Razne novice. * Sv. Oče so, kakor poroča ,,Gioruala d' Italia", zboleli in se jnorali vleči. Nastopila je lahka vrožnica. * Slavnost v mariborski stolnlci. 18. avg. dopoldne ob 9. uri se je zafiela v mariborski stolnici izvaaredno lepa svečanost v proslavo rojstuega dne presvitlega cesarja Franca Jožefa I, Cerkev je bila nabito polna veraega ljudstva. Udeležili so se slovesnosti mariborska čč, duhovščina, zastopniki vseh mariborskih oblasti in uradov, med njimi: poveljnik mariborske posadke s povelgniki posaoiezniii vojaških oddelikov, okrajni glavar z uradniki političaega in davčnega oddelka okrajnega glavarstva, predsednik okrožnega sodišča z odposlanstvom sodniiskega uradništva, mestni župan z zastopniki občinskega sveta, zastopstvo okrajnega zastopa itd. Od 9.—YA0. ure so imeli prevzvišeni g. knezoškof pridigo, v kateri so slavili vrline našega sivolasega vladarja, nato pa so darovali ob mnogoštevilni asistenci slovesno sveto nia. šo, Med sv, mašo so se med duhovniki in vernim ljudstvom pobirali prispevki za avstrijski RudeSi križ in za rodbine vpoklicanih rezervistov in črnovojnikov. Bazsvetljava v Mariboru v ponedeljek zvečer. Na predvečer rojstnega dne Nj. c, in kr. Veličanstva je bilo mnogo hiš v Mariboru razsvetljenih, Nahodniku stolnega zvonika je gorelo veliko število lampijončkov, Na oknih škofijske palače je bilo nad 100 lučic. Lepo razsvetljena je bila tudi kapiteljska hiša in posebno lepo tiskarna sv. Cirila. * V. kn.-šk. dijaško semenlšče v Mariboru so bili na novo sprejeti: petošolca, Ignac Zernec iz Negove in Franc Sega od Sv. Venčesla; četrtošolec Jakob Zidanšek iz Spitaliča; tretješolci Franc Casl od Sv. Frančiška, Ferdinand Drofeaik od Sv. Petra pod Sv. Gor., Blaž Sajko od Sv. Jurija ob juž. žel. in Franc Skale iz Zič; drugošolci Franc Avsenak iz Rajhenburga, Friderik Belina iz Pilštajna, Janez Bur dja od Sv, Križa pri Ljutomeru, Alojz Dijak iz Ljutomera, Stanislaj Cajnkar od Sv. Tomaža pri Veliki Nedelji, Karol Lamut iz Konjic, Alojz Pajtler od Sv. Lovrenca pri Mariboru, Jožef Preao od Sv. Marjete pri Ptuju, Ignac Tirš od Sv. Ane na Krembergu in Mihael Valentan iz Kamnioe. * Izkaz mrtvih in ranjenih. Kdor hoče imeti seznam mrtvili in raajenrh na bojišču, naj pošlje po poštni nakaznioi 2 K na naslov ,,Tiskarna sv. Cirila", p. Maribor, in naj na izkaznico natančno zapiše svoje ime, bivališče in pošto ter zraven še pristavi: Ta znesek je za izkaz mrtvih in ranjenlh. Kajti 6e se vse to ne zapiše natanko, ne moremo izkazov poslati. Mariborfeani si lahko v tiskarni ustmeno naročijo izkaz. Kadar bo izšel prvi izkaz, naznanimo v listiK. * Somišlienlkora. Prosta razprodaja listov je dovoljena pod gotovimi pogoji v korist Rdefiemu križu. Somišljeniki, ne zamudimo tega izvanredno važnega dovoljenja! Upeljimo povsod razprodajo, ki se bo posebno ob nedeljah dobro obnesla. Pripomnimoposebno za trge, da izide v na&i tiskarni vsak dan posebna izdaja ali ,,Straže" ali ..Slov. Gospodarja"! * Važno zavse naročnlke ,,Slovenskega (iospodarja", ki hočejo dobivati novice dvakrat na teden. Goitiovo ima velika veftina naših naročnikov koga v vojski, Zato se naši naročniki že zdaj silno zanimajo za dogodke na bojiščih, a to zanimanje bode še rastlo, ko bode v prihodnjih tednih naša arniada imela odločilne boje s sovražniki. Da ustrežemo nekoliko radovednosti naših fitateljev, smo zdaj že štlriltrat brezplačno poslali svojim naročnikom v ponedeljek ..Stražo" in jim tako naznanili najvažnejše dogodke. Pri tem smo žrtvovali vsaki teden nad 300 K samo za znamke, papirja, t;ska in drugega dela niti ne ra8unimo. Teh velikanskih stroškov ne moremo vefi nositi, ker bi zna&ali do novega leta okroglo 7000 K. Naročnina za naš obsežen list je žo itak tako nizka, da so nam