časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA DELO ILEGALNE RADIJSKE POSTAJE OSVOBODILNE FRONTE — KRIČAČA Zgodovinarji, ki so se že ali se še bodo lotevali obravnavanja narodnoosvobo- dilnega boja slovenskega naroda, nimajo in ne bodo imeli lahkega dela. Gradiva je toliko, da zgodovinarja kar zasiplje in ga izpodnaša. Vse drobne dokumentarne stvari, o katerih je v tej reviji mnogo napisanega, so kakor nitke ogromne pajčevine, ki povezuje vso mrežo velikih in majhnih dogodkov, mimo katerih zgodovinar ne sme iti, če bo hotel dati temu obdobju slovenskega mučeništva in herojstva pravi izraz za tolikšno vsebino. ^^^^^ Seliškar: Slovenska kultura v boju z okupatorjem. Borec 1961, št. 7, str. 410—412) Spominski sestaviki in zapiski spominov neposrednih sodelavcev ilegalne radijske po- staje Osvobodilne fronte »Kričača« so raz- meroma redki. Prvi, verjetno doslej edini, razmeroma zgodaj zapisani sestavek, ki v celoti zajema tudi delovanje ilegalne radijske postaje »Kričača«, je napisal za Radio, časo- pis Komiteja za radiodifiizijo vlade FLRJ, št. 1 — oktober, november 1948 — takratni na- čelnik uprave za radiodifuzno službo LRS Mitja Vošnjak z naslovom: SLOVENSKI RADIO V OSVOBODILNI VOJNI. Njegov članek je v celoti ponatisnil časopis RADIO SLOVENIJA v številki 7 z dne 14.—22. aprila 1951. V istem letniku je objavljen tudi spo- minski sestavek Frana Albrehta: KAKO SEM POSTAL >>VOJNI POROČEVALEC« (Radio Slovenija št. 14—16. VII. 1951). Vsi drugi sestavki, ki sem jih zbral in pregledal, so bili napisani znatno pozneje, od dvajsetletnice ljudske vstaje do današnjih dni, ko praznu- jemo petindvajsetletnico ilegalne postaje »Kričač«. To je predvsem knjiga Ljubljana v ilegali 11 — Ljubljana 1961. Poleg omenje- nih pa je najobšimejši opis delovanja posta- je objavila neposredni sodelavec »Kričača« Vida Lasič v knjigi SVETLOBA MLADIH LET. Izdal jo je zavod Borec 1962. leta. Delo je bilo že poprej nagrajeno s tretjo Kajuhovo nagrado za leto 1960. Iz omenjenih del in iz nekaterih drugih se- stavkov, ki so že ali pa še bodo objavljeni v časopisih ali radiu, sem izbral važnejše od- lomke, da bi iz njih čim natančneje spoznali nastanek, delo, uspehe in pomen »Kričača«. Brez dvoma pa bodo morali zgodovinarji po- seči tudi globlje po dnevnem časopisju iz ob- dobja 1941—1942 in dlje, po zapiskih posa- meznikov, po vojaških in političnih arhivih tistih dni, če bodo želeli priti do natančneje ugotovljenih dejstev v zvezi s celotnim delo- vanjem tega oddajnika. Se vedno ni natančno znano, kako, kdaj in kje je prišlo do prve zamisli, da je treba postaviti ilegalni oddajnik. Med viri, ki so dostopni, se ne da natančno ugotoviti, kdo naj bi bil dal idejo za ilegalno postajo, niti ni navedena organizacija ali skupina, ki je prva to zamisel predlagala. V svojih spomi- nih LJUBLJANA V 1941. LETU izjavlja Vla- dimir Krivic na kratko: ».. . Ze maja meseca smo razmišljali tudi o organizaciji naše radio službe.« (Delo 19. VI. 1961) Sele tri leta pozneje najdemo v knjigi Ljub- ljana v ilegali II. (Radio Osvobodilne fronte) prvi javni vir, ki natančneje govori o organi- ziranem delu radijskega sektorja. »Komunist« je namreč 29. maja 1964 objavil članek RA- DIO OSVOBODILNA FRONTA. V njem pisec članka, podpisan z začetnicama L. P. navaja tudi naslednji zanimiv odlomek, ki se nanaša na organizacijo izdelovanja radijskih oddaj- nih in sprejemnih postaj in jasno nakazuje naloge tako imenovanega radijskega sektorja. >>Kmelu po okupaciji, nekako sredi leta 1941, je orgaoiizacijski sekretar KPS Tone Tomšič v okviru Centralne tehnike KPS or- ganiziral radijski sektor. Nalc^o, da ga vzpo- stavi, je zaupal študentu elektrotehnike na ljubljanski univerzi Milku Goršiču-Fečki, ki je imel za seboj že izkušnje v ilegalnem delu in tudi v ilegalni partijski tehniki. Ker so se sedaj na istem podiročju tudi v okviru Osvo- bodilne fronte pričenjala dela pod vodstvom inž. Muoša Breliha-Mihe, so se oboji kmalu povezali k skupnemu delu. Naloge radio sek- torja so bile: pripraviti radijsko oddajno po- stajo za agitacijo in propagando v Ljubljani, postaviti radiotelegrafsko postajo na pogon z motornim agregatom za zvezo z Vrhovnim štabom NOV in POJ in Komintemo, izdelati oddajnike in sprejemnike na ročni, oziroma nožni pogon za telegrafske zveze med pa^rti- zanskimi enotami in s političnimi vodstvi v posameznih sl^ovenskih pokrajinah in končno, izuriti primemo število radiotelegrafistov. Organizacijska zveza radio sektorja je pote- kala prek MUka Goršiča direktno do Toneta Tomšiča, po njegovem zajetju 1941 pa do Bo- risa Kidriča.« Iz citiranega odlomka so jasno razvidni že prvi organizirani členi za raidij;sko ilegalno delo, v njem pa je tudi natančno navedena četvoma naloga partijskega radijskega sek- torja. Pa tudi Milko Goršič sam navaja v svojem daljšem sestavku DELO RADIJ- SKEGA SEKTORJA (Ljubljana v ilegali II), kako se je sredi leta 1941 združil partijski 165 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino sektor >>zaradi težav, ki so bile pred nami ...