navadni kapltolistični reklami, staremu triku stolih mačkov. In; *dsj|po volitvah, vsi oni, kl so hodili okrog in nosi)! v svojimi kunštih glavicah ta bsvbav, kei
nl^niK^ naiLSl	j7-l kljub slov
^ ničnim in tiskovnim pomotam - precej I stvar. Avtorica ni pozabila omenrti zloglsm "Rajdke doline". Miea Fabian ima v tej knji gi tudi kratek spie v angleščini o društvu Path finders št 681 SNIP*.
Glavno, kar moti v tej knjigi, je nacional. stični duh, ki veje i* večine engieških in hrvs Mcih člankov. Zgodovina naiih naseljencev pa naj eo kjerkoli, ni popolna, če je zanemar jena ali ignorirana socialna stran njihove* življenja. In v tem del04 ki hoče biti done«i k zgodovini, je ta stran tdtolno-ignorira na ■
■ ......... 1
Pozitivna elektrika
«pf - ■ -»s ^ r —
gnili sistem, sa katerega pa so ssmi glssovsli.
Izid lokalnega glasovanja pri splošnih volitvah je sledeči: Roosevelt 14,810, Hoover 7081, Thomas 1587, Foster 184, S. L. 31 in prohibicionlst 47. Andy Steed, socialistični kandidat i egjslaturo, je dobil 1889.
; • FranH^Deretolf]
Letna ae ja dmštra 188 Mllwaukee, Wla. — DruHme "Venera" št. 188. SMPJ» bo imelo svojo letno sejo ns 18, decem-brs. Volil se bo odbor za prihodnje leto in uradfte ss bo druge vsšns ssdeve. Z^o je vedno in
Ns tehnološkem institutu Imlifomijske iin, verne je C. A. Anderaon rasiskoval neke e^ trične delce, nastajajoče pri vpsdanju ko
__ ________mičnik žarkov na atome. Ugotovil je, da «>1
potrebno, da se. vss čtonioe ude- delci nositolji pozitivne elektrike in da .maj ležijo. Cim več nas bo, tem lag- presenetljivo majhno gmoto. Doslej so ^
sa noeitoe pozitivne elektrike tako zvani1 pn toni, to so vodikevi atomi, ki so tognbfli obkit šujoče jih elektrone. Teža protona je blls "krat večja od teže elektrona, ki velja za no*«K negativne elektrike. Andereon je po » kem sdaj nsšel nove noslke pozitivne elektr ke, samostojne delce, kl so v bistvu docela sw ni elektronom. Ce se bodo	»
Ijs bomo rešile našo stvari in I bolj s# bodo članice zanimale društvene eeje v prihodnjem lp? tu. Torej ne svidenje na letni seji 18. decembra!—Tajnica.
Waehington. — Vse državne in okrajne vlade so bito to dni po vladni finančni < naj jI pošljejo ia-formacije o stanju fcresposslno- j sli. Vodstvo šoli iavedeti. koU-ko _
na podpireaip | januarja inlebruarja. dobRi tudi informacije o I
ta M L
ki jo
nsj vsčja Industrija v Ameriki.
trdili, potem bo twfca sedsnjs nszirsnja o| stvu elektrike temeljito *vMlfi* __
(Našaljavaaj« ls L koloss.) stvom in smatra jsvni kredit za svoj privsu privilegij.	tmmU4
UT nl t njegovem programu To por. ^ gs ne bo dovolil, če bo mogel. Najbrž. m1» da. ds je pivo »oosoraltovn m^ to » odvije pipo, da bo tekla - voda Zabave^
petek.

iz Jugoslavije
FKOS
VET*
(lirtrva poročil« U JacMtovfK)
24. nov. 19:52.
Ljubljana
Varčevanje. -...nia in znižanja državnih ie-utkov je ministrski svet odo. i r;i novo uredbo o potnih in ae-Htvenih stroških miniatrov, ba-L in državnih ualužbencev. Ministrom in bw»m se znižajo potne dnevnice aa službena pozvanja v državi za 10 odstot-v inoaematvu za 30 do 40 "stotkov, ker so bile pač dnevnice za potovanje v inozemstvu elo visoke; kilometra*« ae zni-a u 25 do 88 odatotkov, selitveni stroški pa za 50 do 80 odstotkov. Državnim nameščencem L, znižajo potni stroški (dnev-nic,) pri službenih Potovanjih n io, v inozemstvu za 20 od-40tkov, ostale pristojbine, selitveni stroški in kilometraža pa n 25 odstotkov.
Jugoslavije in Brazilija, j-Narodna skupščina je te dni sprejela trgovinsko pogodbo z Brazilijo. Odbor, ki je frrouča-tjogodbo, je podal v skupščini Ločilo. Priporočal je sprejetje T >dbe, če», da je trgovinska bilanca z Brazilijo ak<fna|jO-glasil se je poslanec Stanojevič, ki je predsednik beograjske trgovske zbornice ter dementiral mnenje odbora. S številkami je dokazal,' da je naša trgovina z Brazilijo zelo pasivna. Naš uvoz v Brazilijo znaša jedva 67 milijonov Din, dočim znaša izvoz iz Brazilije 960 milijonov Din, od tega samo kave za 86 milijonov. Bedasto je torej govoriti o aktivnosti naše trgovine z Brazi-Kljub tem dokazom tega
poslanca je skupščina pogodbo
odobrila, irt
vez
voz 96 milijonov, iz-670 tisoč — taki trgovini pravijo strokovnjaki v skupščini, da je aktivna! Kaj ne igramo imenitno politiko? . . •
Ponarejeni kovanci. — Pred nekaj dnevi se je vršil v Radečah semenj, na katerem je neki mlad človek spravil več ponarejenih novcev po 20 Din v promet. Ko so ga zasačili, so ga prijeli, on pa je začel kričati in kazati na nekoga drugega. Tako mu je uspelo ubežati. TI fal-zifikati se pojavljajo povsod. I-stočasno poročajo tudi iz Varaž-dina, (la so tamkaj aretirali nekega kmeta, ki je imel v svoji kleti mojstrske priprave za ponarejanje srebrnih novcev. Teh falzifikatov je precej spravil v promet.
Fa j mofller v zaporu. — Na Hrvatskem, v Varešu je bU župnik Dominik Pavlovič obsojen na mesec dni zapora, ker se je pregrešil zoper zakon o zborovanju. Sklical je namreč aestanek kmetov in govoril na tem sestanku nerežimsko. Višje sodišče je obsodbo potrdilo in župnik je že nastopil kazen. Povezal je culo in od&el v sodne zapore, kjer bo odsedel meaec dni.