splošno čudijo, kako moremo tak list dati za 4 K na leto! To uvidi vsak pameten človek! Ker pa bodo naši naro&niki večinoma v.endar hoteli izvedeti novioe o vojski dvakrat na teden, zato smo skleniii sledeče: Tisti naroftniki ,,S 1 o v e n 9 k e g a G os p o d a r j a", ki želijo, da jim poSljemo vsak ponedeljek tudi ,,Straž o", s i m o rajosamipladativsajpoštnino. Za papir, tisek in delo jim ne bomo nič račuaili. Vsak narafinik „8 1 o v, e n s k e g a G o s p o d a. r j a" t o r e j , k i ž e 1ii d o b i t i v s a k ponedeljekkakordozdaj. ,,Straž o", nam mora poslati za poštnino do novega leta po poštni nakaznici 60 vinarjev. Na nakaznico mora natanko zapisati svoje inie, bivališče, pošto in tisto številko, ki jo najde na ovitku, pod katerim se mu list pošilja, ter mora zraven tudi zapisati besede: 60 vinarjev za poštnino do novega leta. Ako kdo to izpusti, je sam kriv, če v ponedeljek ne bode dobll lista. Pazite torej, da bodete prav pisali nakaznice! Kdor nam teli 60 vin. ne bode poslal, bo dobil ,,Slovenskega Gospodarja" sajiio v četrtek, Naročniki! Ako torej želite v ponedeljek tudi ,,,S tražo", jpjošliitotakoj 60 vin. , da se vam pošiljanje poned e 1 j k o v e ,,S t r a ž e" ne bode p r e k i n i 1 o. Doposlala se bode vsakemu tista ,,Straža", ki izide v ponedeljek po prejemu denarja. Prejšnjih številk ne bomo pošiljali. Opozarjamo nadalje tudi naročnike, da listi zdaj počasno prihajajo, ker vozi povsod na dan samo eden poštni vlak, Ako tore".j list pride za dva ali tri dni prepozno, temu ni krivo upravništvo. Za(o pa tu<li ni treba takoj reklamirati. * Važno za vse tiste, kl sl želijo na novo naročiti ,,Slovenskega Gospodarja". Kdor lioče dobiti ,,SlovenskegaGospodarja", mora poslati po poštni nakaznici takoj denar. Brez denarja se list nikomur ne pošlje, Na naroftila potom dopisnio ali pisem brez denarja se ne oziramo in tudi ne odgovarjamo, ker bi potem morali otvoriti posebno pisarno. Poštne položnice se zdaj nikomur ne pošljejo, torej jih na.j nikdo od nas ne zahteva. Kako je torej treba naro6iti naš list? Idi na pošto in si tamkupi poštno nakaznico. To natančno izpolni. Posebno razlofino moraš pisati svoje ime, b i v a 1 i š 6 © in pošto. iA k o si list nanovo n a r o 6 i š , p o H e m zapiši na robu n a k a z n i c e: Nov naročnik. Ako ne boš tako atoril, boš sam kriv, 5e lista ne boš dobil pravoftasno. Med 17.000 naročniki ne inoremo na pamet razločevati novih in starih narofinikov, Torej ubogaj! — ,,Slovenski Gospodar" stan© za celo leto 4 K; za pol leta 2 K, za /i leta 1 K. Od zdaj zanaprej do novega leta stane list 1 K 60 vin. Ako kafteri novi naroCnik hofie, da mu pošljemo za 8asa vojske vponedieljek tudi,,Stražo", naj za poštnino do novega leta še pridene posobe 60 vin. in naj na nakaznici natančno zapiše: 60 vin. Je za poštnino do novega leta. * Stare naroCnike, ki nam za leto 1914 še niso poslali naročnine, opozarjamo, danaj to takojj storijo, ker drugafie jim bomo v septembru list brczpogojno ustavlli. Priiiodnji teden bomo napravili vsem dolžnlkom na ovitke modre križe, da jih tako opozorimo na sveto dolžnost. Položnic zdaj nikomur ne pošljemo. Vsak stari naročnik naj pošlje naročnino zdaj po poštni nakaznicl in naj na robu nakaznice zapiše svoje ime, bivališče, pošto; in tisto številko, ki jo ima na ovitku, pod katerim se mu list pošilja, Zraven še naj dostavi: Star naročnik. * P. n. župnijsklin uradom. Vsled vojske po ti:skarnah zdaj delaprimanjkuje. Pozneje, ko bode sklenjen mir, pa bodo t skante z delom zopet preobložene. P. n. župne urade uljudao prosimo, da takoj zdaj pogledajo, ali še imajospovedneliste, kuverte iu druge potrebne tlskovine. Ako ne, potem naj takoj zdaj naročijo te reči, Zdaj ima tiskarna časa dovolj, ob novem