« z radijskim sektorjem OF. V sestavku našte- va tudi iste naloge sektorja, kot Jih navaja poprej citirani avtor L. P. v »Komunistu«. Te dni, v začetku decembra, je beograjski do- pisnik radia Relja Atanasijevič intervjuval inž. Miloša Bireliha o ilegalnih radijskih postajah. V svoji daljši izjavi za Radio Beo- grad je inž. Miloš Brelih osvetlil začetek de- lovanja radijskega sektorja. Iz njegovega se- stavka zvemo, kako je vstopil v organizacijo poznejši kanstiruktor »Kričača« in drugih ile- galnih oddajnikov. Njegova izjava glede prve zamisli o postavitvi ilegalnih oddajnikov se ujema z izjavo Vladimira Krivica. Brelih namreč pravi: »Na organizacijo radijskega sektorja narodnoosvobodilnega gibanja smo pomislili že takoj ob začetku okupacije. O tem sem se pogovarjal s Kidričem. Rekel sem mu, da bom na nadijski postaji Ljubljana, kjer sem delal kot tehnik, pustil službo, ker sem se prijavil v prostovoljce, ki so se že pred okupacijo zbirali v Ljubljani. Vprašal sem ga, če nam bo pri tem potrebno tudi delovanje radia. Odgovoril mi je, da o tem partijsko vodstvo še ni premišljevalo, da pa bo takšno delo verjetno potrebno, in mi je svetoval, naj ostanem pri Radiu Ljubljana, čeravno so Ita- lijani že začeli prevzemati postajo.« »Avgusta,« nadaljuje BreHh, »pa smo se sestali Tomšič, Goršič in jaz in se pogovar- jali o organizaciji propagandne postaje. Do- govorili smo se, dia bo v tej skupini Goršič politični sodelavec, ki bo odgovoren pohtič- nemu vodstvu, saj je imel stalno možnost, da drži zvezo s CK, jaz pa naj prevzamem teh- nično organizacijo postaje. Ob tej priliki sem predlagal za sodelovanje tudi Luznarja, ki je tedaj diplomiral. Predlog je bil sprejet.« (Iz- java za RTB.) Oba omenjena sestavka sta nam odtorila organizacijska načela radijskega sektorja, po- stala pa je znana tudi trojka, ki je ves čas vodila organizacijo »Kričača«. Splošno razširjena domneva, da so na usta- novitev ilegalne radijske postaje v Ljubljani vplivale že takrat delujoče druge »ilegalne« postaje, ki smo jih poslušali iz krajev zase- dene Evrope, nima nobene podlage. O tem nam je na voljo prav presenetljiva izjava. »Kolikor vem, ima »Kričač« enega samega predhodnika. Bila je to ilegalna nemška ra- dijska postaja, ki jo je v znamenju odpora proti fašizmu organizirala in vodila komuni- stična partija Nemčije. V srcu tretjega rajha je ta sicer nekaj časa uspešno delovala, potlej pa so jo hitlerjevci uničili. Ta poskus nem- ških antifašistov je imel veliko občudoval- cev in — kolikor mi je znano — se vse do pwjava »Kričača« ni oglasila nobena res- nična oddajna postaja, ki bi deilovala na območju po Hitlerju zasužnjene Evrope. Ti- sto, kar smo med vojno večkrat poslušali kot ilegalne radijske postaje, so bUe to samo po imenu, v resnici pa so delovale v Angliji aH pa v Sovjetski zvezi.« (Izjava Milka Goršiča. Izjava za oddajo RTV Ljubljana nov. 1966.) Radijskih amaterjev je bilo namreč v Ljub- ljani v tistem času še zelo malo. Tudi elek- trotehniška fakulteta je imela nazmeroma nizko število študentov. Brehh navaja, da se je na fakulteto vpisalo letno le tri do sedem študentov, tako da so se vsi med seboj po- znali. Zato tudi glede na majhno število ka- dra ni bilo lahko začeti z uresničevanjem na- črtov radijskega sektorja. Ustanovitev ilegalne radijske postaje pa ni zanimiva samo zaradi tega, ker je bila usta- novljena brez posebnih vzornikov izven Slo- venije, temveč tudi zatO', ker je bila uresni- čena v majhni deželi, ki še ni imela razvite radijske tehnične osnove in je slonela na peščici strokovnjakov. Nekaj splošnih misH o izdelavi ilegalnih sprejemnikov in oddajnikov sita nam doslej povedala le Milko Goršič in inž. Miloš Bre- lih. Vendar pa še vedno nismo zvedeli no- benih nadrobnosti, kako so delavnice na- bavljale materiale, kakšna je bdla pri tem pomoč aktivistov, ustanov in delavnic. Gor- šičev odstavek nam doslej kot prvi navaja nekatera dejstva o tem ozadju. »... Z Alfonzom Kukovcem-Urošem, ki je prišel iz Ljutomera, pa smo dobili uspešn^a organizatorja in inštruktorja za radiotelegna- fijo. Resno tehnično silo sta predstavljala Rudi Jančar in inž. Gruden, ki sta bila nekaj časa v službi pri Philipsu v Zemunu. Največ ljudi za izdelavo radijskih aparatur in iz- vedbo oddaje pa se je rekrutiralo iz študen- tov na univerzi v Ljubljani. Naj omenim sa- mo Rada Luznarja, Milana Osredkarja, inž. Miloša Breliha, inž. Draga Hartnarja in Vido Lasačevo ...« (Milko Goršič.) Miloš Brelih pa nam pripoveduje, da je tako začel inž. Rado Luznar na podlagi spre- jetega načrta in razpoložljivega tehničnega materiala graditi oddajnik deloma v okviru seminarja na fakulteti, deloma pa v Narod- nem muzeju na Prešernovi cesti pri nekem kolegu. Ko je bil oddajnik izdelan, ga je Luz- nar vključil. »Pred mikrofon je postavil staro budilko. To je bilo potrebno, da ne bi s spi- kerjevim nastopom okupatorji prehitro od- krili postaje.