Umrli so: V Ptuju uradnik okrajnega glavarstva Ivan Gom-v Mariboru dvorni svetnik y pokoju, 79-letni Ivan Sorll, v &t. Pavlu pri Preboldu orožniški komandir Mihael Speglič, v Konjicah lekarnar Vaclav Prorazil, •«tar 50 let, v Ljubljani 78-letna Joaipina Chrištefova, žena šol k« t a upravitelja, v celjski bolnici -2-letni delavec Kari Kum Pergar od St. Jurja ob južni železnici; v Belgiji pa je umrl rudar Anton Kokotec, dema Iz Lokovca pri Laškem. Pred »ti rim' leti je odšel v belgijske 1 li<lnike v mestu Eysden, kjer l>a i jo nakopal bolezen, da je mor»l v bolnico. Operiral! ao ga, n,'KI rojak je žrtvoval zanj kri po transfuziji, a vse ni nič poma-M •• Zapustil je tri brate, dve M>,ri in očeta.
i>r/avni proračun._Vlada je
^ «11 ožila Narodni skupščini nov 1 "i za leto 1988-84. Prora-,,J" »« sestavil finančni miniater * '«ndunco, kolikor mogoče znl-proračun, znižati ga na mi-,ll.n,um- ln Uko je U proračun ' 1 lanskega znižan za 884 mili-J '.m ht.\ tisoč dinarjev in zna, ^upni predlog finančnega "^-tra 10,438 milijonov dinar-a j večja vsota pripade se-voinemu ministrstvu, ki < predvidenih 2,001 milijon I>in. Za aodalno poli 1° določenih le 180 rallljo-'hn. za proavetno miniatr-'H4 milijonov Din. O pro-nu bo zdaj razpravljala
Je v,
\,.r|.
m i j !w:o tik.,
h 11 ra/
skupščina, nakar pojde še pred senat in potem ga bo potrdil kralj.
Kazprava zaradi uboja. —
Pred velikim kazenskim senatom na mariborskem sodišču se je vršila te dni razprava zoper 234etnega delavca Antona Seb-gerja z Aženjskega vrha pri Gornji Radgoni. Ta je prišel 2. oktobra letos popoldne k Rahar-jevim na Polico in so mu tamkaj postregli z jabolkom. Senger je znan pretepač ln zato mu je gospodar v strahu nosil jabolčni^ na mizo.'Ko je prišla noč, se ga je hotel odkrižati. A ni vedel kako. Zato je Rajher poslal po soseda, posestnika Jakoba Kotnika in ga prosil, naj spravi Sengerja iz hiše. Kotnik je prišel z bikovko in mirno spravil Sengerja iz hiše, zunaj pa sta se tadva sprijela in v tepežu je Senger zasadil krivec Kotniku v sence. Kotnik je naslednjega dta zaradi te rane umrl. Obtoženi Senger se brani s silobranom. Pravi, da mu je Kotnik pokleknil na prsi in da ga je z nožem le v obrambi, Ker sodišče pozna Sengerja kot sirovega človeka, ni vferjelo njegovemu zagovoru in ga obsodilo na šest let ječe.
8 mesecev za uboj. — Novomeško sod išče je te dni obravna 16 tudi zadevo uboja posestnika Franceta Amigonija iz Bfeviš pri Kraškem. Ta je popival nekega avgustovskega dne v vinoto-ču posestnika Starca v Rovišah. V zidanici je bilo več gostov, med njimi posestnik Josip Maru-šič iz istega kraja. Med Amigo-nljem in Marušičem je prišlo zaradi enega očitanega litra vina do prepira in pretepa. V pretepu je MaruŠiČ s kolom pobil Amigonija na tla. Dobil je tako hudo rano na glavl> da je naslednji dan umri. Obtoženi Marušič se je zagovarjal s silobranom ter je bil obsojen samo na 8 mesecev ječe. t .
Brezposelnost med učitelji— Učiteljski poklic že davno nima več tistega previsokega ugleda, ki ga je imlPvčaal, ko je.bilo šol manj in tudi manj učiteljev Z razširjenjem šol je obenem narastlo število učiteljev in spričo pogostega zniževanja njihovih plač je javnost spoznavala Čimdalje bolj, da spada učitelj-stvo prav za prav med proleta-rijat. Tako so učitelji postali to, kar so: delavci, mezdni delavci Posebno to, da v sedanjih časih vse drŽave ne gledajo v učiteljih samo učitelje, ampak da ao napravile iz njih hlapce, ki jim morajo služiti v vsem, prav to je tiato — pa kaj bi govorili! Na samih učiteljskih zborovanjih slišiš pogosto take besede in obtožbe. Dotok na učiteljišča pa je še vedno velik. To je menda naj krajša pot, da prideš do službe kot študiran človek. Vsaj včaa' je bilo tako: položil si maturo na učiteljišču, bil si izprašsn u-čitelj in država te je Ukoj namestila in začel si samostojno življenje, uči( trideset let in šel uživat pokojnino. Zdaj ni več U-ko. Učitelji, ki,končajo fcolo, pri dejo le redko in težko do kruha. Število šol in učiteljskih mest sicer narašča, a državni proračun se znižuje, praznih službe nlh mest je precej, s morajo o-sUti prazna. Vaako leto pa vrže jo učiteljišča nove učitelje ln u čiteljice v tivljenje, ki bi se moralo imenovati alužba, pa je prav sa prav brezposelnost. Samo Sloveniji čaka že tri leta lepo itevilo novih učiteljev na službe, pa jih ne dobe. Teh abaol-ventov učiteljišč je danea v Sloveniji okrog 600, letošnje šolako leto pa bo vrgle na delovni trg novih sto učiteljev in učiteljic. Zaradi tega io brezposelni uči-tel j l aklicali te dni v Ljubljani zborovanje, na katerem so se pogovorili o svojih skrifeh in travah. Na tri atvari so se ze-dinili. da bi jih bilo treba stori-ti. da bi se njih položaj izboljšal. Najprej naj bi prosvetna ob-laat izvrševala po zakonu upokojitve. Polno Je učiteljev in u-čtteljic. ki bi šli radi v pokoj m bi imeli že polno pokojnino; U-ko bi se takoj, izpraznilo nekaj mest Moralo bi se, drugič, urediti vprašanje omotenih učite-Ijic, ki vršijo službo, daal imajo njih možje dobre alužbe. Tod* ti imajo tudi dobre zveze in do-
igoato sa svoje žene naj-Uša službena mesta. Zato tudi zakon glede Uklh kar lepo molči, sto ln sto učiteljskih absolventov pa pohaja brez poala, pa M v njih vendar polno zdravja n želja, priti do dela pri vtgaja-nju mladine. Te generacije učiteljev izhajajo po večini iz delavskih, uradniških in kmečkih vrat, pa so jih sUršl v času štu diranja podpirali s težavo in i epo nado, da bodo po maturi dobili alužbe. A ti absolventi morajo že tretje leto po maturi živeti še zmerom na stro&ke staršev. Zborovale! so sprejeli nekaj resolucij in poalali nekaj )rošenj na oblasti in prosvetno ministrstvo s prošnjo, naj se vprašanje njih brezposelnosti reši pO njih nasvetih;
Smrtna nesreča na stavbi. Borza dela zida na Bletweleovi cesti svojo palač*, kl ao jo izpr-va imenovali Delavski azil, a ao potem izpremenili to ime v De-avski dom, kar se jim zdi bolj imenitno. To praeaj veliko po-
tvrdka
Dr. Buio škerU:
o
—-

bresponelnl delavci
v boju |
slopje mora gradbena
Spolni razvoj ženske je na neki stopinji označen z dobivanjem mesečnega perila. Prvo I mesečno perilo, ki ga bom v nadaljnjem na kratico imenoval menarhe* «1 edini znak apol-| nega dozorevanja ženake, po katerem bi mogli dbvetno sklepati | na doseženo spolno zrelost ženske. Ampak monarha je za de-1 kle, ki dozoreva v ženo, tak dogodek in Uko važen mejnik v i njenem življenju, da jo smemo| vzeti W podlago za opazovanja o spolni arelostl ženske.