letu pa se bodejo te tiskovine tako težko dobile kakor lani. Prosimo torej, naj se naš nasvet blagohotno upošteva! Tiskarna sv. Cirila, * ^Zupan je kriv", pravijo mnogi ljudje na deželi, ako je bil kdo poklican, da pomaga opravljati razna dela pri vojaštvu, 8e tudi rii bil nikdar vojak. Drugi zopet pravijo. da so župaai krivi, ako morajo posestniki prodati, radi ali neradi, odvišno govedo vojni upravi. Ne verjemite takemu govoričenju. Zupani so v sedanjih Casih itak pravi reveži. Mnogi ne ve, kje mu radi obilnih uradaih opravkov stoji glava. Postava o vojnih dajatvah jasno pravi, da ima oblast pravico, poklioati vsakogar, 6e tudi ni bil vojak, da pomaga opravljati razna dela za vojaštvo, kakor nalaganje blaga itd, Glede prodajanja govedi vojni upravi pa doloftuje postava o voinih dajatvah, da morajo posostniki prodati svojo odvišna živino vojni upravi. Žiipan, ki popisuje dotifino živiao, torej stori samo to, kar mu je oblast ukazala. Seveda oblasti živino plačajo, kakor je v posebni mitnistrski odredbi dolo^eno, * Državna izpladla za konje In vozove. Mnogi kmetje so žalostni, ker jim je vojaška uprava odkupi. la konje in vozove, a niso dobili za-nje dogovorjene kupnirve, ampak samo državne nakaznioe. Na,j bodo dotični potolaženi. Avstrijsko finančno ministrstvo je namreč že dne 14. avgusta nujno naročilo deželnim finančnim oblastim, da takoj prično potom poštne hranilnioe izplačevati dotiSne zneske za konje in vozove, ki so se nakupili vsled mobilizacije. Z izpla5evanjem se je pričelo že dne 18. avgusta, — Kdor torej ne bode dobil pribodnje dni določenega zneska, naj potom občinskega urada povpraša pri c. kr. okrajnem finančnem ravnateljstvu. * Podpore za rodbine mobilizlranih. Politična oblast, oziroma o. kr. namestnija v Gradcu je izdala na vse podurade in glavarstva ukaz, da morajo kar najhitreje reševati prošnje za podporo rodbin mobiliziranih, Seje določenih odsekov, ki pretresujejo in rešujejo prošnje3 morajo biti pogosto, 5e je treba, vsaki dan. ProSnje, radi katerih ni treba natančnejih pojasnil, se morajo rešiti še isti dan, ko so se vložile. Ravno tako zahteva namestnija, da se še isti dan po sklepu izroči rešitev prošnje stranki. Ce prijavijo svoje prošnje stranke osebno ali ustmeno pri glavarstvu, morajo glavarstva takoj sprejeti njih prijavo, ne da bi zahtevale od strank, da se morajo zglasiti še pri obCini. Pogosto se pripeti, da kamisija ne more sklepati glede podpore v kakem slučaju; tedaj- odredi naikrajšim potom poizv«dbe, in sicer le v najvažnejših točkah. Na malenkosti se naj ne ozira, zlasti naj župani ne ovirajo z malenkostnimi zadevami hitre rešitve. Ce komisija uvidi^ da bodo poizvedbe ugodne, sme dovoliti v nujnih slučajiEL stranki takoj predplačilo na podporo, katero sme pričakovati rodbina. Ker dolo5a zakon, da dobijo te podpore le avstrijski državljani, je odredil c. kr, namestnik, da se postopa pri nas ravno tako tudi z ogrsikimi državljani, katerih je pri nas mnogo. Ta odredba je važna in dokazuje dovolj, kako se c. kr. namestnija trudi, da bi olajšala stanjo rodbin, katerih o8etje so bili poklicani k orožju. * Prodaja živine. C. kr. namestnija nam pošiIja: Oblastva so izvedela, da se zlasti na deželi pojavljajo osebe, ki skušajo z razširjanjem neresničnih in vznemrrjujočih vesti priprayiti kmete do tega, da bi jim za vreden denar odstopili svojo živino in druge gospodarske pridelke. Te osebe skušajo kmečko prebivalstvo ostrašiti z lažnjivimi podatki, zlasti s trditvijo, da se jim bo tako ali takp vse vzelo proč ia da bodo morali svoje pridelke brezplačno dati na razpolago vojaški upravi za oskrbovanje čet. Opozarja se na to, da so seveda vse te trditve iz trte izvito. Samo ob sebi umevno ne more biti govora o tem, da bi se jemali kakršnikoli že predmeti brezplačno. Nasprotno bo vojaška uprava za vsako porabo zasebnega premoženja dala povra^ilo, Dolžnost prebivalstva je, da osebe, ki razširjajo take laži, naznanijo politični oblasti ali orožništvuA ki bodejo vse potrebno ukrenili, da se tako, pod sedanjimi razmerami prav posebno zavržno goljufivo počenjanie z neizprosno strogostjo v kali zakori, * Vozni red na južni železnici. 