« (Brelih) Sodelavci radijskega sektorja so smeli de- lati edinole na svojem sektorju. Sektorji pa so bili strogo ločeni med seboj. Celo tisti, ki 166 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA SO izdelovali aparate, niso smeli kupovati ma- teriala. »Vsak od nas je imel ilegalno ime, prav tako tudi vsak aparat. »Kričač« je bil govorna oddajna i>ostaja, »Krava« oddajnik za zveze s tujino itd.... Inž. Luznar je cele mesece izdeloval »Kričača« pred očmi več de- setin študentov elektrotehnike, pa vendar nihče od njih ni vedel, kaj dela.« (Goršič) Sestavki, ki govore o zunanji obliki »Kri- čača«, se med seboj ne ujemajo popolnoma. Milan Osredkar, iki je bil njegov stalni pre- našal ec in napovedovalec, pripoveduje, da je bil »Kričač« zelo preprosta naprava, ki jo je bilo mogoče v celoti spraviti v dve aktovki: oddajnik z akumulatorjem je šel v eno, pre- ostali del pa v drugo aktovko. Sele pozneje so začeli po pripovedovanju Milana Osred- kar j a uporabljati za prenose »Kričača« še tretjo aktovko: »Bile so to zelo grobo narejene aluminija- ste škatle z leseno prevleko... Včasih smo morali razen omenjenih dveh aktovk uporab- ljati še tretjo. V njej smo prenašali akumula- torje, če so omrežju v času, ko je morala od- daja steči, prekimli dobavo električnega toka.« (Dr. ing. Milan Osredkar, Naša morala ni nikoli popustila ... Izjava za oddajo RTV nov. 1966.) Vida Lasič, njegova stakia prenašalka, se spominja v svoji knjigi SVETLOBA MLA- DIH LET »Kričača« nekoliko drugače: »Poleg tega je imel tudi aparat svoje muhe in je včasih kar na lepem odpovedal. Zaradi lažjega prenašanja je bil sestavljen iz treh delov, ki so biU med seboj povezani s kabli.« Dalje pripoveduje o njegovih sestavnih delih tudi pozneje: »V nekaj minutah je bil »Kri- čač« z vsem priborom spravljen v treh ak- tovkah, ki so jih potisnili kar pod tramove in zakrih s staro šaro...« (V. Lasič: Svetloba mladih let str. 30 in 40.) Vida Lasič nato še večkrat zatrjuje, da so imeli oddajnik spravljen v treh aktovkah. Navadno da je sama prenašala oddajnik in mikrofon (Osredkar pravi: oddajnik z mo- dulatorjem — op. VZ.), Milan Osredkar mo- dulator in kable. Drago Hartner pa usmer- nik. Včasih pa, ga je morala prenašati kar sama. Zavila je vse njegove dele v papir in naložila najprej v eno, nekaj v drugo mrežo, vmes pa pomešala čebulo in krompir. Mitja Vošnjak navaja, da je bila od- dajna postaja spravljena v dveh majhnih škatlah. Ing. Brelih pa opisuje v izjavi za beo- grajski radio, da je bila postaja sestavljena iz treh kaset z merili 15 cm X 30 cm in širino okdi 18 do 10 cm. Prvi del da je služil za na- pajanje z energijo, v drugem je bil oscilator, ki proizvaja valove, v tretjem pa modulator, ki je pretvarjal glas v električno obliko. V omenjeni izjavi nam tudi pove, da iz doseda- njih virov ni mogoče napraviti točne podobe »Kričača«: »Slike »Kričača«, ki jih danes objavljajo, niso originalne... ena, precej podobna ko- pija »Kričača«, ki pa je bila izdelana po vojni, je v beograjskem Vojnem muzeju ...« (izja- va za RTB) Oddajnik sta v glavnem prenašala po Ljub- ljani Vida Lasič in Drago Hartnar. Za pre- našanje oddajnika so veljala nekatera ile- galna zakonita načela. Sprva so najraje od- dajali v višjih nadstropjih, le redko je bila zaporedoma oddaja v isti hiši. Radomir P e t - kovic navaja v »Komunistu« 15. februarja 1958, da je bil skrit v leseni baraki na dvo- rišču gestapa, od koder so ga skrivaj prena- šah na stanovanja, ki so bila določena za od- daje. To pa je doslej bržkone edina navedba za lokacijo. Ing. Vida Lasič pripoveduje, kako je »Kričač« stalno romal od hiše do hiše. »Marsikoga bodo zanimale tudi tehnične podrobnoisti prenašanja »Kričača«. Ta oddaj- nik, ki je čez noč postal v Ljubljani tako po^ pularen, smo navadno spravili v dve aktovki, ki sva jih potem s tovarišem Hartnerjem pre- našala od hiše do hiše. Stanovanje, v kate- rem naj bi oddaja tekla, smo navadno dolo- čili po okoliščinah, ki jih Je zahtevala kon- spiradja. Spominjam se, da smo se izogibali središča mesta in ulic, za katere smo vedeli, da so nevarne in polne italijanskih vojakov. Ce smo opažih blokado ali pa itaHjansko pa- truljo, smo se ji poskušali izogniti, kadar pa to ni bilo mogoče, smo se pred sovražnikom delali kar najbolj brezskrbne in brezbrižne in tako je šel »Kričač« tudi mimo patrulj in stražarjev. Čeprav se je »Kričač« oglašal v obdobju pol leta, pa smo pri njegovem pre- našianju imeli veliko srečo, saj nas siovražniki kljub nenehnemu zasledovanju niso nikoli prijeli.« (Ing. Vida Lasič: Kričač je šel tudi mimo patrulj in stražarjev ...) Se bolj nazorno pa opisuje ista avtorica pri- prave za oddajo na drugem mestu: »Tisti dan smo delali na podstrešju pri Semrlovih v Šiški. Prišli smo že sredi popol- dneva, da bi do mraka vse pripravili, ker luči niismo smeli prižgati. Milan Osredkar je napeljal anteno, jaz sem postavljal in vezal posamezne dele oddajnika. Drago Hartnar pa si je dal opravka z žicami za dovod napeto- sti.