Demokracija Na zadnji letni skupščini v Banja Luki je tov. predsednik Dimnik naglašal potrebo demokratizacije vse šolske uprave, a to ne samo po zunanjih oblikah demokracije, ki se potem samovaljno tolmačijo in izvajajo, nego uvedbo demokracije po njeni vsebini in njenem bistvu. Ne bo odveč, ako to čarobno besedo »demokracija«, ki je bila in bo ostala izpoved vsega človeštva, osvetlimo in opredelimo. Saj jo slišimo dan na dan iz ust trpečih in zapostavljenih mJlijonov. Odmeva iz ust vodilnih govornikov, se poudarja v velečasopisih, je gibalo uporov m danes stoje cele armade, ki nosijo na svojih praporih geslo »Za demokracijo«. Suhoparno povedano je demokracija »vladanje ljudstva«. To je ona vladavina, kjer ljudstvo aktivno in pasivno enakopravno sodeluje pri vseh poslih javne uprave. Demokracija pa nima tsamo pomena v ozkem poli^ tičnem smislu, ona predstavlja svobodno voljo človeka v zasebnem življenju, v javnem živIjenju in v vseh družabnih stikih. Ona vsebuje politično, narodnostno, versko, socialno, šolsko itd. izživljanje Ijudsrtva na enakopravni podlagi. Tako se more učitelj demokratično Azživljati v svojem zasebnem, v javnem in šolskem delu. Pri tem svojem hotenju po demokratičnem izživljanju iz njega in v razmerju do njega, pa zadeva na sile, ki to preprečujejo. Zato je tov. predsednik Dimraik ponovno naglašal potrebo uvedbe demokracije po njeni vsebini in njenem bistvu. In prav danes, ob preurejanju banovin — ne samo njenih meja, temveč tudi duha zakonov, ki bodo dani novim banoviinam, je umesten in nad vse važen klic predsednika Dimnika, po uvedbi rasnične demokratične zakonodaje, kot osnove vseh šolsko-prosvetnih in stanovsko-državljanskrih svoboščin. Ta demokratizacija mora priti do izraza v vseh panogah šolstva, ker le s tem bodo dani pogoji za pravilno in neoviTano šolsko prosvetno delo. Te pogoje bo pa ustvarilo edino resnično hotenje zakonodavca, da pridejo do izraza ljudska volja in vsi činitelji, ki so odgovorni ali zainteresirani na šolstvu. Tako nam demokratizacija šolstva narekuje odcep prosvetne oblasti od politične, da bodo pri šolskem delu uvaževana prosvetna načela in koristi, a ne sitrankarsko-politični cilji. Daleč proč od dnevnih strankarsko-političnih trenji se bo mogla šolska-prosvetna oblast izpopolnjevati v smeri izboljšanja vzgoje in pouka ter nravnostnih, državljanskih in narodnostnih načel. Zahteva, da pridejo do izraza vsi odgovorni činditelji vodi k izgradnjr učiteljiske zbornice, ki bo branila koristi šole in učiteljstva ki so bile mnogokrat nevarno ogrožene. Demokratizacija šolstva bi nujno odstranajvečje kršitve . osebnega službenega nila značaja, ki predstavljajo nevarno manevriranje z zakonitimi določili učiteljskih pravic in drzavljanskih svoboščin. Samo ob sehi je umevno, da demokratizacija soMva narekuje vse ono, kar more izboljsati stanje šolstva in učiteljstva. Tu pričakujemo stalnost na službenem mestu, avtomatična napredovanja, konkurenčne razpise premestitev, standardne plače, družinske doklade za žene in vse ono, kar more izboljšati asehno stanje prosilcev, ki je pogoj uspešnega dela v soli. Demokracija zahteva tudi primernejšo sestavo prosvetnih odborov, da morejo odlocati o šolstvu vsi oni, ki so poklicani, da vodijo in urejajo prosvetno smer .in delo. V demokraciji vidimo tudi popolnoma drugo vrednotenje učiteljstva, ki ,se danes motn prvenstveno s političnega gledišča. Ono more postaviti učitelja v sredino njegovega dela in ga varovati škodljivih političnih vplivov. bem moremo staviti tudi učiteljsko stanovsko delo, ki služi smotrni izpopolnitvi šole m izgradnji učiteljeve neodvisnosti od trenutnih političnih vplivov, ki streme po uklonitvi šole in učitelja v politične namene. . Demokratična vladavina končno vodi k pomirjenju in sodelovanju vseh narodovih slojev, ona ruši med njimi pregrade in jih druži v eno socialno čutečo družino. Demo- kratična vzgojna smer v politiki bi nujno rodila enako vzoojno smernico v vsem javnem in zasebnem življenju ter s "tem pospešila kulturnejšo preobrazbo dežele. Demokratizacijo šolske upirave ne smatramo kot pot za dosego prevladujočega vpliva v šolski službi, pravilno pa je, da je tov. predsednik Dimnik v tem usodnem času smatral za potrebno, da je dvignil svoj glas za uvedbo demokracije v prosvetni upravi za prospeh šole in učitelja, kot člana naše prosvetne in državne zajednice. Ko danes krvave zarje isevajo v Evropi in po drugih kontinentih, milijoni teže po demokraciji, ker v njej vidijo rešitev in znosno življenje med narodi. ZatoTej je težnja po demokratizaciji šolstva doprinos k splošnemu demokratičnemu pojmovanju, s tem pa tudi k uresničenju najvišjih človeških idealov — k svobodi in k miru! B.