Odkod 
prvoaprilski 
lažnivci
Mesec april je znan kot nepredvidljiv, nestabi-len in muhast. Nepredvidljlvost lahko okusimo (na lastni koži) že prvi dan v aprilu, ko nas sošol-ci, sodelavci ali prijatelji »nahecajo« s prvoapril-skimi šalami in nedolžnimi lažmi. Upam, da ste letos tudi vi koga potegnili za nos in se tako maščevali za vse laži, ki ste jim nasedli.
Na dan lažnivcev oziroma šaljivcev se vsi ve-liko šalimo, lažemo in tako nagajamo drug dru-gemu. Tudi tisk, radio in televizija se vključujejo v to lažnivost s svojevrstnimi potegavščinami in nagradami za odkrite laži. Le malokdo pa ve, zakaj je ravno 1. april — 1. april, kar pa ni nič čudnega, saj je običaj star, literature v zvezi s tem pa vsaj v slovenskem prostoru še nisem za-sledila. Točen izvor dneva lažnivcev ni znan, obstaja pa nekaj hipotez, ki imajo zgolj mitolo-ško in legendarno osnovo. (Italijanski dnevnik Piccolo pravl, da so prvi zapisi o lažnivern 1. aprilu iz leta 1655 v Franciji). Ena izmed različic pravi, da je 1. april praznik mita o deklici Prospe-rini. Na ta dan je Pluton pod pretvezo, da bosta skupaj nabirala cvetje, ukradel malo Prosperi-no. Poleg povezav z Noetom in njegovim golo-bom, s poganskimi prazniki ob praznovanju pomladi, je zanimiva tudi legenda o ribičih. Strastni ribičl naj bi se 1. aprila odpravili na lov dragocenih rib. Ribe izvedo za ribičev name-ne, vendar se obnašajo tako, kot da o ribolovu nič ne vedo. Sklenejo, da bodo ribičem nekoliko ponagajale. Spretno se sukajo okoli trnkov, de-lajo se, da so zgrabile za vabo itd. V znak jeze pa ribiči razglasijo ta dan za dan lažnivcev. Ne-koliko realnejšo razlago pa najdemo v podatkih, ki pravijo, da je treba izvor prvoaprilskih navad iskati v klubu šaljivcev, ki je obstajal pred revo-lucijo v Franciji.
Kakorkoli že, 1. april je še vedno dan šaljiv-cev, Čeprav ta navada počasi usiha. Vsekakor pa imamo tega dne priložnost, da se nekoliko odmaknemo od »normalnega« življenja, od mo-notone vsakdanjosti in jo popestrimo z ironijo in šaljivostjo.
Tea Mlška