« (Vida Lasič-Jelka, govori Radio Osvobo- dilna fronta. V: Ljubljana v ilegali II. str. 368. Izjava za oddajo RTV novembra 1966.) Milan Osredkar je pripovedoval, da so od- dajali včasih v shrambah, po sobah, v spalni- cah, kabinetih, omarah in celo za to posebej zbitem lesenem zaboju na postrešju. Največ 167 KRONIKA časopis ZA slovensko krajevno zgodovino poreglavic so organizatorjem oddaj delale an- tene. Sprva so upoirabljali navpične antene. Skozi okno so potisnili palic», na kateri je visela antena. Na spodnji strani je bila obte- žena, da je mimo visela in da je bila v ena- komerni oddaljenosti en meter do poldrugi meter od zida. Ker so bile antene torej različ- no postavljene glede na oddaljenost od hiše, višine nad zemljo, po legi glede kanalizacije, je zato od začetka tudi valovna dolžina od- daj nihala. Ing. Brelih izjavlja: »To je zelo oviralo poslušalce. Toda za čas oddaje se valovna dolžina ni menjavala. Ven- dar je tekla vsaka oddaja, po drugi valovni dolžini. Spornin j am se, da je »Poročevalec« objavil tudi sledeči oglas: POSLUŠAJTE RA- DIO OF NA VALOVNIH DOLŽINAH OD 25 m DO 48 m! (Izjave po RTB.) Pozneje je ing. Brelih namesto vrtljivega kondenzatorja vstavil stalnega. Zato je potem »Kričač« oddajal na dolžini 27 m. Kljub temu pa je bil zaradi razHčnih anten sprejem en- krat boljši, drugič pa slabši. Zaradi tega so bih Italijani dolgo časa pre- pričani, da prihajajo oddaje iz Londona ali iz Rusije. Nemci pia so oddaje »Kričača« bolj temeljito ispremljali in so dolgo časa opozar- jali Italijane, da deluje ta ilegalna postaja v Ljubljani. Čedalje bolj so pritiskali nanje, da morajo postajo odkriti. Oddaje »Kričača« je urejala skupina so- delavcev. Dokumentarno in verjetno edino jawo sporočilo je o urejanju in načinu ure- janja za oddaje »Kričača« doslej napisal Fran Albreht 1.1951, torej deset let po dogodkih. Zaradi tehtnosti navajamo iz njegovega član- ka nekaj odstavkov: »In neki tak jesenski predvečer je prav tako nepričakovano in iznenada kakor tisti Marsovec, o katerem sem govoril, padel v moje malo, pritlično stanovanje v Rdeči hiši. Poljanski nasip 12, kamor sem se bil samo- voljno preselil ob izbruhu vojne, ker je bilo bolj skrito in je imelo dovolj izhodov, neki davni znanec, ki bi se ga bil najmanj nadejal. Pripeljal ga je Tone Cufar. S Cufarjem sva bila znana že dolgo pred vojno, ko je kot delavec jeseniške tovarne prinašal svoje li- terarne prvence v uredništvo Ljubljanskega zvona. — »Prijatelja sem pripeljal, nekaj se ima pomeniti s teboj,« je rekel in izginil v sosednjo sobo k ženi. Za njim pa je vstopil — kaj vstopu —, se prizibal in primajal, prilo- mastil v sobo plečat in čcfet, srednje visok in zajeten možak s črnimi naočniki in s fcnatkokrajnim, visokim, sivim diplomatskim klobukom v roki. Snel je naočnike, me po- gledal s svetlimi, sijočimi očmi, mi segel v, roko in rekel kratko: — Kuhar! Presenečen sem za trenutek obstal — Ha! sem vzkliknil čez čas, nato pa sem mu stisnil roko. — Koliko let se nisva videla? — Kakih dvajset bojda, je rekel smeje se in sedel. In začela sva rešetati spomine. (Albreht Fran: Kako sem postal »vojni poročevalec«. Radio Slovenija 16.—29. VII. 1951, št. 14.) V nadaljevanju opisuje Albreht pogovor, ki ga je imel s Prežihovim Vorancem o lite- raturi. Nato pa navaja, kako ga je Voranc neposredno določil za uredniškega sodelavca. »Obmolknil je, nato je brez prehoda vpra- šal: — Imate radio? — Radia nimam, sem odgovoril. Toda ga redno poslušam. Pomel si je roke. — To je izvrstno! je vzkliknil Voranc. — Kje ga poslušate? — Tu vis-a-vis pri nekem bivšem jugoslo- vanskem kapetamu. A zanesljiv, naš človek. Pri njem poslušam Moskvo in London, v slo- venščini in srbohrvaščini. Zadnje vesti pa po- slušam pri profesorju nad mano, inženirju Matiji, v angleščini iz Londona. Tudi on je popobiioma naš človek. — Imenitno! vidim, da se nisem zmotil. Ne- kaj vam bom povedel. Vodstvo Fronte je sklenilo, da mora dobiti Ljubljana tajno od- dajno postajo za oibveščanje in propagando. Meni so naložili, da moram dobavljati ro- kopise, da ustanovim tako rekoč nekako re- dakcijo. Ta redakcija naj bi bila pri vas. Pri- stan ete? — To se razume! sem dejal brez obotav- ljanja. — Vi boste poleg kulturne propagande pi- sali o zadnjih radijskih vesteh vojna poro- čila. Postali boste torej — vojni poročevalec. — Čudovito! Ha, ha! sem se zasmejal. — Samo ne vem, kako pojde. Ali imam kaj daru za tako pisanje. Saj veste, v rajnki Avstriji smo bili Slovani glede vojaških reči precej švejkovsko razpoloženi. — Res, toda danes je domovinska osvobo- dilna vojna. Danes smo vsi vojaki. Mi v za- mreženem zaledju prav tako kakor oni v hribih. Vsakdo se mora lotiti dela, ki se mu odkaže. — Res je to in pnav je tako. — Torej velja? je rekel Voranc in se dvig- nil. Tudi jaz sem vstal. — Valja! sem rekel, ko sva si segla v roke in se pobratila. — Poleg naju bo še en zastopnik krščan- skih socialistov in en zastopnik Sokolov, ki bosta pisala za svoje skupine. Shajali se bomo vsak torek in petek. — Seveda pa se razume: najstrožja konspirativnost. Niti žena ne sme vedeti... 168 časopis ZA slovensko krajevno zgodovino KRONIKA — Ho, Žena! Ta zna molčaiti. Pa saj bo tipkala, sem se zasmejal.