Kakor vsakdo iz kroga svojih j bližnjih sorodnikov ve, naatopa spolna zrelost v različni staro-1 sti pri ri^ltčnih Ženskah. A vendar je menarha dokaj trdno ve-1 zana na neko stopajo razvoja in | na neko starost.
Ako si naredimo ali pregledi damo sUtistiko o menarhi kate-
protl evik

mogla o njih itreči končna sodbo. Končno ai še oglejmo vplivi podnebja. Dosedaj ao smatrali, da naatopa menarha tem pozneje, čim bolj ae oddaljujemo od ravnika na aever ali jug. SeaU-vili ao celo Ubele, kl naj bi to mnenje podprle. 2al, pa prav
Dedek po pogodbi dbvršitl v si- regakoli naroda (podatke o tem te Ubele dokazujejo, da stvar ni
rovem stanju še to leto. Ker je sezona že pozna, hitijo z om in delajo tudi ponoči do desetih zvečer. V tej temi se je ponesrečil tesarski delavec, 32-l4t-ni Ivan Grabnar iz Šiške. Nekoliko pred koncem šihta 28. nov. zvečer je omahnil z ogrodja in padel globoko v kletne prostore Dva njegova sodelavca aU sli-
zbirajo skoraj vse glnekole&k porodnišnice), potem dobimo sa neko sUrost v dotičnem narodu največ primerov prvega meaeč-nega perila. Ta aUroat je n. pr.
SI Slovenkah 14—16 let, pri hinjah 16—16 let, pri Norve-žankah 14—16 fet, pri Holand-
kah 13—14 let itd. Te aUroat* ve** bmlog morda ^ opocorile
________________ne dobe veljajo »a večino žensk na prav nepravilno razdeliUv
šala top padec, pohitela sU dol navedenih narodov . Seveda jih menarhe po Evropi z ozirom na in našla Grabnarja negibnega na je jako mnQgQ iie prej «trtlih" geograf ako širino. Kako to, da tleh. Dvignile aU ga ln Grabnar | in prav u poWjg. Sko-| imajo Norvefcnke ob laUm 6a-
Uko enostavna. Najdemo nam reč lato povprečno starost na prav različnih geografakih širinah, ne le v Evropi, temveč po v aem svetu. Ako si ogledamo1 le Evropo, potem ao prej navedene številke sUrostl ob menarhi pri različnih narodih pailji-
se je zavedel. Na glavi je imel majhno rano, iz katere je krvavel. Takoj nato pa se je spet onesvestil. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico, kjer pa je ponoči umrl. Imel je prebito lobanjo in hude notranje poškodbe. Zapušča vdovo in dva maj na otroka. "
raj pri vseh narodih Evrope I nastopa prvo tnenečno perilo | normalno v mejah med 10. in | 20. letom aUroeti. To pomeni, da imamo v teku teh deset dol enajst let sklenjeno vrsto primerov, vrsto, M se začenja in I ae konfe » malo primeri In' ki Ime m<jveg primerov nekje v I
C
SUngl In Mrvar oproščena— i sredini, ki jo moremo amatratl
Ker so orožniki pobeglega katz-J^ a„ mani tlplčno M on|
njenca Mrvarja aretirali, se je proti njemu in Stanglu lahko vršila razprava pred novomeškimi sodniki. Oba se nahajata že d«lj časa v kaznilnici, kjer morata presedeti daljšo kazen ztrkdi vlb-mov in napadov. Preden so Stangla aretirali, je prišlo do pravega streljanja med njim ln orožniki. V: tej bitki Je debli strel v glavo, zaradi Čeaar je o slepel. In tako je Stangl stopil zdaj slep pred sodnike. Oba je sodišče — že potem ko sU se nahajala v kaznilnici — na teme-
narod (plim. zgoraj l). Ze abnormalno mpramo amatratl vae one primere, ki'Uie Izven sklenjene vrste (ob Zadostnem številu opazovanj devedal), bodisi da pri njih nastopa ntenartm prej, bodiai da ee pojavi kasneje (torej n/pr,ua 7. ali 2«. le-
su menarho, kakor Slovenk«? Kako to, da naatopa sreloat Nizozemkah prej nogo pri hinjah? Pri alednjih prej nego pri Norveftankaih? In pri teh znatno prej nego pri Svedkah ln Finkah?
Opazimo ilaati zanimivo mejo med menarho a 14.—16. in a 15.—16. letom. Ta meja aega kakor klin v anoe srednje Evrope. Na holandskem opazimo, da nastopa menarha prej nego bi pričakovali, Severnoevrop-ske nižine z Vzhodnim morjem oči vidno vplivajo na poUk mej-niee med 16.—18. letom ln 16.— 17. letom. Celotna tu opazovana razdel
tom). Dtrtd je torej členjenost ba aUrostl ob apolnt arelostl pa
vrste od 10 do 80 let skoraj za navaja na primerjavo a potekom
vao Evropo veljavna, leži srednja vrednost vseke posamezne | vrste, torej sUrost, v kateri najdemo največ primerov, pri I
lju neke anonimne ovadbe obto- PO-ameznih narodih dokaj raz-žilo napada na rudniškega rav-M*no kakor ^ kale jo že zgoraj natelja Novotnega Iz Črnomlja, navedeni podatki.
ki aU mu dva napadalca leta 1926 odnesle aktovko s 40,000 Din v gotovini. Obtožnica se je sklicevali le na neko nepodpisg-no pismo la Zagreba, v katerem neka ženska sporoča sodišču, da sU U rop isvršila Stangl in Mrvar, oba iz Gotne vasi pri Novem mestu doma. Na razpravi, ki se je vršila t. m., sU o-ba obtoženca krivdo Ujila, prič ni bilo nikakih ln tako sodišče obema obtožencema ni moglo d#-kazati krivde ln aU bila oba 0-proščena. Odvedli ju bodo nazaj v mariborsko kaznilnico. Obteženi Mrvar pa je bil obsojen zaradi tatvine kolesa v Groeup-____
ljem pred tedni, ko je orožniški i ^v^
Vprašanje Je eedaj, kaj je tem razlikam vzrok?
Pred vsem mogoče raaa? Ali pa socialne razlike? Ali geografska lega? Ali podnebje? Ali tel kaj drugega, nam ie neznane-
*a?