'ObČinstvu so na razpolago ti-le vlaki, in sieer iz Maribora proti Trstu: Ob 6, uri 5 minut zjutraj in ob 5. uri 41 minut popoldnet — Iz Maribora proti Gradcu: Ob 6. ur ri 4 minute zjutraj, ob 11. uri 28 minut predpoldne in ob 1. uri 28 nainui ponoSi. * Marlbor. V sredo, dne 19, avgusta zjutraj je umrl g. Jos. Melzer, bivši lastnik trgovine s steklenino v Cirilovi tiskarni, star 70 let, Rajni je bil zaveden katoličan^ N. v m. p_.! * Št. Peter niže Maribora, Požar dne 15. t. m., o katerem je poročala ponedeljkova ,,Straža", ni uničil g. Lorberju. hiše, ampak obširno gospodarsko poslopje s senom in gospodarskim orodjem, Živino so komaj rešili. Za avstr. Budeei. krlž okollca Celje. Darovali so: južnoštajeraka hranilnica v Celju 500 K; občina okblica Celje 400 K; posojilnica v Celju 200 K; dr. Josip Sernec 200 K; dr. iVekoslav Kukovec j50 K; po 30 K: Mira dr. KarlovSekova, dr. Anton Božič, dr. Juro HraŠovec, dr. Ernst Kalan, dr. Jlosip Vrečko; po 20 K: dr. Ivan Benkovičt, veletVžec Anton Kolenc, Ana Kolenc, vseiičiliščni profesor dr. Matija Murko, opat Franc Ograidi, Jest; po 10 K: trgov.ec Robert Diehl, dr, Stelan Sagadin, dr., Ant. Sclnvab, J. VolavŠek, trgovkia, Angelina Vanič, učitelj j. Logar, RaJko Salmič, trgovec J. Goričar, trgovec Fr. Leskovlšekj trgovec R. Strmecki, trgovec Fran Strupi, hotelir Josip Stelzer, N. VoŠnjak, Prica in Kramar, notar Detiček; 7 K: ravnatelj E. Lilek;' po 5 K: gostilničar J. Drobnič, J. Dolinar, Benjamin Kunej, Delniška pivovarna, soproga, banffnega uradni ka J. Knific, Sof. Kapus, trgovec J. Lukas, c. in kr. stotnikl R. Maiister, poštni nadoficijal Fr. Natek, T. Berglez, dr. Senčar Matej, 'J. Simonišeki, profesor Suhačeva obitelj, c kr. nadoficijal R. Vrabl, Ivan Likar, ravnatelj Silv, Fohn, J. Kacjan, trgovec J. Pečnik, trgovec Franc Kolenc, trgovec Ivan Ravnikar, Avstrijska petrolejska družblai, notar Baš, Zaloga dalmatinsktega vina, trgovec Anton Kocuvan, Fr. Diehl, J. Kunej, Maks Mentni, J. Gun, J. Von; po 4 K: Ivan Rebek, ključavpiCarski mojster; po 3 K: kbjigovodja Matija Benčan, kapelnik J. Engerer, J. Kopafeeva, fotlograf Viljem Piek, ^Mirko Kmet, Autonija Ermenc, k^rojaški mojster Maks Zabukošek, dr. 0'tokar Baš, J. Ugan; 2.(50 K: Lina Mahorič; po 2 K: železniški uraidniki J. Ban, nadučitelj Armin Gradišnik, profesor Josip Kožuh, J. Ma^jdič, Kmecl J., N. Kupljen, poslovodja J. Kricner, dr. Fr. Krančič, c. kr. okrajni sodnik J. Naprudnik, A., Vre8ar, c. kr. upravitelj Vajda, nadoficijal VidemSek, nadoficijial J. RoS, F, Samec, J. Pernat, c. kr. nadsvetnik Alojz Gregorin, dr. Orožen, 71. SmolnUtiar, dr. Leo Brunčko, Josip Hočevar, Feliks Mahor, Smodiš J., Marica Jerman, Mar. Padežnik; po 1 K: profesor. M. Beranič, A Bursild (K 1.20), pijanistinja M. Kokot, uradnik LeSničar, posojilniški uradnik Majcen A. in Drago Kralj, Ji. iTomazin, N. Cimprič, Helena Rojnik, Pavfa CUenSek, J. Vidienšelii N. Pavšek, N. Wickert, T. Vidmar, Fa.rMka GoleS, J. Rata|c, Mar. Rahle, Fran Tevž, Viktor Con6, Mihael Kos, M. KopuSarl Mihael Vre5k», 'J. Amon, Mag. Kreiner, Karol Bervar, F. Mahorčife, J. Cerar, Ivan Klemen, J. Fohl. - Svota 2084 K 70 v. * St. JuriJ v Slov. gor. Za uboge družine pod orožje vpoklicanih so darovali: M. Kurnik 4 K, M» Perger 3 K, M. Valenčak, Jož, Krajnc, T. \Vergles, M, Zvajkar, J. Rop, P. Krautič, J. Krautifi, po 