« (Fran Albreht, v istem sestavku.) Znano je, da je imela redakcija za radijske oddaje šest članov. Ti so bih: Prežihov Vo- ranc-Kuhar, glavni urednik, člani uredništva: Fran Albreht, Tone Vodnik, Rudi Kobilica, Miro Jeršič in Jože Dolenec. Zaradi načina njihovega dela spet citiram doslej edini javni vir, nadaljevanje Albrehtovega sestavka. »Tako smo ustanovili redakcijo in začeli z delom. Redakcijo smo namestih v majhni ozki kuhinji, ki je bila za to najbolj prikladna, ker ji je okno gledalo na dvorišče in je bilo za- strto z gosto zaveso. Razen tega je bil štedil- nik pri roki, ki je bil vedno zakurjen — za vsak primer. In to je bilo nekoč skoraj po- trebno, kakor boste videh. Razdelili smo si delo. Voranc poleg kulture zunanjo in notranjo pohtiko, po navodihh Fronte. Jaz poleg dn^evnih aktualnosti in kul- ture poročila s fronte, tovariš K. propagando in frontna obvestila za skupino frontno usmerjenih demokratov in tovariš J. ter po- tem tovariš D. za skupino katohško usmer- jenega občinstva. Zlasti zadnji tovairiš je imel obilo opravka, ko je moral polemizirati z zna- nimi pismi škofa Rozmana in tolmačiti ter popularizirati dovolj številne frontne okrož- nice oportunističnemu delu katoličanov, ki so že kovali pobratimijo s fašisti. Reči moram, da smo pošteno rohneh in ro- bantili po papirju, tako da se je nato zvečer v oddaJTiiku kar bliskalo in treskalo. Niso te- ga oddajnika zastonj imenovali »Kričač«.« (F. Albreht, v istem sestavku.) Iz raznih izjav in virov poznamo tudi delo in imena napovedovalcev. Napovedoval- ci so bili: Marjan Vesenjak (napovedovalec za en mesec), ing. Milan Osredkar, po potre- bi pa tudi Vida Lasič in Drago Hartnar. Delo napovedovalcev je teklo sprva bolj prepro- sto. V kakem skritem kotičku so si postavih svoje naprave, tako da zanje niso vedeli niti prebivalci sosednjih prostorov ali člani dru- žine. Iz prostorov, v katerih so oddajali, pa so imeli tajno zvezo z okolico. Zunanji za- ščitnik oddajne skupine, ki je čakal kot opa- zovalec zunaj hiše, je v primeru nujne po- trebe opozoril oddajno skupino na nevar- nost z z von j en jem na hišni zvonec, s telefo- nom, s svetlobnimi znaki ipd. Znamenje za začetek oddaj »Kričača« je znano: tiktakanje ure. Nekateri neposredni sodelavci »Kričača« navajajo, da je začetno tiktakanje ure spremljalo tudi uvodno bese- dilo: »Naš čas že prihaja!« Ni še ugotovljeno, kohko časa je büo to geslo sestavni del za- četka oddaj. Isti udeleženci navajo razen ome- njenega gesla po tiktakanju ure tudi bolj znan nagovor: »GOVORI RADIO OSVOBODILNA FRONTA! — GOVORI RADIO OSVOBODIL- NA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA! SLOVENCI, POSLUŠAJTE NASE ODDA- JE!...« — Trikrat tedensko, od novembra 1941 do aprila 1942 se je tako oglašal »Kri- čač« — pripoveduje V. Lasič. Začetek oddaj, o katerem govore navedeni viri, se v glavnem ujema pri vseh avtorjih. Le Radomir Petkovič navaja, da je začela od- dajna postaja delovati 22. decembra in da so poskusne oddaje Radia Osvobodilne fronte začele 17. decembra 1941. »Točen datum prve oddaje »Kričača« je v Ljubljani neznan,« pri- poveduje Brelih. »Morda sem kje izjavil, da je »Kričač«, ki je bil sestavljen iz dveh delov — prvi del je bil težak okrog 5 kg, drugi pa okrog 2 kg — začel delovati 7. novembra 1941. Bolj verjetno pa je, da je bila prva oddaja 17. novembra. To sklepam iz tega, ker so dan po prvi oddaji okupatorji napravili racijo na seminarju elektro fakultete.« (Izjava za RTB.) Hartnar je izjavil po vojni, da je začela prva oddaja 29. oktobra, ko je OF pozvala ljudi, naj med sedmo in osmo uro izpraznijo ljubljanske ulice in lokale. Začetek oddaj to- rej še ni natančno ugotovljen, najverjetneje pa bo za začetek obveljal 7. nov. 1941, tako nam- reč zatrjuje večina avtorjev. Brez dvoma ne- kateri pri tem vključujejo tudi poskusne od- daje, drugi pa ne. »Kričač« je deloval z močjo 5—6 vatov, vanj sta bili vdelani dve žarnici z označbo 6 L 6. Vsi avtorji se strinjajo v tem, da je imela postaja karakteristično lastnost, ki jo imajo vse kratkovalovne postaje. V nekate- rih predelih Ljubljane je nastal tako imeno- vani »mrtvi pas«, v katerem se oddaja ni sli- šala. In zato, tako pravi M. Brelih — da je bila njegova valovna dolžina pred koncem spremenjena na 48 m. Ta podatek pa navaja edino le Miloš Brelih v izjavi za RTB in se ne ujema z drugimi, zato je verjetno pomoto- ma naveden. Zelo zanimiv podatek, da je imel »Kričač« zagotovljeno tudi rezervo, navaja isti avtor: »Menim, da je danes še marsikomu nezna- no, da smo za »Kričača« imeli zagotovljeno tudi rezervo. 2e ob začetku dela z ilegalno postajo smo predpostavljali možnost, da bi nam prva aparatura propadla, da bi se pokva- rila ali da bi bila zaplenjena. Zato sem se do- govoril z Luznarjem, naj izdela še eno podob- no oddajno postajo, ki pa naj bi bila po zu- nanjem videzu drugačna. Tako postajo je Luznar v resnici tudi izdelal. Montiral je dve kaniti za mleko, ki sta imeli dvojno dno. Med obema so bili na spodnji strani gumbi za 169 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino vključevanje. Tudi na gornjem delu je bil dvojni pokrov, tako' da smo zaradi kamufla- že lahko nalili v kanti tudi mleko. Kanti sta bili skriti v nekem bunkerju kot rezerva. Ra- zen Goršiča, Luznerja in mene ni nihče vedel za ta oddajnik. Nikoli ga nismo uporabili. Njegova poznejša usoda ni znana ...