■Vprašanje po vzroku je tettto in odgovor nanj prav tako. Gotovo igrajo vae tu ngitsfte motnosti važno vlogo pri dozorevanju žensk«. Da Je spolna zrelost lahko po raai različna, al predaUvimo razmeroma lahko. In ros eo tudi znane razlike. Tako dozorevajo n» pr. 2fdovke povsod pii# nego pa prlpadnlee naroda, v katerem Mirijo. (2i-sfce* ni, rasni? pojem.
eskorti v Ljubljani pobegnil ter	^^	^
jo mahnil proti Gotni vasi. Za | ipoj(8n| |n me|j|n|. lf
ree |<>go <yUJI evropski naro-
iflSae
toplotnih ln padavinskih kri vulj, po katerih sodimo, ali je podnebje na dotičnem kraju o-ceaneko aH pa kontinentalno. Na kratko povedano: ooeanako Je podnebje tam, kjer Je mala toplotna razlik* med slmo ln poletjem, kjer torej nimamo posebno atroge zime, pa tudi ne pretoplega poletja, kjer pa Je vlaga v zraku velika In Je mnogo padavin v navadno več do-bah v letu. Oceanaka klima stoji v Evropi pod vplivom Zalivskega toka. Kontinent«!no klimo označujejo velike toplotne razlike med zimo in «>oletjem ter malo vlafe ln manj padavin, ln Ae te po navadi zlaatl v poletnih mesecih pod vplivom neviht. C a si vzamemo kot mejo raaliko 20" G med ersdnjp zimsko in poletno toploto v zraku, potem o-pazimo podoben potek te črte, kakor meje med menarho v 14* —16. letu ln v 16—1«, letu. Tudi ono Izbočnino proti vzhodom najdemo nad Vahodnim morjem. Ako primerjamo ie januarsko izoterno 0*, vidimo prav podoben iH»t«k ln prav t*•
to Utvino je dobil 8 meseca strogega zapora.	idi)>	„ tudi msd Men
"'Nameravan rop ob bele« dne- Finkami jn brunetkami: na SloJU— -_____________
vn; — V Mi! dolini ime pod- vnukim 1» v ju*. Evropi dozorel ko mejo med bolj ooeansklm ln jetnik Filip ftibenlk svojo pri- brunetke prej nego bbmdinke, MJ ImntlnenUlnlm pedavin-tarno in poleg nje tudi Plaarne. a^veru pa narobe. Prav to Jkim režimom. Zdi ae torsj. da V plaarni atoji železna blagaj- p(l ^ nB nezadeitnoat redage, imamo tu opravlU i nekim vpH-na, v kateri je zmerom nekaj ^ ^ w ^	^^ vom kMmAUWh pPilik na naetop
denarja. V plaarni ae je 24. nov.	< ■ "I I^H gmmFg
dopoldne nahajala podjetnikova lena ter urejevala nekaj v blagajni, kl Je bila seveda odprU. Nenadoma je atopil v pisarno s ceste mlad človek, skolil naglo h gospe, jo z desnico zgrabil m vrst in davil, s levico pe je gel v blagajno. Gospa Je bila prisebna In je vrata takoj priprla. Med njima se je vnela bor-ba, v kateri Je goape z zadnjimi močmi zgrabila neko steklei ter z vso močjo udarila napadalce po glavi. Napadalec ee je. J _	, . . . . _ .
zgrabil za glavo »rn5l	^ ,n 44u?«ntk° 7	™
t.i na ***** r.oaon ae ie izčroa- <^z«reva navadno Pfej.vVobčel ji pustiti
rasMmml
■ToH mša« raM, Tako vemo, da nastopa v B-vropi menarha v mestih navad-no znatno pref nego na deželi. To al raslagamo z boljšimi higienskimi prilikami v mestu, dalje z duševnimi vplivi (v me-1 tak mal vkljuiek stu dcjl seksualna fantazija vet I na Tirolskem,
spolne zrelosti pri ženaki zume se,
tu zarieane, Še potrebne korektur. Gotovo bomo našli ie vei vključim v kasnejše allp Hi zgodne menarhe li»Mk>boo ka-
tudi v^lpah da um na-
netivs nego ns deželi po raznih I stopa menarha kaaneje). Salo gledalskih In kinematografskih podrdbne krajevne raaiskave predsUvah, pa tudi po iti v u morajo dati v bodoln—M toč itd.). Važna Je tudi razlika najio aliko o začetku maaačnega tWj0š	Pri **eekah raznih naro-
dov, Tako ho najbrže v Apani
tel na ceato. Gospe se Je izčrpal »»reva na vao no psej, voodsij.	v aradlnl dežele avet-
na akerodazgrudila. Meiezčaa smatramo laWko za dodano.	pJTiJ
'težko telesno del« ovne spolni kontinentalno podnebje. Does-razvoj, medtem ko ga zedoetaa denje krajevne raziakave hrana, zadostni mir U letenje I NorveHum a« podmeno o
je obvestila o tem sosede in do* Utvce, a takrat že mlad#fa napadalca ni bilo nikjer. Tudi poli> cija ga najbrž ne be zasledila. Do takih napadov utegne priti poaebno to zimo še večkrat, ker bo beda brezposelnih te hujše v snegu kot aedaj.
ln apanj^jpepesuj^Jo. Vei ti pogoji lalfto vplivajo na spolni razvoj in ae brez dvoma vendar de danes i« aie no znanetve»io "delani, da bi ae
<m
ob menarfil) a ikmI ■■K prilikami potndBe. ■ /.a Hbn^nijo, p« doseianjih podatkih iz ragnlh okrajtv, mo-
remo sklepati, da imajo okraji Brežice in Krško (najbrž pa tudi vae .Prok^murje ln veliki de) Slovenakth goric, odkoder pa ia nimamo podatkov) najkaanejio menarho, prav lato velja tudi za Kočevje. Najbolj zgodno menarho im*U okraj Logatec in Kranj—Akofja Loka ter meato Ljubljana. To bodi navedeno le kot prjmer. It ta raadelltve po jutnepi delu Slovenije pa ie spoznamo, d« morajo raaen podnebni)) prilik vplivati tudi ie drugi momenti, Med temi je najvainejll abaol utna višina nad morjem, krajevna lega do* lin (ni vseeno, ali piha po doli-jlA raMni aH pa juini veter!) in absolutna množina padavin ter vlage v zraku. Vaa t« opazovanja pa aa Slovenijo ie niao zaključena.
Ako torej šs enkrat ponovimo do zdaj mame motnosti, kaj vpliva na raavoj spolne zrelosti, al moramo motne viroke raadelltl nekako takole:
1. Notranje (raaa, podedova-nja, boleaen. abnormalnoatl llea i notranjim Izločanjem).
a. Vnanje: a) naravae (pod nebje, geografaka lega, višina nad morjem, značaj hrane, kolikor je odvlaen od geološke podlage tal), b) umetne aH sociološke (vzgoja, hrana, teteano dalo, Živčna razdražen ost po raz-| nem štivu, predstavah in ali kah).
Razglabljanja ln natančno znanstveno delo gtodgrtNp* nja spolne aralosti in vzrokov, ki Jo pospešujejo ali zaditljo, pa niso le teoretsko vatna a aU liiča antropologije ln dbie biologije, marveč tudi praktično.