2 K. — S. Šnuderl, J. Bauman, P. Krajnc, J. Krajnc, J. Vergles, K. Pavlin, M. Krajnc, J. Vajs, po 1 K. J. Cal in Sclinuderl F. po 60 vin. — M. "VVergles 40 vin. in J. Korošec 20 via. — Vsem najiskreaejša zahvala! * Občina Orehova vas pri Mariboru, v kateri županuje drž. in dež. poslanec Fr, Pišek, je naznanila okrajaemu glavarstvu, da da ,,Ru,de8emu Križu" za ranjence 10 postelj na razpolago, da se zaveže, jih skozi 3 niesece brezplačno oskrbovati ia jim preskrbeti aa lastne stroške zdravniško pomo8. * Slivnica pri Mariboru. V torek, dne 18. t. m. se je zelo slovesno vršila sv. maša za presvetlega cesarja in zmago avstrijskili 6et. Udeležilo se je cerkvene slavnosti z veliko pobožaostjo tudi naše vrlo vojaštvo s svojimi poveljniki. * Badislavci pri Mali Nedelji. Dne 16. avgusta 1914 sta pridni mladenki Zelika Kšelova in Frančiška Peršakova nabrali za društvo Rdeči križ 41 K 40 vin. Posaeraajte tudi v drugih občiaah ti pridni narodnjakinji. Tudi 5. g, Fraac Rižner je v ta namen nabral v občini Kuršinci 15 K 80 via, Gospod Jakob Korošak, gostilničar v Rreoetiacih, je nabral v isti namen 20 K v občini Precetinoi. V imenu društva Rudeei križ, Bog plati! — Župnija Radislavci, * Smartno na Ponorju. Diae 17. t. m. je divjala v aaših plaainah strašna nevihta* Proti 3. uri popoldne je nastal aaenkrat hud vihar in v nekaj treaotkih je padala toCa, tako debela, da še stari ljudje ne pomnijo take, in potem strašen naliv. V treaotku je bilo vse u,ai8eao. iPolovioa župnije je bila bela, kakor bi bila s snegom pokrita. Dosedaj je letina vkljub vednemu deževju, ki nas je aadrževalo pri delu, še razmeroma precej dobro kazala in dajala ubogemu kmetu upanje ia poguma v teli hudih 6asih. — Istoftasao je udarila sbrela v hleve cerkv. kljirfiarja podružaice sv. Uršule in ubila dva najlepša vola. Sreča pri vsem je še bila, da od ljudi ni bil niih8e ubit in da poslopje ni zgorelo — Od nas je neurje drvelo proti vznodu 6ez Polskavo in Fram. * Pplhova. Na dreveau Marijine družbe fantov je bil utrgan drugi cvet in presajen v boljši svet dne 13. avgusta t. m. Bil je to vzgledea družbenik in nadebuden 181etai mladenič mizar Jože Ratej, p. d, Sekirnikov iz Barj. Po5ivaj mirno! — Dme 15|- t W. 59 je obhajal pri nas patrocinij, katerega so se doma ostali v velikem gtevilu udeležili. Custva romarjev je tolmaSil ia romarje tolažil 6. g. prof, dr. Medved iz Maribora v zgiodoviaslco-patrijotičnieim govoru; obenem je navduševal prebivalce konjiškega in slovenjebistriškega okraja, da pridejo po zmagoslavni vrnitvi v prooesijah z ovenčanimi vojaki skupno se zahvalit Materi božji, pomočnici kristjanov. * Drakšl pri Veliki Nedelji. Barbari Hržič je šel mož v vojsko, higa ia drugo poslopje pa sta ji v soboto na Marijin prazaik zgorela. Po pozni sv. magi so šli tamkaj mimo neki šolarji, iznied katerih je eden streljal s pištolo na strelne zamaške, kakršni se prodajajo po naših trgoviaali; žveplena iskra je odlet&la v aa hlevom zloženo slamo in v 6etrt uri je bila že itak osamljeaa žena še večja sirota. * Št. Vid pri Grobelnem. Tudi v naši fari je mnogo mož in mladeničev zapustilo dam in svoje drage ter stopilo pod cesarsko zastavo, da varujejo ljubo nam avstrijsko domovino proti sovražnikom. Težko je bilo slovo in marsikatero oko je bilo rosao in se še solzi; toda misel ia zavest, da jih kliče presvetli cesar in avstrijska slovenska domoviaa, je navdugevalno vplivala na odhajajoče ter tolažila potrta srca doma ostalih. Dal Bog, da se povrnejo domav, v krog svojih dragih, ovenčani s slavo zmage! — Pa tudi mi, ki sino ostali doma, srno polni ljubezni in zvestobe do ljubega nam cesarja. Dan na dan molimo v oerkvi in doma za svojega vladarja, blagor Avstrije in slavno zmago nad sovražniki. — Na