« (Miloš Brelih, izjava za RTB.) Nekateri avtorji izjavljajo, da je »Kričač« oddajal trikrat tedensko, drugi pa govore, da je oddajal le ob sredah in petkih, aU ob sre- dah in sobotah. Za gotovo vemo doslej le to, kar je ugotovil Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani (Ljubljana v ilegali II. str. 475— 493). In tam so zabeležene oddaje le v zad- njem mesecu, ob koncu februarja 1942. Tudi Milan Osredkar govori o tem, kako so se slišale »Kričačeve« oddaje. Pravi, da se je po takratnih informacijah po vsej Ljubljani slišal kar dobro, da pa ni pokrival oddalje- nejših krajev. »Slišali pa smo,« pravi Osred- kar, »da se je ta ilegalna radijska postaja slišala tudi daleč zunaj meja naše domovine — celo v Egiptu.« Nemški pritisk na italijanske okupacijske oblasti je bil vedno bolj močan. Italijani, ki še vedno niso bili prepričani, da deluje »Kričač« v Ljubljani, so najprej naredili poskus. Do- govorili so se z ljubljansko električno centra- lo, da bi začela ob času »Kričačevih« oddaj postopoma ukinjati električno energijo v po- sameznih delih mesta. Ker tudi s tem niso uspeli, da bi odkrili postajo, so nabavili go- niometre. Najprej se je pojavil en avtomobil z goniometrom, kmalu pa so delovali že štirje. »Kričača« so torej začeli sistematično iskati. Ker se je tehnika selila iz enega dela v drugi del mesta, so imeH pri tem še manj uspeha. Izsledili pa so valovno dolžino, toda to jim ni kaj piida pomagalo. Ker so Italijani prekinjali električno napa- janje v različnih delih mesta, so morali or- ganizatorji oddajno postajo predelati tako, da je lahko delovala tudi z akumulatorji. Da bi izsledih oddajnik, so Italijani prepovedali najprej zunanje antene in tako so morali za oddajnik napeljati antene na podstrešjih ali pa uporabljati še bolj vešče prekrite navpične antene kakor doslej. »Preko telefonskega obvestila je potem štab za iskanje »Kričača« določil na osnovi spre- jetih podatkov mesto, kjer se je vršila oddaja. Ing. Miloš Brelih, ki je bil po našem naročilu v službi pri italijanski radijski postaji, je z mnogimi napori zvedel skoraj vse in nam o tem tudi poročal.« (M. Goršič: Delo radijske- ga sektorja, Ljubljana v ilegali II, str. 359). Ing. Brelih je odkril še eno posebnost: »Vodje oddajnika so tudi to (namreč za ukinjanje električne energije, op. JZ) zvedeli že nekaj dni prej in nabavili so majhen aku- mulator in preuredili oddajnik za takšne pri- mere: ... in Osredkar mi je povedal, da je bil v resnici tok prekinjen, da pa je bil pre- klop na akumuLator tako dober, da se niti ti- sti »tak« ni sMšal.« (Izjava za RTB.) Vida La^ sičeva pa nam je nasMkala takšen dogodek, ko so okupacijske oblasti že začele iskati oddaj- nik v neposredni okolici oddaje. »Takrat so oddajali v nekem stanovanju v tretjem nadstropju. Milan je bil z mikrofo- nom v kabinetu, Hela (to je V. Lasič — op. JZ) pa je v sosednji sobi nadzirala oddaj- nik. Prav ob koncu oddaje se je oglasil zvo- nec. Ne enkrat, ne dvakrat in ne trikrat, zvonil je brez prestanka, kot bi ponorel. Na- glo sta pospravila aparat v aktovke in ... za- pustila stanovanje in na smrt preplašene sta- novalce.« (Vida Lasič: Svetloba mladih let, str. 31.) Svoje neuspehe so Italijani pojasnjevali s tem, da je nemogoče najti oddajnik, ki odda- ja tu in tam na teden le po četrt ure. Zato so organizatorji oddaje sklenili, da bodo pri- pravili poseibno oddajo za piroslavo pesnika Prešerna. »... teden dni naprej so v Poroče- valcu in po radiu Objavili posebno enoumo oddajo, pri kateri bodo poleg recitacij in bra- nja članka Prežihovega Voranca predvajali tudi glasbene točke s pesmijo Hej, Slovani na koncu.« (M. Vošnjak) Avtor navaja, da je bila proslava februarja 1942. Dr. Milan Osredkar izjavlja, da je trajala proslava ob obletnici Prešernove smrti celo uro in da se je začela s pesmijo Naprej, za- stava Slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Fran Albreht navaja, da je bila omenjena slavnostna oddaja ob obletnici Prešernovega rojstva, torej decembra 1941 in ne 8. febru- arja 1942. Ne glede na verjetnost, da se je zmotil in zamenjal datuma, obširno in nazor- no opisuje priprave na Prešernovo proslavo. »To oddajo sva pripravila Voranc in jaz. Spominjam se, s kakšnim žarom in ljubez- nijo sva pisala te članke. V svoje stavke sva ulila vso svojo vero in gnev, stud in prezir, odpor in sarkazem, ko sva analizirala nemški hitlerizem in rasizem ter italijanski fašizem ob visokem kozmopoHtanskem humanizmu in glo'boki čl-ovečnosti Prešernove Zdravice in sonetov. In ta oddaja je zares rodila zaslužen odmev... Toda, če mi je za kake članke teh oddaj žal, da so propadli, mi je predvsem za sestavke te Prešernove proslave... (Radio Slovenija, št. 14.) Po tej proslavi pa so začeli italijanski oku- patorji »Kričača« še v večjem obsegu iskati. 170 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA Na lovu je bilo čedalje večje število' avtomo- bilov z goniometri, s katerimi so preiskovali že vse mestne predele. Pa tudi budnost orga- nizatorjev oddaj se je pomnožila. »Cisto blizu sem zaslišala brnenje avtomobila ... sodila sem, da mora biti prav blizu... Pogledala sem na cesto, v obveščevalčevl roki je naglo utripala zelena lučka — znamenje nevam^o- sti ...« (Lasič Vida: Ljubljana v ilegali II.) Na ta čas se nanaša tudi pripovedovanje ing. Breliha, ki med drugim pripoveduje na- slednje: »Goniometrov ipa je Mlo čedalje več ... Ko sem zvedel, kako italijanski goniometri de- lujejo-, sem začel premišljevati, kako bi ven- darle zaščitil oddajnik. Počasi mi je postalo jasno, na kakšen način se lahko ubranimo pred razkritjem. Namesto vertikalnih mora- mo uporabljati horizontalne antene. Zvedel sem namreč, da so italijanski goniiometri izde- lani za iskanje takih postaj, ki .služijo za pro- pagando proti njim. In take, večinoma ino- zemske kratkovalovne postaje uporabljajo le vertikalne antene ...« Ne le, da so italijanski okupatorji večali število motoriziiranih goniiometrov, temveč so po Ljubijiani postaviti tudi večje število stal- nih kontrolnih postojank, od koder so hoteli ugotoviti, na katerem kraju deluje ilegalna oddajna postaja. Po ustnih virih takratnih radijskih uslužbencev Radia Ljubljana je bila na radijski postaji skica Ljubljane, na kateri so bila točno označena mesta stalnih kontrolnih postaj. Že Mitja Vošnjak je pri- povedoval o tem. »Ko so s pomočjo sprejemnika!, montira- nega na avtomobilu ugotovili, da deluje po- staja prav v Ljubljani, ,so' po kasarnah, šolah in uradih organiziiiali 18 kontrolnih točk, s pomočjo katerih so hoteli odkriti kraj, kjer ilegalna postaja dela. Slovenski inženirji, ki so delali pri postaji Radio Ljubljana, so prišli do tega načrta in ga izročili Osvobodilni fronti. (Mitja Vošnjak: Slovensiki radio v OF, v Radio Slovenija.) Oddaje so postajale bolj in bolj tvegane. Počasi so namreč Italijani svojo tehniko za iskanje oddajnika močno izpopolnili in opre- mili čedalje večje število avtomoibilov z go- niometri, s pomočjo katerih so ugotavljali smer najmočnejšega sprejema. Potrebovali so vedno manj časa, ida so se jim (namreč od- dajam, op. JZ) nevarno približali, včasih le po nekaj minutah. Ce so hoteih še kohkor tohko varno delati, so morali skrajševati od- daje. Najprej so opustili plošče, potem pa po- stopoma krajšali tudi drugi program.« (Vida Lasič: Svetloba mladih let.) Milko Goršič pripoveduje, da je Borisu Kidriču sproti poročal, kako so se okupatorji počasi izpolnjevali v svojem poslu. »Ko so dvanajst minut po začetku oddaje blokirali določeni sektor mesta, smo zmanjšali oddajo na deset minut. Ko so bih po desetih minutah na mestu oddaje, smo odidajali le osem minut. Ko pa so dosegli brzino osmih minut, smo oddajali le šest minut.« (Milko Goršič: Delo radijskega sektorja.) Kričača je iskalo že 20 goniometrov na ka- mionih, od tega je bilo deset vojaških. Po- magala jo je iskati vsa vojiska. Po oceni dveh piscev je dele mesta, kjer so dobili nepre- cizne indikacije, obkolilo tudi po 1000 do 2000 vojakov. Ker tudi vse to ni pomagalo, so Italijani postavili najprej posebno vojaško postajo, ki je dajala takoj po končani oddaji »Kričača« na istem valu kot nadaljevanje »Kričačeve oddaje« poseben spored — kakor so to izjavljali — »zavednih Slovencev«. Ze zaradi tipične italijanske izreke in slabega slovenskega jezika sio oddajo po izjavah več avtorjev poslušalci takoj razkrinkali in po nekaj tednih je ta vojaška italijanska postaja prenehala oddajati. Ker okupatorjem tudi s to oddajo ni tispe- lo zmešati 'poslušalcev, so začeli vedno bolj pogosto preiskovati tudi stanovanja in ljudi zapirati. Navsezadnje so se odločili še za zad- nje sredstvo, ki jim je preostalo: prebival- stvu Ljubljane so odvzeH vse sprejemnike. Komisar Grazioli je 26. III. 1942 odredil, da morajo vsi imetniki radijskih sprejemnikov obvezno oddati radijske sprejemnike in od- straniti zunanje antene. »Z odvzemom sprejemnikov je nastal nov položaj, v katerem je Mlo odveč nadaljevati z oddajami. Po (Mrektivi Osvobodilne fronte je ilegalna postaja nehala z delom, s katerim je častno izpolnila nalogo ...« (Mitja Voš- njak.) Ing. Miloš Brehh pa konkretno navaja, da ga je v začetku aprila poklical Boris Kidrič in mu svetoval naj organizirajo še zadnjo oddajo in se nato poslove od svojih poslušalcev. »Za uredništvo in tehnično vodstvo radij- ske postaje Osvobodilne fronte je seveda na- stalo vprašanje, aM je še kakšnega pomena, če bi »Kričač« še nadalje oddajal. Poslušalci praktično niso imeli nobene možnosti več, da bi nas poslušah. S Kidričem sva se sestala pri bunkerju ob Dolenjskem mostu. (Brelih: Iz- java za RTB.) V zadnji oddaji »Kričača« je Milan Osred- kar obvestil Ljubljančane in vse prebivalce krajev, do koder so segali njegovi valovi, da oddajnik OF nekaj časa ne bo več deloval, da pa se bodo njegove oddaje obnovile z 171 kronika Časopis za slovensko krajevno z;godovino osvobojenega ozemlja, na koncu vojne pa z oddajnika Radio Ljubljana. (M. Vošnjak — ravno tam.) Vida Lasič se spominja, da so neke aprilske nedelje leta 1942 še poslednjič oddajali in si- cer na podstrešju sredi mesta prav nasproti sodnih zaporov. Zadnje oddaje se spominja tudi z naslednjima dvema odstavkoma. »Po oddaji se jim ni prav nič mudilo po- spravljati, kot bi hoteli podaljšati te minute slovesa. Počasi so napeljave razdirali, previd- no spravljali kos za kosom in skrbno zvili vse žice in kable. Njihov ,Kričač' je romal v skrivahšče. Čutili so, da ga boido pogrešali. Bil je njihov ponos, njihova zmaga, njihovo veselje, košček njihovega življenja. Zunaj jih je pozdravilo toplo pomladansko sonce, toda ni jim ogrelo src in zjasnilo oči. Božajoči veter jim je dahnil v lica in objel telesa, toda ni jim potišal žalosti. Molče so si stisnili roke ob slovesu. Bilo je res slovo, kajti Milana so kmalu nato zaprli in odpe- ljali v taborišče, Drago je odšel v partizane, Helo pa je čakalo drugo, odgovo-mejše delo.« (V. Lasič: Svetloba mladih let, str. 43.) »Tovariš« navaja dne 12. XI. 1961, da je »Kričač« oddajal na 17 različnih mestih in da je njegov glas dosegel celo severno Afriko. Gostoval je pri približno dvajsetih zavednih ljubljanskih družinah. Nekoliko drugačne po- datke navaja Marioa Cepe. »Drugo važno propagandno sredstvo je bil ilegalni radio. Oddajal je od 7. novembra 1941 do aprila 1942. Ker je ta radijska po- staja kričala v svet resnico o borbi sloven- skega naroda, na drugi strani pa resnico o okupatorju in domačih izdajalcih, so jo ime- novali ,Kričač'. V slabih 6 mesecih, kolikor je oddajal, je imel Kričač 45 oddaj, oglašal pa se je iz 26 ljubljanskih stanovanj. Kljub temu, da so ga Italijani besno iskali z naj- modernejšimi tehničnimi sredstvi, ga zaradi hrabrosti in iznajdljivosti radijskega aktiva in zaradi požrtvovalnosti družin, ki so mu nudile zavetje, niso nikoli izsledih.« (Marica Cepe: Ilegalni tisk in radio v borbeni Ljub- ljani. Invalidski vestnik 11. I. 1962.) Milko Goršič pripoveduje, da je »Kričač« uspešno opravil svojo nalogo v Ljubljani. Medtem pa je bila zveza s tujino prek veh- kega radiotelegrafskega ozemlja. Petindvajsetletnica ruaipada fašističnih sil na Jugoslavijo je pwzivila nekaj spominov na ustanovitev ilegalne radijske postaje »Kri- čač«. Toda kljub ogromni vlo^gi, ki jo je med polletnim oddajanjem odigral, žal tudi po petindvajsetih letih še niso zbrani o njem nekateri važni podatki. Ta obletnica naj nas zato opozori tudi na to, da še ni vse raziska- no o »Kričaču«. Zdaj, ko imamo še mnogo živih prič, še vedno lahko izpopolnimo podat- ke o njegovem delovanju. Verjetno se le še dajo določiti resmčni dan prve oddaje in za- četki poskusnih oddaj. Katere dneve (v tednu) se je »Kričač« oglašal, pri katerih družinah in po katerih hišah in prostorih je gostoval in po kolikokrat v posameznih hišah. Prav tako še ne poznamo točnejših pojasnil o tem, kje je »Kričač« domoval med oddajami. Po podatkih o Kronološkem pregledu vemo za gotovo le, da so bile oddaje Radia OF 10., 16., 18. in 23. februarja 1942 in da je bila oddaja, ki je bila posvečena obletnici Pre- šernove smrti dne 7. februarja pri Matulovih na Rebri št. 7 (Ljubljana v ilegali II., str. 475 do 493). Drugih, natančno preverjenih niti o datumu zadnje oddaje ni. Med podatki, ki se dado še izpopolniti, je tudi vprašanje sHšnosti, dometa oddaj. Pre- malo je znano, kakšen odmev so imele pri privržencih, predvsem pa še ni nič zabeleže- nega o tem, kakšen odmev so imele pri na- sprotnikih narodnoosvobodilnega gibanja, kar bi bila lahko prav hvaležna naloga za kronista in zgodovinarja. Očitno bi bilo tudi treba ugotoviti še ne- katere tehniške nadrobnosti, med njimi to, kdo je oskrboval organizatorje z materiali za oddajnike, katere delavnice, ustanove in posamezniki. Ni še zapisano, kateri uslužbenci takratne okupatorjeve postaje Radio Ljub- ljana so neposredno ali posredno sodelovali z radijskim sektorjem in s čim pri tehničnem ali organizacijskem delu. Predvsem pa je treba uskladiti že dosedanja pričevanja avtorjev glede valovne dolžine oddajnika, delov, iz katerih je bil sestavljen. Neskladnosti bo treba ^odpraviti tudi glede trajanja oddaj, nastopa, gesel in uvodnih be- sed in pesmi. Tudi seznam sodelavcev najbrž še ni popoln. Dosedanji seznam vsebuje 19 imen. Med njimi sta imenovana le dva kot nabavljavca materiala za »Kričača«. Očitno manjka na seznamu kurirjev Kristina Bren- kova. (Glej njen članek: Prežihov Voranc v letih ilegale, Ljubljana v ilegah, II, str. 382 do 385.) Zaradi svojega izvirnega nastanka, revo- ludonamega vodenja in mogočnega vpliva in zaradi njegovega edinstvenega pomena med ljudsko vstajo bi bilo morda potrebno skUcati poseben seminar, ki bi odpravil ne- katere neskladnosti in odkril morda še ne- katere, doslej neznane posebnosti in na pod- lagi zbranih podatkov orisati čim bolj na- tančno podobo ilegalne postaje Osvobodilne fronte — »Kričača«. ^ Jeze Zorn 172