Razdelitev spolne zrelosti šenske po Evropi bi morala n. pr. Odaevati v kazenskih zakonikih Um, kjev gre sa zaščito mladoletne ženske, n. pr. pred posli stvom, prod zapeljevanjem, pred prodajo v, prostitucijo itd. Ako prestane ne našem kasenakem zakoniku dekle točno na dan In uro a 14.,letom biti otrok tu J« pa k. s. a doviienjem 14 postalo spolno arsia ženska, pa-
da se zakonodavee nI dovolj ozi ral na eUtiettine podatke « ep^
ni zrelosti daklet aa Blovensksm vsaj v dravaki banovini. Pa to je seveda aamo primer. Saj ai na taka sUtlatlka menda ie nikjer niso zadoatno oprli« daa je več nego jasno, da morejo aa tako vaioe maje, krtor Je apol-na zrelost v primem kaznivih dejanj biti odločilne le metem% tlčno neoporečne atatlatlke iz posameznih pokrajin In driav. Tam, kjer spolna zretoet, merjena ob menarhi, nI za vao drŽavo enotna, kakor n, pr. na Norveškem,
pa tudi že na 0io-venskem, tam je treba Izbrati y.u va^.no /akonake dolodhe pa< vsaj najviije srednjo vrednost, ik> možnosti pa raje ia eno ali eelo dve leti več, zakaj tele potem smo lahko uverjeni, da tm do H|H»lne zrelosti aatčite-na večina deklet. V podrobnosti a« tu, tal, ne moramo apuMatl, naj zadostuje, kar Ja tu povedano, ie kot pobuda za
premi-
tljniii« o teh problemih
Za aoeiologa pa je menda tudi zanimivo, da pozna raallke ln vzroke Uh razlik. Ako primer Ja n. pr„ da viamem neki ek strem, kmečka (Jekl«U In sred njeiolbe Iz Imovltlh meičanekih rodbin, bd opezll. da naatopa pri slednjih menarha morda dve leti prej (krajevno različno). Menarha, oa. po nji presojana spolna araleet J* torej oči vid no odvisna od vranjih vzrokov, ki al jih ustvarja človek v svojih družabnih oblikah in pogojih
Aktualnost in kabaMallka
Maginot je umrl 7. januarja, Brland 7. marca, poumerja je umoril Gorgulov 7. maja, Gorgu-lova ao uamrtlli 14. aeptembra (2x7) in nate leto je deljivo 7.
Te podatke prlobčuje francoska revija "Mola." Sedmlco so smatrali Že od nekdaj za skrivnostno številko. Kaldejcl ao po-tnal) t planetov* teden so razde-lili v 7 dni, po Izraelcih je Bog uatvarll avet v 7 dneh, pri Grkih ae je teplo 7 moat za čast Ho-merjevega rojstnega kraja, Ime-11 so 7 modrijanov ln 7 avetov-nlh čudes, krščanstvo loči 7 naglavnih grehov In 7 arhangelov, apokaltpaa govori o knjigi a 7 pečati.
14 kot mnogokratnik sedmlce Ima veliko vlogo v zgodovini Bourbonov. Bastiljo Ja zavzela množica 14. Julija ln to je bil "uradni" začetek veHke ravolu-dije. Ludovlk XIV. ja aaaedsl prestol 1,1648., vsota teh številk da 14, Isto tako pri naslednjih dogodkih: Ludovika XIV. amrt I. 171«. v ataroatl 77 let; priče-Uk vlada Ludovika XIII14. ma-Ja In njegova amrt lito tako 14. majat rojstvo Henrika IV. 14. decembra njegova zmaga pri !vryju 14,. njegova smrt 14. maja.
»Mg*, število Bonapartov Je bilo 17. Ime Napoleon Bona-parte Šteje 17 črk, Napoleon ae je rodil 1H0M, ceaariea EvgentJ* aa je rodila l«2i, Napoleon III. ae Je uročil 1888, jh» tem dogodku Je vladal še 17 let, njegov ain Je umrl a 17. letom. Napoleon I. je umrl 8. maja 1881 (vaota teh številk je 17).
SUvlIo 18 Ja l«to tako prad-met prasnovem I h pradaUv. Rl-chard Wauner ae jt rodil 1818, umri Je 18. februarja, Ima in priimek mu štejsta 18 črk, napi-aal Je 18 oper, Bayrauth ja oaUvii zadnjič 18. septembra, "Tannhauaerjevo" partlturo Ja kanial 18. aprila 1844,18. marea 188i m	v Parizu -
propadel, 18. maja 1818 pa ja zmagal.
Kaj Ja sa vsemi temi številkami? Velika prevara. Ni težko med milijardami primerov ln , dogodkov izbrati nekoliko tleoč, kl na vides odkrivajo mlatičnost kakšnega šUvila, a to valja sa | vsa števila, ne aamo sa ta, V nekaterih primerih pa vpliva tu. di sugeatlja, Fraaaoakl pisatelj Rane Boyleave ja vedel, da ae Je njegova mati rodila 14. aprila in umrla 14. aprila, sam se Je rodil 14. aprila ln al Ja vzel šlvljenje napadu nevraatanlje apet 14. aprila. Taktnih draatlčnlh alu-čajev pa ja malo.
........* ■4'jH*
Anglija Izpodriva Ameriko v Ka-
■OtUwa, Kanada. — Kot posledica carinske vojne In neprestanega be|a za zunanje trge Amerika rapidno Izgublja tla v Kanadi Dolgo vrsto let Je uvozila v Kanado več blat« kot vae druge države akupaj. Njena najvišja korikurantlnja J« biU Velika BriUnlJa, kl Jo je v zadnjem fiskalnem letu tudi kealla.
Leta 1880 je ameriški | znašal nad 428 mllijoaov, tki pa nad 881 milijonov. V zadnjem letu Je ZdruAene države
v Kanado s« nad 178 blaga, Amerika pa aa nad 178 milijonov. K Um« Je velik« in največ pripomogel sedenji ca-rlnekl zakon ln pa traavinaka politika Anglije, ki neflitfe trgovino v okvirju svojih koieaij.
uvoa
Jm€k
ŽELEZNA PETA
Valu
rolMMI. »'iCVfl
Ivan
Socijnlm
P108
VET K
DECEMBRA
"Pokanje koetl ni bilo zabavno," Je bil od-
govor.	... .
Njegove mieli glede totte za odškodnino eo
bile nekoliko temne. Samo eno mu Je bilo jasno. namreč, da ni dobil odškodnine. Imel je občutek, da eo irpovedbe ravnatelja in delovodje imele slab vpliv na odločitev sodišča. Te i z po ved be, kakor je dejal, "niso bile Uke, kakor bi morale biti."
Sklenila eem, da U priče polščem. Eno pa je bilo jaeno. Jacksonova rama je bila usmiljenja vredna. Njegova žena je bila bolna in on »am ni mogel e pleteninp in krošnjar-jenjem toliko zaslutiti, da bl lahko vzdrteval družino. Dolgoval Je »Unarliio in njegov SU-rejši otrok, enajstletni fantič, je začel delati v tovarni.
"Mesto čuvaja naj bi mi dali," eo bile njegove besede, ko sem odhajala.
Ko sem potem videla odvetnika, ki je imel Jacksonovo zadevo, in oba vodja in ravnatelja tovarne, sem začela razumevati, da mora biti nekaj resničnega na tom, kar je trdil Krnest.
Odvetnik je delal vtis slabega in nezmožnega človeka. Pri pogledu nanj ee nisem čudila, da je Jacksonova zadeva bila izgubljena. Moja prve misel je bila, da se je Jadmonu zgodilo prav, zakaj pa Je vzel Ukšnega odvetnika. Ali takoj sem se jasno spomnila dvdi Ernstovlh trditev: "Družba zaposluje zelo sposobne odvetnike," ln "Kolonel Ingram Je zelo bistroumen odvetnik." Bilo mi Je Jaeno, da drušba lahko naroči sposobnejše jurisU, kot pa delavec kakor je Jsckson. Ali to je bila gotovo malenkost. Bila sem prepričana, da je bfl nek drugi UhUn vzrok, zakaj Je pravda končala neugodno za Jacksona, '"Zakaj ete sgilbili pravdo," eem vprašala. Odvetnik jo osupnil. V prvem trenotku ga je zmedlo in občutila sem sošalje k nesrečnemu majhnemu motu. Nato je sačei stokati. Mislim, da mu je bilo to stokanje prirojeno. Javkal jo nekaj o dokazilnem maUriJslu. Priče so Izpovedale le to, kar js koriatUo nasprotni etrartkl. Niti ena besedo ni bila izrečena v korist Jacksona. Priče so znalo, na kaUri strani Je kruh namazan z madom. Jockson jo bfl norec. BU je od kolonels Ingrama preplašen ln • zmeden, f
Kolonel Ingram je bil sijajen pri soališanju. Povzročil jo, dj» je Jockson dajal neugodne odgovore.