večer 17. t. m. simo zakurili kres, zaak plamena ljubezni, ki gori v naših srcih do njega Velifianstva, ki je obhajal aaslednji dan svoje 84. rojstno leto. Vse hige so bile prav lepo razsvetljene, da je bil res krasen pogled. Te mnogoStevilne lučioe so bile znameaja naših mnogih želj, katerlm smo dali duška z besedami krasne cesarske himne: Bog ohrani, Bog obvari, nam cesarja, Avstrijo! Drugi dan, dne 18. avgusta, je bila ob 6. uri slovesna služba božja z zah.yalno pesmijo: ,,Te Deum". Udeležba je bila obilna. Ob 8. uri so imeli ljudskošolski otroci sv. mašo, pri kateri je bilo navzofiih tudi mnogo odraslih. Verno Ijudstvo je pobožno molilo s svojimi duhovniki vred za svojega jubilarja in cesarja Franca Jožefa I., za blagor cele Avstrije ter srečen izid vojske, Upamo, da naše prošnje in molitve ne bodo zastonj, ampak, da jih bode VsemogoCni milostno uslišal, izpolnil naše srSne želje ter naklonil zmago naSi oesarski armadi, * Jurklošter. Dne 10. avgusta je umrl v Lahovem grabnu Jožef Robi6, posestnik mlina in žage. Rajni zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok, Najstarejši sia Franc je pri vojakih, drugi Alojz pa v Nomčiji v rudokopih. Pokojni je bil skrben gospodar, ob volitvah pa je volil s katoliško-narodno stranko. N. v m. p.! ___^^____^^_ * Otroci Franc Ferdlnanda so darovali z dovoIjenjem svojega jeroba 6000 K za Rde8i Križ in za podporo sirotam in vdovam po vojakih. * Vodltelj št&ierskili neinških knietov, krg5.-sociaflni poslanec g. Fr, Hagenhofer, je nevarno zbolel. Zadela ga je kap. Želimo zasLužnemu možu skorajšnjega okrevanja! * Podrobnosti o smrti groflce Christalnigg. Z merodajne strani se objavlja sledeče stvari o smrti grofice Christalnigg, ki si je pridobila velike zasluge pri odredbah naše domoviae in osobito za Rdeči Križ. Grolica se je peljala s svojega posestva aa Korogkem v Gorico, da organizira podružnico Rdečega Križa. Pot jo je vodila ob avstrijskih utrdbah mimo znane utrdbe pri Bovcu. Grofica je bila izvežbana avtomobilistinja in je sama v-odila svoj avtomobil, v katerem se ni razea nje nihče vozil. Zadaj na avtomobilu se je nahajal zelo velik kovčeg, poleg nje na sedežu je pa imela bel ovoj za klobuke. Avtomobilu grolice je sledil drug avtomobil, tudi last grofioe, ki je ravno tako liitro voziL Grofica je nameravala oba avtomobila dati Rdečemu Križu, da ž njima razpolaga. Drugi avtomobil je vodil šofer, ki ji je že več let služil, Vojagka straža pri Bovcu je zaklicala grofici, na naj obstoji. Mogofie, da je radi motorjevega šuina grofioa presligala klic, ki je vozila z brzino, ki je v bližini utrdb sploh pnepovedana., Bilo je o polnofii; straža je izpolnila le svojo dolžnost, ker je ,,Halt!"klicu sledil takoj strel. Vojak je tudi storil svojo dolžnost, ker je dobro meril in ker je tudi dobro zadel. Krogla je predrla visoko zadnjo steno avtomobila in je nesrečni grolici popolnoma odtrgala desno stran čela, Grofica je takoj umrla. Truplo grofice se je stre slo in zavrlo zaviralnico. :Avto je vsled tega začel voziti počasi in se je ustavil pred zidom, ki stoji ob cesti. Nesrečno grofico, katere smrt je povzročila veliko izgubo glede na Slovekoljubino stremljeaje inonarhije, vse obžaluje, a ta sluCaj dokazuje, da se mora v teh razburjenih 5asih vsak najnatančnejše pokoriti poveljem, ki jih izda vojaška oblast, ker to zahteva tucli korist vsakega posameznika. * Jezuvltje v Nem61ii. Nemški kancelar je razveljavil odlok proti nemgkim jezuvitom ter jim dovo111, da se smejo kot pomožni duhovniki vrniti v domovino. * Belgijskl socialisti za vojsko. Belgijska vlada je hotela, da so za Casa vojske vse stranke zastopane v ministrstvu. Kot zastopnik socialistov je vstopil v ministrstvo njih slavni voditelj Vanderweld. * NemšM