"Kako nsj bodo njegovi odgovori neugodni, ako Je bila pravica na njegovi strani," sem vprašala.
"Kaj ima s Um opraviti pravica," je vprašal. "Poglejte U knjige."
Pokazal jo s roko na zvezke, vrstečo so ob ^u ni njegove ploarno.
"Vso študirenje in čitanje Uh knjig mo je naučilo, da eU sokon in pravica dve različni stvari. Vprašaju kateregakoli odvetnika. Da se nauči, kje je pravica, treba iti v nedeljsko šolo. Da ss naučiš zakonov, pa treba preštudirati vso U knjigo."
"S tem hoče reči, da Je bil Jockson v pravom ln kljub Umu obeojen," som ga vpratela na preizkušnjo. "Hočete reči, da ni pravičnosti pri sodnikih CaldwSlbovega sodišča?"
Mali odvetnik me jo sa trenoUk gledal pozorno, nato pa je njegova hrabrost splahnela.
"Nobenih izgledov ni bilo." jo začel sopet javkajo. Norca so delali iz Jacksona, pa tudi
iz mene. Kakšne i^lede pa eem Imel? Kolonel
Inaram je sijajen odvetnik. Ako bi ne bil, ne vodil bi pravnih zadev Sierre Mills, Estonove sindikate, Berkeley Consolidated, Oakland, 6an Leonardo in Pleasenton Electric? On je od vet-nik trusta in kot tak ni plačan, da osUne norec. Kaj mielite, zakaj mu samo Sierre-Mills da letno dvajeet tisoč dolarjev? Ker jI je na leto toliko vreden-zato. Jaz nisem vreden tolir ko Ako bl bil, ne strsdal bl ln ne prevzemal bi slučajev, podobnih Jscksonu. Kaj misliU, koliko bi zaslužil, sko bi dobil proces T
"Gotovo bi Jacksona izželi," eem odgovorila. "Seveda," je rekel nejevoljno. "Moram vendar-živeti, mar ne?"
"Oženjen Je in ima otroke," sem rekla karajoče.
"Tudi jaz sem oženjen in imam otroke," je odgovoril "Razen mene nI na celem svetu človeka, ki bl Arbel za to, stradajo 11 ali ne?"
Poteze njegovega obraza ao posUle nenadoma mehke. Odprl je uro in mi pokazal majhno sliko, ki je bila prilepljena na notranji strani | pokrivala, predaUvIjaJoča njegovo ženo in njegovi dve majhni punčki.
To so. Poglejte jih. Težke čase smo preživeli, težke čase. Upal sem, da jih pošljem na j deželo, ako dobim Jacksonovo pravdo. Bolehajo tukaj, ali nimam sredoUv, da bl jih poslal na oddih."
Ko sem odhajala, je začel zopet stokati. i "Niti sence izgleda nleem imel. Kolonel Ingram ln sodnik Caldwell sta dobra prijaUlja. Nečem reči,'da je to prijateljetvo odločalo v pravdi, ako bi pri zasliševanju prič one pravilno Izpovedale. Vendar moram reči, da mi je sodnik CaldweH povzročal vse mogoče tež-koče, da mi prepreči zbrati pravi dokazilni material. Zakaj, sodnik Caldwell ln kolonel Iagram pripadata isti loži in istemu klubu. SUnUjeto v istem kraju ln ženi obiskujeto druga drugo Ur igrate nftist in podobne igre."
"Vi še verujeU, da jo bil Jackfcon v pravem," eem vprašala, Ur za trenoUk obstala na pragu.
"No verujem, temveč znam," je bil odgovor. "V začetku sem tudi verjel, da ima nekaUre izglede. Ali ni$ nisem rekel ženi. Nisem ji hotel pripravljati razočaranja. Ona tako hrepeni po deželi." —
"Zakaj niste opozorili na dejetvo, da jo Jsck-son poskušal očuvsti stroj škodo?"
To vprašanje eem oUvila na Petra Donelly, enega od delovodij, ki so bUi za pričo.
Dolgo je premišljal, preden je rekel. Nato Je pogledal bojasljlvo okrog a4b* in rekel:
čičke.^ak^h^^ae*^ nL^k^^toT "Ne razumem," aem relda. "Z drugimi beeedami, ne bilo bi priporočljivo," je odgovoril. "MieliU" - aem začela. "MlOllm, kar sem r^kel. Delam že več let v tovarni. Začel aem kot mlad fanU pri vrete-nu. Vedno in vedno sem ril dalje. Trdo bem delal, preden sem doeegel sedanje sUlišče. Sem z vodji zadovoljen. Bojim se, da v celi tovarni ril človeka, ki bl sUgntl roko, da me potegne is vode, ako bi ee potapljal. Bil sem navajen biti član organizacije. Ali pri dveh stpvkah som bil ns strani družbe. Imenovali so ms sUvkokszom. Niti človeka nI danee med njimi, ki bi hotel z menoj izpiti kozarec, ako bi ga povabil.	(Dalja prihodnjič.)
Bujavl je povesil brke in g e-dal na Jaltovljova s ozkim pogledom. Sem Jon je odpri usU in bo-jazljivo mignil.
—	Vojak je uničevalec ... je nadaljeval Jakovljov skozi zobe in potrdil to s krefko peovko.
—	Zakaj govoriš Uko — je strogo vprašal rujavi.
—	Midva, Miha« Evsjejič, nisva slišala Uh besed — je rekel proeeče Sem Jon. — To ti, Ja-kovijov, govoriš vsled žaloeti. . . Uko vsaj . .
Jakovljov se je vzravnal in trdo stopivši proti tovarišema, zopet tesno stisnil usta. Samo no-zdrvi so trepetale.
A ako Izve Malov za tvoje be-sede .... In vse drugo . . zatoši U stotniku propadeš, Jsko-
PETEK,
_ ee bojite
Ijsje govoril Jakovljov. Zamolčali so. Vsi Štirje so nepremično strmeli na kup rudečih zubljev pred svojimi nogami. Od vseh strani so jih om^evjJe kamene sUne in jih davila Ušl-na, pričakujoča nečese zlovešče-
No? —- je rekel rujavi — Ne bom mar sam moral po dr* va? .. . Jakovljov, kit - - -
Jakovljev je molče sunil puško iijonovu in, ne podvizajo a« oditi Malov je pogledal za njim, pogladll puškinocev z levo rqko. nato popravil kapo m rekel:
—4 Vsega ne prinese sam, kar sem nalomil . . . seveda. Stopil je od ognje, držeč puš-
CudoviUiMti koralnih polj pod
vljov, da . . — js prepričevslnoli^',^ remi. Ali takoj se je obr
nll in radostno objavil:
— Vse bran je vino sem prevrnil, jej Bogu !
Pri ognju sta ostali dve svinčeni posUvi in sledili, kako se je zubelj odeval s sivim pepelpm. V tišini Je trepeUl Unkl glas Malova. Semjon je pogladil z.ro-
rekel rujavi.
—	A ti ne zatoštt — je vpra-| šal Jakovljpv in zopet pokazal | zobe.
Rujavi je prestopil z noge na nogo, pogledal kvišku ln ponovil:
—	Propadeš ... za take besede ne poaillnntr ... ne, brat.
i pomilont	__r_________ .
TI zatožiš — Je trdo vpra- L m JfitMfi cev puške, tiho zašel Jakovljov, uporen in riok<Hkftiljal in vprašal:
Korale gradijo s svojimi apne-nimi oklepi cele someljske dele. Se pred dvema stoletjema si znanstveniki niso bili na jasnem, kam naj bi uvrstili U čudna bitja, & jih je neki naravoslovec, v , začetku IB. stoletju klasi«rel med rastline brce cvetov. PoUm je Prystonel 1. 1727. izročil Pa-
■HHfeitaMi
vimi
(o-
■■■■■
— Jaa poznam svojo cono je mračno odgovoril rujavi. — Kaj mi mar vse to ... Jez sem Ukorekoč, izpolnil svojo doji-nost. a poleti grem v rezervo.
je pol-
Mihail Evsjejtč l Vidi 11 vse
ffi vojsit je dolfro migal z ;i, prodno je gluho in prepri-alno odgovoril: — Bog... mora videti vse.
g^v^rrfo11 Tz£i£5|takšna je Njegova dolžnost
Jskovljov. w Kaj ti je rekel tvoj
stric?
Jskovl jov — je za-1 prosil Sen^pnov.
—	Kaj to briga ... In če bij tudi stric ., .
—	A ti še- Jo vprašal rujavi s psovko.
Njihov spor je zavzemal oeter,
iov opor značaj.
Nato je drgnil brado in potre-sel z,glavo ter nadaljeval, garajoče:
— No, Jakovljov je zaman tl-sto . ,. Zakaj me žaliti. Ali sem hujši od drugih, a? |
Zopet sU molčala. Tam, v temi, so škripale, treskale ln ropotale ob tla deske. Semjon je
kipeči rekoč drug dr
Pljuvali so Uko-1 vzdignil gisvo, pogledal na ne-
obraz ki- bo. Bilo je črno, mrzlo, vse v o-počo zlobo s pljunkami kratkih jblasti Ume ...	_
Vojak je vzdihnil in mračno, t glavo in z obžalovanjem cmo-|tiho rekel:	HH
akademiji znanosti razpravi v kateri dokasuje njih živalsko naravo. Poročevalec Reau-mur pa mu je ^zaradi U "čudne zmote" odrekel priznanje. Se 1741 jih je. G**fry imenoval "raetline listov." Menili ao, da je žlvalako življenje v Uh "rastlinah" samo gost, da ga sesUv-Ijajo samo miriade infuzoroih sUnic. 1831. je Ehrenberg to vprašanje dokončno pojasnil ln od tedaj vemo, da so korale ži-vali.
Te živali, ki ao zgradile ogromna gorovja pradavnih dob in ki jih gradijo še danes v tropskih morjih, pripadajo različnim vrstam. Milepore, ^avozidije in seriatopore so Najbolj znarie med Uko zvanimi hidromeduza mi, med "cvetnimi polipi" pa avloporide, madreporide, fungide in astreide. Madfepore in astre-je so najbolj zaporne z gradnjo novih otokov in likal. Posamezna šival je majhna, toda njih ŠUvilo in neutrujenost jim na-domestuje moč. Posamezni koralna debla dosežejo po več metrov v širino, višino in debelino. Površen pogled na koralno polje nam takoj pojasni, zakaj so nekoč smatrali korale zs rastline Tvorijo namreč zdaj večje zda,
evetkami itd. Zelšne korale ob bregovih otoka Timorja v morju bi vsakdo na prvi po. gled zamenjal s travnimi ruša mi na dnu morja. Udarec z veslom po gladini—in ruša se hi. poma spremeni v cesto, ki je tla-kovana s rdečimi kamni. Živa-lice so ae namreč v paničnem strahu prtd motilcem pobliskj ma skrile v svoje sUnice. |
Barve Živih koralniko\ sKP popisne. Hetoropore gradijo n. pr. vloletne stožce, ki se šviga-l jo na pladnju podobni p^lagi; montipore so rjave in podobne listom,«krogelna korala je isto-. Uko rjsvs, alcionija je rumena, pocilopora rožnato rdeča. Neke vrsU gradijo bizarne* velikan j ake liaU, druge grmičev ja, tretja nežne peresne oblike, ki jih mora vsak neposvečenec smatrati u rastlinske tvorbe itd. Ze H um-boldt je vedel za zanimivo dejstvo, da se koralne živali izogi. bajo bregov, ob kaUrih delujejo
kal z ustami.
— Tudi jaz — je rekel Jako-jga...
— A, morebiti... tudi ni Bo-
vljov.
— Potom si ti. . . tudi sodr-
težko vzdig-vzkrik-
ga
— Uničevalec Človeški...
Ml
Rujavi vojak jo nil svoje oči in surovo
afl: ■	vi
— Ne laži . . . Nato je jed s čevljem grebsti
— Dovolj, bratci — Je prosili irjavico v kupček. No, ne konč%-
Semjon. * — Tudi ji
! No?
—- TUdI jaz! N — Abel Kako
r i vši, je kmalu opustil to, oo ogledal in migaje z brki, hripavo za-
flfvoHM1 vejf*
— Treba znati... ali sem človek, ali nisem :.. To treba gnati, a potom šele Zamolčal je, zagrizel brke in
ai potom
paš
— No, ne* bratci!I Spremljaje vsako besedo s
vko, sU nastopala vojska	________
ns drugega, eden — bolestno) Iopet krepko'podrgnil brado, bled - je vsa trepeUl, drugi je1 ^ MULULKl grozno namrštil brke ln neplha-vaje debela,.,rudeča lica, srdito
sopel.
— Malov prihaja — je rekel Semjon preplašeno. — Prane-1 hajte, radi tristo .
Ta sam trenutek se je iz noči] rasdal preplašen krik Malova.
Semjon ss je oari nanj, povesil oči in previdno, tiho, no u-porno zajavil:
— Vendar drugi govore ... ni Oa . . . Rujavi ni odgovoril — Postalo je vedno hladneje. Sneg je prenehal padat in naj
le
Maksim Gorklj—Iv. Vuk:
PATRULJA
—	Tri bo menda ura — spregovori mračno rujavi. — Dolgo še nam je čsksti...
In sopet molčanje.
—	O. Gospod — glasno Šepeta Semjon in vzdihnivšl, sprašuje tiho in sočutno:
—	Jakovljov, ti je hudo? 0 Jakovljov molči, se ne zgane. Semjon je mrazcčc stresel s
pleči in z otožnim smehljsjem v očeh. gledajoč na rujavega vojaka. zagovoril monotono, kakor da pripoveduje pravljico:
•— Gledam ... leži ona pri sve-tilniku; s roko se je oprijela, objemajoča ga . . . lica bleda bleda, a oči — odprte . , . Tako mile . . .
—	No, navil je pesem — za-godrnja mračno rujavi.
Semjon gleda na polena, za-miži oči in nadaljuje:
—	Kakih dvajset let ji Je .T .