vojakl ne smejo vsled ukaza nemškega oesarja na kolodvorih dobivati nobenih opojnih pijač. Ponuja se jim limonada in druga okrepčila. — Slovenski vojaki, zdržite se tudi vi alkoholal * Solnčni mrk boi v petek, dne 21, avgusta, med 12. in 1. uro popoldne nastopil po naših krajih. Solnce bo skoraj popolnoma zakrito in bo torej nastal precejšen mrak. Naj se tega naravnega pojava, katerega so zvezdoznanci že pred ve6 leti izra&unali, ne razlaga kot tako izvanredno znajnenje. Naj se radi solnfinega mrka nihče ne razburja. Zadnja poročila, došla v cetrtek, 20. avg. Kaj je z avstrijskimi ladjami ? Dunaj, dne 18, avgusta (Uradno.) Izvenavstrijski listi so prinesli zadnje dni vesti, da se je potopila avstrijska vojna ladja j,Zrinjski" in ž njo vred ge tri druge ladje. Ta poro&ila so popolnoma izmišljena. Kvečjeimi bi se bila inenda ponesrečila mala križarka ,,Zenta", katero so sovražne vojne ladje odrezale od njenih avstrijskih tovarišic. 0 ladji ,,Zenti" ni od tedaj nobenega poroCila ve8, Nasprotno pa je nek avstrijski torpedni rugilec, katerega je obstreljevalo 16 francoskih vojnih ladij in 1 velika križarka iz vseh topov, srečno došel v varao avstrijsko pristanišče. ,,Zenta" je majhna oklopna križarka z 2350 tonami ter je imela 305 mož posadke. Avstrijci prodirajo v Srbiio. Zemun, dne 18, avgusta. ,,Reichspost" poroča, da so nagi z dne 17. t, m. pri Progarju prekoračili Savo in vzieli srbsko mesto Obrenovac. Nagi so ugnali srbske 8etage, ki so hoteli pri vasi Bezanija blizu Zemuna udreti na ogrska tla, Ce- tagi imajo velike izgube. * • Obrenovac leži kakih 20 km zahodno od Belgrada ter ima 6000 prebivalcev. Crnogorci čakajo angleSke ladie. Avstrijske ladje oblegajo črnogorsko obal, Zato Crnogorci v Baru nestrpno čaklajo anglegkih ladij, da bi jih regile,. Toda italijanski list ,,Corriere d' Italia" jim pravi, da bodo ge dolgo čakali, da vidijo Angleže in Francoze, kajti ti si bodo dobiro premislili, predno bodo priSli v Jadransko morje in se izpostavili nevarnostim, ki jim pretijo izza daimatinske oba11. Japonska proti Nemčiji. Iz Nemčije prihajajo glasovi, da že v najbližjih urah napove Japonska Nemčiji vojsko. Ako se to zgo- di, potem je jasno, da si hočejo Japonska, Angleška in Ruska razdeliti nemške naselbine, drugega pomena pa ta vojskina napoved ne bo imela, posebno ne bo ni8 uplivala na končni izid evropskega boja. Toda nek drug bo vznemirjen vsled itega nastopa, namrefi Združene države Severne Ataerike, ki bodo težko mirno gledale, da se jim njih tekmeo pred nosom obogati z nemgkimi naselbinaani. Japonsko brodovje odplulo. Iz Tokija dne 14. t. m, se poroča: Prvo in drugo japonsko brodovje je odplulo v neznano smer. Turčiia knpila wGoeben" in ^Breslau". Italijanski listi vedo porofiati, da je kupila Turčija nemški križarki ,,Goeben" in ,,Breslau", ki sta si s svojimi drzaimi čini priborili občudovanje oelega sveta, za 80 milijonov mark, Obe križarki sta že našli zavetje v Dardanelah. Vest ge sicer uradao ni potrjena, toda francoska javnost že sedaj živahno ugovarja, da bi se kaj takega zg<xlilo. Ker je Tairčija še nepristranska, bila bi sedaj obema križarkama vožnja po Sredozemskem morju dovoljena. O obeh križarkah se je skraja mislilo, da sta iz Mesine ubežali mofino poškodovani v Jadransko morje, ter našli zavetje v kakem avstrijskem pristanišču. Toda oboje domnevanje je bilo, kakor vidimo, krivo, kajti ladji sta nastopili dolgo pot proti Carigradu ter s tem obenem pokazali, da sta se brez poškodb rešili iz skrajno nevarnega položaja pri Mesini. Bolgarija, Bumunlja, Turčlja. Rusija in Anglija zahtevata vedno silneje, da Turčija odpre za njiE ladje Dardanele. Toda T.urftija se ternu dosedaj še dosledno upira. Ruiminija in Bolgarija pa v tej zadevi stojita ob tuTški strani ter odobravata, da se Tur^čija brani. Mogoče, da bo ravno radi tega prišlo do vojske med Riusijo in Tlurčijo, Rumunijo ter Bolgarijo. Sedaj ima Tlurčija, ako se uresniči vest, da je kupila nemfiki križarki ,,Goeben" in ,,Breslau", dve ladji več, ki bosta z največjo hrabrostjo branili Rusom vožnjo skozi carigrajsko morsko ožino. KaJ se godi t Severnem morju. Vsi smo pričakovali, da bo v Severnem moriu prišlo kmalu do večjih ali manjših spopadov med nemškim in anglegkim brodovjem.. Tioda nobenih poročil ni iz Severnega morja. Zato so ugibanja na dnevnera redu. Pravijo, da leži gosta megla na morju, vsled fiesar je ladjam pot otežktoCena. Toda s to meglo so se okoristili danski parniki in spravili " velikanske množine živeža na Angleško. Baje dobiva Anglija tudi iz Amerike ^ivila za svojo potrebo. Angležl zaplenill nemško ladjo. ,'.'. Berolin, dne 19. avgusta. (Uradno.) Angleži so v vzhodni Nemški Afriki na Njassarjezeru zaplenili Nemcem majhen parnik j,Hennann Wissmann". — Zaplenjeni parnik so rabili Nemci samo za prevažanje trgovskega blaga in ljudi v svoji alrigki paselbinu Rarnik je zelo star in sploh ni bil pripravljen za vojne svrhe ter ni imel niti enega topa za brambo. Posebne škode Angleži z zaplenitvijo tega starega čolna Nemoem niso napravili, ker so že itak Neniici sami nameravali ,,Hermann Wissmanna" odstrariiti iz pronieta. Ahglija pleni tuje ladje. (Uradno.) V Gibraltarju (ožiai med Evropo in Afriko) so Angleži prijeli več kot 50 ladij različnih držav. Iste ladje, ki so imele brezžične brzojave, so morale aparate odstranit;. Buškl kozakl odložlli orožje. Ve8 oddelkov ruskili kozakov in drugifi. obanejnih rnskih čet je pribežalo pri Brudovi, Laskovki, Szouciau in Dolastovicu oez avstrijsko raejo ter se brez boja udald avstrijskim stražam. Rusi so odložili orožje. Busi požlgajo obmejne vasi. Berolin, dne 19. avgusta. (Uradno.) Rusi so zažgali 10 obmejnih vas. ob nemško-ruski meji. Kmetje so si rešili le golo življenje. V Radg&nu so postrelili 7 oseb, poaekod so postrelili vse, kar jim je prišlo pod oko. Vas Radšen šteje le 261 prebivalcev in leži ob nemgko-ruski meji na nemgkih tleh. Kako ie na Ruskem. Cernovice, dne 18. avgusta. (Uradno,) Ko so korakale naše ičete v ruske vasi, se je splošno opazovalo, da so ruski kmetje zapustili vse vasi, ker so ruske 5ete, predno so odhajale, svarile rusko prebivalstvo, ceš, avstrijski vojaki bodo s prebivalci grdo ravnali in jih pobijali. Ko je pa rusko prebivalstvo videlo, da naši vojaki s prebivalstvom lepo ravnajo, se je je<lo zo^t vraftati na svojo domove. Rusko prebivalstvo se brati z našimi vojaki. \relika ruska vas Rengac nima aobene ljudsloe &ole in tudi ne pošte in brzojava. Vstaja na Kavkazu. Carigrad, dne 19. avgusta. (Uradno.) Vstaja proti Rtisom na Kavkazu se vedno bolj giri. Vstaši so razstrelili železaiške mostove 6ez reko Araxes. Tako so vstaši Rusora onemogo8ili edino železnigko zvezo s Perzijo. Ruske ^ete bežijo pred vstagi na turško mejo, Na Kavkazu je nastala velika draginja. Vstaja se je tako razširila, da bo Rusom skoro nemogoče isto prepreSiti. Turkl moliio za zmago Avstrije in Nemfiiie. Etanaj, dne 19. avgusta. (Uradno.) Po vseh turgkih mošejah (molilnicah) v Carigradu molijo Turki za zmago avstrijskega in nemškega orožja. To je prvi slufiaj v zgodovini turškega cesarstva, da molijo mohamedanci v mošejah za zmago krščanskih Ijudstev, obenem pa dokaz, nakatero stran se je Turčija nagnila. Gotovo tudi Nemftija ne bi bila prodala križark ,,Goebea" in ,,Breslau" Tupfiiji, ako bi ne bila dovolj prepričana, da ju dobi prijateljica v roke. Papež umrli. Bavnokar izvemo, da so d&nes ponoči nmrli sv. Oče Fij Z. Katoliika oerkev se zagrinja v žalost. Molimo za rajnega papeža!