—	Govoril si te o Um — vzklikne rujavi karajoče. — Zakaj dražiš rano?
Semjon mu gleda v lice In ae umehlja kot obtoženec.
—	Zal mi jr iHinčke, veš Tako mlada . . . gotovo je bila živahna, po očeh se Je poznalo. Mitflm si: "eh, ti. draga Bila bi ti tiva. »t>«prijaUljil bl se s Uhoj. Po praznikih bl hodil k Ubi na ntMnoNanje in poljubljal bl tvoje . "
—	Molči — ^ rekel Jakovljov in meril pripovedoval* P° strani od glave do nog + ostri, gl i bodečimi očmi,
—	V vojašnici glodaj — Je pripomnil rujavi.
* Semjon jo sklonil hrbet kot obdolženec ln pomolčavšl, začel zopet:
—	2al ml js, bratci . . . Leži ona, kakor da apl... nobene krvi, nlčeear . . . Najbrž jo aamo
Naj bi ne hodila — Je oa* rovo vzkliknil rujavi in robato zaklel.
Morebiti jo je poalala gospoda . . . — Je rake! Semjon, kskor bi ga apraševal.
—	Tudi nas pošilja gospoda. Ali amo mi krivi? — je rasdra-ženo zahripei rujavi. — Idi, govore, kakor al priaegel ... Grda psovka mu je zletela ls ust
—	Vsi pošiljajo narod drug na drugega . . .
In sopet je zazvenela psovka v vzduhu. Jakovljov je dvignil oči, se ozrl smehljaje v lice rujavega In naenkrat razločno v slogih vprašsl:
—	Kaj je vojak?
V temi se je zaslišal glssen tresk, škripajoči stok. Semjon Je vztrepetal.
—	Malov se trudi, sodrga —-Je rekel rujsvl, migaje s brki.
—	(zboren vojak. Zaukaže stotnik. naj potre živega otroka — on ga iMižre ... .
—	A ti — Je vprašal Jakovljov.
—	Poslan je bil, dg vzame za-boljček — nadaljuje rujavi — on pa tam kdovekaj nalomi . ..
živina
—	A ti . . , pošrsš — je ponovil Jakovljov.
Rujsvl gs je pogledal ln pre-
stopi vši z noge na nogo, mračno odgovoril:
~ Jas, brat v avgustu odslu-šlm . ..
i Vseeno — jo rekel Jakovljov in pokazal sobe. — Jutri ti stotnik uksže ... in ti potreš o-troka ln celo lastnegs ... Kaj Jo vojak?
Basmojol se je suho, Rujavi ga je pogledal, udaril s kopitom puške ob kamen In obrnivši glavo, zakričal v temo:
—	Malov t Brš! . . .
—	Nepridiprav U Malov — je polglasno govoril Semjonov. — Dsvl, ko so jo streljalo v pun-Urje, je on vsem meril v trebuhe .. . Pravim mu: "Malov, zakaj si tako nesramen? Bij v noge." A on odvrne: "Jas vse sl-pljem v študente . . ."
Semjon je vsdlhnll ln
— Stoj! je rekel rujavi. — Pozor I
Zakričal Je nato is vseh pra:
Je rekel
—	Zaprite okence, ej! Ce no, bomo streljali J . . .
Is mraka je priboial, zgrbljen in držeč puško pripravljeno, Malov In zasopihajoč, naglo zagovoril:
—	Tam sem delal... a eni. odpirajo okna. Slišim jih: "Vidiš gs? Daj». ." To je, naj streljajo na me ... * , , i
—	Pravico imajo gluho Jakovljov.
—	Ah, vi, mati vašo . . . Malov jo naglo priložil puško
k licu in rasferol se je suh tresk, eden, dva . . . Obras vojaka je Ml bled, puška V "njegovih rokah je trepolala ln bajonet je ril po vzduhu. Tudi rujavi vojak jo nastavil puško in prislu šavajoč, satiri. ^
_ki — E. sodrga — ja tiho spre-
•oP** govoril Jakovljov, lapodblvaje
f V daljavi je trepetal nekak čuden zvok, nevlovljlvl, kakor ssnes ...
< (KONEC)
ognjeniške sile. Brez mor»ke vode odmrejo Ukoj. Tudi veli-l ke globine jih ne mičejo. V splošnem ne segajo globlje nego 40 m in le izjemoma so ugotovili koralno, čer, ki je še v globini 600 metkov imela žive korale, 't -----
Ali ste ie naročili Prosve-to aU Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku v domovinor To Je edini dar trajne .vrednoati, ki ga zs mal denar lahko pošljete svojcem v domovino.
NAJBOLJŠE CENE DOBITE ZA MORGAŽE, BONDE ia eartifikste. Oglasite ss aa: IS4 N. U 8*11« *t„ SIS. Ckicago. Odprto ob veterik.
AH ate naročeni na dnevnik •Prosveto'? Podpirajte svoj liat!
NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA
T pPiB M ™ BiiOCIlf rrOsVBIO, uov, KI |g fm||
Pojarafla:—Vsalaj kakor hitre kateri teb Hanov pmnaks MU flas SNTJ, ali če ss preseli proč od drniias la bo sahteral sam svoj list tednik, bod. moral tisti Oan is dotično družina, ki jo tako skupno aarofana as dnroft Prosvete, to takoj aasnsnitl vprsnrištva Usta, ia obesam šeplsšstt vsoto Usta Prosveta. Ako tegs as štora, tedaj ssora apravaištvo sniis« datnm ss te vsoto asrointks.
TELEFON
nadaljeval enako monotono,! udarcem roki brezbarvno:	nel šo jo strel.
H Pa-Uko, mimogrede, spustil puška ln mislim: Atudontl so dober -^ 1	^
rod Pri nss, v vasi, sto šlvela dve . . Družila sto so s mužlkl. Pilo sto z njimi, pisala jim prošnje ln raslagala vso . . . knjige sU jim dajala, da so čltall. Blestela sto. pomnim, kakor baker na solncu. Vesela, poštena človeka, jej Bogu. Potem je prišel k nJim nekak civilist, s sa nJim še tisto noč tandarml is mesta . . Ps no odvedli vss tri. Zelo žal jih je bilo mušlkom . ..
Jakovljov je naenkrat vstal In gledaje v lice rujavemo vojaku s Čudno nepremičnim pogledom, kakor s pobeljenimi očmi, teško zagovoril:
— Vojak je sver ,, *
ku. Zadevi je naglo _]«fti Malova,
ga sgrabil
-Nehaj.,.
Malov se Jp ia videč, da so ni, zagovoril v
—	No, ln noga človeka, atolu-o^etnjavl. . atreljavati. £af
—	Strahopetec! Caodolo ee U je — Je razdraženo rekel rujavi. w sr
Malov ss jo zavrtel, mahajo s roko.
—	NIČ ee ml al Tudi nisem strahopetec ... Komu je veselje umreti? — je aa-M«-iH>tn' >11 »raje a prstom zapor |
na nogah
Pravoslav
okenca ob-


VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
K

.-»iS
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJLTJ-R; DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI
■ * Jr^ Vaa pojasnila
»od.t.. Itatora*
oeio pne'frns

S. N. P. J. PRINTERY
2457-59 So. Lavrndale Al.
CHICAGO, II.L.
TAM SE DOBB NA tBUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA