SVOBODNA SLOVENIJA
AÄO (LETO) XXL (1#)
No. (štev.)	3*f
Skupni evropski trg in Jugoslavija
Med zadnjim zasedanjem predsednikov vlad 'tistih držav, ki sestavljajo skupnost britanskih narodov Commonwealth v Londonu, Je predsednik britanske vlade MacMillan na vse mogoče načine zagovarjal in utemeljeval potreba in nujnost, da mora tudi Anglija čim-prej postati član te tako pomembne svetovne gospodarske velesile. Kar odkrito jim je povedal, kakor poročamo v. današnji številki na drugem mestu, da mora Anglija tudi že zaradi tega v Skupnj evropski trg, da bo s svojimi industrijskimi izdelki in z ostalimi svojimi proizvodi sploh mogla tekmovati v svetu z gospodarskima velikanoma — Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo.
O prednostih, ki bodo nastale za Anglijo, če jo bodo sprejeli v Skupni evropski gospodarski trg, je nedavno govoril na tiskovni konferenci tudi znani ameriški gospodarski strokovnjak dr. Franc Pick. 0:b izidu svojega gospodarskega zbornika „ Pick’s Currency Yearbook“ je prednosti in koristi Velike Britanije od vstopa v Skupni evropski trg označil takole: „Če bo Velika Britanije sprejeta v gospodarski blok držav Skupnega evropskega trga, potem bo lahko rešila svoje težave, ki jih ima 's svojo valuto. ¡Skupni evropski trg je namreč že danes tako močna gospodarska sila, da ima večje zaloge zlata, kakor pa Združene države Amerike. Kadar pa bodo v Skupni evropski trg sprejete še Anglija, skandinavske držav» in Španija, potem bodo te države predstavljale gospodarski blok z več kot 300 milijoni ljudi in bo to tako ve-l:ka gospodarska sila, da se z nji v svetu ne bo mogla primerjati nobena druga-
Zato ni nič čudnega, da vse tiste evropske države, ki še niso vstopile v Skupni evropski trg, kar hite, da bi to čimprej dosegle, da bi se na ta način gospodarsko dvignile, pa tudi rešile pred krizo, ki lahko v njih nastane zaradi nemožnosti, da bi na svetovnih trgih s svojimi industrijskimi izdelki ter poljedelskimi proizvodi mogle tekmovati z izdelki Skupnega evrop. trga.
To je občutilo že več držav. Zlasti tiste, ki se prištevajo med takozvane neopredeljene odnosno nevtralne države, kot n. pr. sedanja komunistična Jugoslavija, ki jo je začel Skupni evropski trg spodrivati že tudi iz azijskega in afriškega trga, kamor je v glavnem pošiljala izdelke svoje industrije. Zaradi tega je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v težek položaj. ¡Pojavlja se vprašanje: Kam z izdelki industrijskih obratov, ki so jih v ptrejšnjh letih ustvarjali po vsej državi in so jih prepolna skladišča. Komunistični blok držav ji ne more izdatno pomagati, ker ga Sovjetska zveza izkorišča sama še naprej, zato So morali sedanji jugoslovanski komunistični veljaki tudi glede Skupnega evropskega trga spremeniti svoje dosedanje mnenje in stališče. Do-sedaj smo bili navajeni iz Beograda navadno čuti neprestano zmerjanje Nemcev (in Francozov, zlasti Adenauerja in De Gaulla so imeli v želodcu, da s Skupnim, evropskim trgom znova vstaja obnovljen pruski militarizem, da svetovna buržoazna kapitalistična reakcija hoče z njim gospodarsko zasužnjiti zlasti male države v svetu, da s Skupnim evropskim trgom ustvarja zmedo in motnje v svetovnem gospodarstvu in podobno. Sedaj pa vidimo, da s0 razmere v svetu tud; jugoslovanske komuristične veljake prisilile, da so tudi oni morali začeti bolj trezno presojati Skupni evropski trg, njegov vpliv in njegovo gospodarsko ter politično moč- To potrjuje pisanje beograjskega jutranjega dnevnika „Politika“, ki je zap sala, da Skupni evropski trg „ni nekaj, kar bi morali brez .pomislekov zavreči, ampak dejstvo, ki ga je treba vzeti v resno razmotrivanje“.
V zvezi s takim pisanjem beograjske „Politike“ o ¡Skupnem evropskem trgu, iz Beograda že poročajo, da namerava Titova vlada v najkrajšem času poslati v Bruselj posebno komisijo, ki naj bi pri merodajnih činiteljih Skupnega evropskega 'trga poizvedela za možnosti in načine, kako bi se tudi sedanja Jugoslavija s svojim gospodarstvom in industrijo navezala na 'Skupni evropski trg.
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
20. septembra 1962
Kuba ps?eel 'Æ'X
i
Osnutek nove jugoslovanske ustave
V skupščini ZN, ki. je pretekli te- I	Kubanskemu delegatu je nato pri- \
den začela zasedati v New Yorku, je I šel na pomoč še sovjetski delegat Gro-
prišlo takoj v začetku do 'prvih besednih obračunavanj med sovjeti in Ame-iikanei zaradi Kube. Čeprav razprava o Kubi ni bila na dnevnem redu, se je tega problema dotaknil ameriški delegat Stevenson ter je poudaril, da „kubanska vlada z moralno in dejansko pomočjo od. zunaj vodi prevratne kampanje proti svojim sosedom na zahodni polobli-
Na to obtožbo je takoj odgovoril kubanski delegat, ki je obtožil Steven-sona, da je lanlsko leto „pred to isto skupščino zanikal ameriško sodelovanje pri invaziji r.a Kubo, pa ga je Kennedy sgm postavil na laž, ko je takoj j ga osebja :z ZSSR na Kubo. To je tuja nato priznal ameriško sodelovanje s! vojaška intervencija, ki postaja resna
mika, ki je zagrozil, da bo ameriški napad na Kubo izzval. sovjetski odgovor in s tem tretjo svetovno vojno. ZSSR da ima pràv tako močna uničevalna sredstva, kakor jih imajo kapitalistične države- ¡¡;
Gromiku je nato znova odgovoril Stevenson in izjavil: „Nismo in ne bomo Izvajali napadalnih akcij na tej polobli. Toda prav tako' ne bomo tega dovolili drugim. Nevarnost za mir na Kubi ne prihaja‘iz ZDA, pač pa iz ZSSR. Nevarnost izhaja iz izrednih in nepotrebnih pošiljk orožja in vojaške-
kubanskimi napadalci.“
! za zahodno poloblo.“
MMaeštillanovi napori za vstop Anglije
v SET
V sredo, 19. t. m., se je v Londonu končalo zasedanje predBedrikov britanskega Commonwealtha z MacMillanom, na katerem, so razpravljali o vprašanju vključitve Anglije v Skupni evropski trg — SET.
Proti vključitvi Anglije v Skupni evropski trg so nastopali predvsem predsedniki kanadske, avstralske, indijske in novozelandske vlade. Kanadski predsednik Diefenbaker je postavil protipredlog, po katerem naj ¡bi zahodne' države sklicale množično trgovsko konferenco, na kateri naj bi znižale medsebojne tarife in pospešile medsebojno ti'govanje.
Toda MacM'llan je vztrajno odbijal protipredloge commonwealthskih predsednikov in zagovarjal nujnost vključitve Anglije v -Skupni evropski trg.
1 Končno so predsedniki oklevajoče priznali Angliji pravico vstopa v Skupni evropski trg, toda so istočasno opozorili MacMillana, naj stori vse, da se zaradi tega ne bi razbil Commonwealth.
Prav tako so dosegli od MacMillana zagotovilo, da se bo Anglija v svojih pogajanjih s Skupnim evropskim, trgom trud’la doseči najboljše pogoje za Commonwealth, ko bo znova poslala svojo delegacijo na konferenco v Bruselj-
MacMillan je tako dobil prvo, čeprav ne p o višem zmagovito bitko s Commonwealth oni. Sedaj ga čaka še borba s svojo konservativno stranko
na kongresu, ki se bo začel v prvi polovici oktobra, ter s parlamentom, v katerem nasprotujejo vstopu Anglije v 'Skupni evropski trg predvsem laburisti, liberalci ga pa podpirajo.
Če in kadar, se bo Angliji posrečilo vključiti se v Skupnj evropski trg, bo za to državo nalstopila povsem nova doba v njeni zgodovini. Anglija bo postala evropska država in ne bo več mogla gospodariti nad ostalo Evropo po svojih načelih ravnotežja sil, ki se ga je posluževala njena diplomacija od časov poraza špansk^ mornarice.
MacMillanu pa se kljub temu, da je debil pooblastilo od 15 predsednikov Commonwealtha za nadaljevanje pogajanj ,s Skupnim evropskim, trgom, ni posrečilo odpraviti tem predsednikom bojazni, da bodo njihove države gospodarsko težko prizadete. Nekateri med njimi so celo mnenja, da se bo Commonwealth z vključitvijo Anglije v Skupni evropski trg razbil in da bodo morale posamezne države te skupnosti kmalu začeti iskati ysaka zase tržišča za svojo trgovino.
MacMillan pa je nasprotno ves čas zagovarjal mnenje, da se bo položaj Anglije z njeno vključitvijo v Skupni evropski trg utrdil tako v Evropi kakor tudi v Commohwealthu. Anglija 'se mora, 'tako je zatrjeval MacMillan, vključiti v Skupni evropski trg, da bo lahko tekmovala v ‘svetu velikanov’, namreč ZDA in ZSSR.
Ben Bellove »«volitve46
Pretekli četrtek, 20. t- m,., so imeli v Alžiru prve splošne volitve, odkar je ta dežela postala samostojna država. Vodja nove države, levičarski Ben Bella, je dovolil samo eno kandidatno listo, tako da prebivalstvo ni imelo izb're. Glasovali so lahko samo z „da“ ali pa se vzdržali glasovanja. Kandidati za 196 članski parlament so bili samo njegovi pristaši, tako da epozirija ni imela prilike pokazati svojo meč.
Za Ben Bellove kandidate je po uradnih podatkih glasovalo ok. 70% volilcev. Vpisanih glasov je bilo 6,4 milijona- Med kandidati je bilo tudi 56
99’
francoskih naseljencev ter se je novi parlament prrič sestal prejšnji torek. Na tem zasedanju je parlament imenoval Ben Belle za predsednika redne alžirske vlade. V vlado je Ben Bella privzel tudi enega francoskega naseljenca.
Proti Ben Belli in njegovim načrtom nastopajo gverilci villaye št. 4, katerih vodje so proglasili volitve za neveljavne, ker Ben Bella ni dovolil kandidirati opoziciji- Gverilci gospodarijo nad srednjim delom. Alžira in imajo zasedene postojanke tudi okoli glavnega mesta Alžira.
IXova gonja proti veri v XSSMI
V ZSSR so začeli z novimi poostrenimi napadi na vero in vernike, ker se bliža začetek vatikanskega vesoljnega zbora, ki bo imel vpliv tudi na rusko pravoslavno cerkev.
Pic j šn jo sredo je Vseruski sindikalni svet objavil ukaz, po katerem bodo morali sovjetski sindikati takoj začeti ■z organiziranjem mitingov, televizijskih programov in gledaliških nastopov in „kjer bo potrebno, tudi hoditi od hiše do hiše“, da .¿borno izkoreninili vero v. Boga“.
Sovjetski delavski sindikati so v ZS.SR imeli vedno kot eno svojih glavnih nalog- borbo proti veri, toda zlasti v zadnjih mesecih so od svojih najbolj zagrizenih članov dobivali poročila, da število vernikov narašča, zlasti med mladino.
Sovjeti so od svojega 'prihoda na oblast neprestano zatirali pravoslavno in katoliško Cerkev v Rusiji, vendar se
je preganjanje od časa do časa omililo. Pred nekaj leti je Kremelj prenehal z ostrim nastopanjem proti 'Cerkvi, da bi morda tako zmanjšal tudi zanimanje za versko udejstvovanje. Toda vsa prizadevanja so bila zaman ter danes, po 40 letih komunizma v ZSSR pravoslavna cerkev šteje nad 50 milijonov članov.
Ukaz, ki so ga dob.ili sovjetski sindikati za poostritev borbe proti veri, določa med drugim tudi naslednje: „Brezbožna propaganda mora temeljiti na velikih uspehih sovjetske znanosti, poudarjajoč materialistični pogled na razvoj narave in družbe“.
O novem načrtu jugoslovanske ustave, kj jo tozadevna komisija pripravlja že skor0 dve leti, je ameriška tiskovna agencija pred dnevi objavila naslednje podatke:
Jugoslovaliska vlada je predložila beograjskemu parlamentu nov načrt zvezne ustave, po katerem bo Tito ostal do svoje smrti jugoslovanski predsednik, prav tako pa bo priznana tudi osebna lastnina.
O načrtu, ki ga je predložil Edvard Kardelj, bo parlament razpravljal ter ga nato predložil javnosti v debato-Po načrtu bo vsak naslednji predsednik mogel kandidirati samo dvakrat za dobo štirih let, razen Tita, ki bo ostal predsednik do svoje smrti,
Vendar pa bo po novi ustavi ločeno predsedstvo vlade in predsedstvo repub-
like. Tito je isedaj obojnj predsednik, poleg tega je pa še vrhovni poveljnik svojih oboroženih sil.
Po novi ustavi bo zagotovljena pravica do dediščine in do zasebne lastnine, vključno stanovanja, hiše in zemlje do največ 24 arov. Toda država bo imela vsa kontrolo nad vsemi proizvajalnimi sredstvi.
Po novi ustavi se Titova Jugoslavija ne bo več imenovala ‘ljudska’, pač pa ‘socialist ena’ republika, 'tako da bo njen naslov: Federativna socialistična republika Jugoslavija.
Načrt nove ustave tudi predlaga razbitje parlamenta v pet zbornic: federalno, gospodarsko, kulturno-vzgojno, za javno zdravje in politično-upravno. Poslanci ne bodo smeli 'biti izvaljeni za dve zapovrstni dobi.
I
T E
E
Predsednik perujske vojaške vlade j željem in poljedelstvom. Tako i-azmo-general Perez Godoy je v radijskem go- I trivajo in kritično presojajo razvoj voru podati pregled dosedanjega dela j španskega poljedelstva v zadnjih 25 le-vlade. Povedal je, da je vlada že pri- j t ih, o vseh možnostih njegovega razvo-pravila nov volilni zakon, po katerem I ja, o dvigu življenjske ravni ljudstva bodo volitve prihodnje leto. Trenutno ! na kmetih, o zboljšanju socialnega pologa imajo v preučevanju politične stran- ¡ žaja kmečkega ljudstva in delavstva, o ke. Glede bodočih volitev je zagotovil, graditvi sodobnih zdravih hiš in moder-da bodo popolnoma svobodne, dá bo ' nih hlevov, o Skupnem evropskem, trgu res lahko prišlo do izraza pravo razpo-; in o verjetni španski vključitvi vanj. ložeiije naroda.	I	Vse to pa pod vidikom krščanskega so-
Nova brazilska' vlada, ki ji predse- 1 c'a^neffa nauka, ki je obsežen v zadnji duje Hermes Lima, je začasna in bo i papeški socialni «krožnici Mati in UčL. ostala na oblasti samo do prihodnjih1 te*Pca-
volitev, t. j. do 7. oktobra t. 1.	' Vatikanski varnostni, organi so v
V republiki El Salivador je poslanska! |baz!liki sv- /Petra odkrili dve zažigal -zbornica sprejela zakon, ki predvidevg! bombi, ki bi lahko povzročili požar, stroge kazni za komuniste in njihovo i ^ ^ baziliki^ bo v začetku prihodnje-prevratno delavnost. Izdanje-protikomu-j .^a ,r?eseca z^el zasedati vatikanski verističnega zakona so .pospešili sami ko- j ;S0^n' zbor-
munisti z vedno pogostejšimi atentati in terorističnimi dejanji.
IV	Boliviji je vlada objavila, da je odkrila v vojski in policiji zaroto, ki je imela namen zrušiti sedanji režim.
V	San Franciscu je zgorela znamenite katedrala Matere 'božje. Požar je bil podtaknjen, škodo cenijo na 2 in pol milijona dolarjev.
V	ZDA so politični nasprotniki predsednika Kennediyja vrgli v javnost novico, da se je Kennedy, čeprav katoličan, dvakrat cerkven0 poročil in sicer najprej s trikratno ločenko Izabel Mal-colm, ki je sedaj poročena z nekim, bogatašem Shelvinom, pozneje pa s sedanjo ženo Jaquelino. Iz Bele hiše so uradno zanikali resničnost novice ter objavili, da se je predsednik Kennedy doslej poročil samo enkrat in sicer 12. septembra 1953 s sedanjo ženo Jaque-line Bouvier.
„Komunizem predstavlja nevarnost za svobodo tiska,“ zatrjuje SIP (Sociedad Interamericana de Prensa — Medameriška družba za tisk) v resoluciji, ki je bila sprejeta na zborovanju te ustanove v mestu San Juan v Puerto Rico.
General De Gaulle je prejšnji teden v radijskem govoru francoskemu narodu napovedal, da bo v času enega meseca izvedel ljudsko glasovanje o spremembi ustave v tem smislu, naj bi v bodoče predsednika republike ne volil več volilni kolegij, v katerem ima glavno besedo parlament, am.pak ljudstvo ,sam0 s tajnim in neposrednim glasovanjem- V parlamentu so skoro vse stranke nastopile proti De Gaullovemu predlogu. (Izjavljajo, da (predsednik z njim. hoče sam0 «slabiti vpliv in pomen parlamenta.
Pariški list „Le Figaro“ pravi, da ima zaupno poročilo iz Poljske o novem nastopanju komunistov proti katoličanom, ki se kaže v zapiranju samostanih h šol in v razpuščanju raznih katoliških ustanov.
V	Valenciji v Španiji imajo 21. socialni teden. Na njem razpravljajo o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s pode-
Papež Janez XXIII. je za vodstvo
in ureditev dela cerkvenega ¡koncila, ki ho začel zasedati v Rimu 9. oktobra, imenoval 10 uglednih cerkvenih dostojanstvenikov. So to: ‘buenosaireški nadškof in kardinal Anton Caggiano, Evgenij T ssenaint, dekan svetega kolegija kardinalov, Achile Lienart, škof v Lillu v Franciji, Ignacij. Gabrijel Tappori, patriarh antbhiijski,, Norman Thomas Gilroy, nadškof v Sydneyu, Francis Spellman, nadškof v New Yorku, Enrique Pia y Daniel, nadškof v Toledu, Josef Firings, nadškof v Koelnu v Zah. Nemčiji, Ernest Ruffini, nadškof iz Palerma in Bernard J. Alfrimk, nadškof iz Utrdita.
Med Indijo in Tibetom je prišlo do ponovnih spopadov med indijskimi in kitajskimi komiirističnimi 1 stražami. Kom. Kitajska je zaradi teh incidentov, ki jih povzročajo kom. Kitajci sami. obtožila Indijo, češ, da na meji ustvarja nevaren položaj, ki lahko vsak trenutek sproži vojno.
V Beogradu se mudi na desetdnevnem uradnem obisku predsednik ZSSR Brež-njev.
Franco je izdal odredbo, ,po kateri bo španski t sk lahko malo svobodneje zadihal. Mogel bo namreč že objavljati tudi take uvodnike, za katere ne 'bo nujno, da bi se morali strinjati z vladno .politiko.
Predsednik grške vlade Konstantin Raramanlis je za zunanjepolitično smer Grčije, ki je kot znano članica zahodnoevropske obrambne skupnosti, dobil močno zaupnico v parlamentu. Nezaupnico njegovi vladi so predlagale sre. tlinske in filokomunistične opozicional-ne skupine. Karamanlis je v svojem go. voru napadel Hruščeva zaradi njegovih zadnjih govorov in groženj ob njegovem obisku v Bolgariji ter naglašal, da se jih Grčija niti malo ne boji, kajti „strah je najslabša oblika suženjstva“.
Pakistan je izrazil obžalovanje nad dejstvom, da je severnoameriška vlada zrižala pomoč tej državi, ki je za Ameriko v njenem obrambnem sistemu zelo važna.
Slomškov dan 30.9.
RAMOS MEJIA, CASTELLI 28
REVOLUCIJA V
proglasa, javno pa je začelo časopisje o njih pisati prve dne prejšnjega tedna, po obisku biv. ravnatelja vojaške akademije Peralta pri drž. tajniku za vojsko, ko mu je sporočil nerazpoiože-nje skupine legalistov v vojski.
V torek odnosno v sredo v prejšnjem tednu sta si stali nasproti dve že povsem zgrajeni fronti obeh vojaških skupin. Campo de Mayo je objavil, da je v uporu proti obstoječim oblastem na vrhu vojaške uprave. Spor se je začel zaostrovati. 'Predsednik dr. Guido je imel tako v vladni palači, kakor v letni rezidenci v Olivosu, neprestano sestanke z ministri ožjega kabineta, ki so ga tvorili minister za notr. in zun. zadeve, za narodno obrambo ter drž. tajniki vojaških relsorov,- Na enem. teh sestankov so sklenili povabiti poveljnika legali-stičnih vojaških formacij v Campo de Mayo v predsedstvo vlade, kjer naj ga predsednik dr. Guido pozove, da položi orožje.
Ultimat generalu Ongatniji
-Sestanek med: navedenimi osebnostmi in gralom Onganijem v vladni palači je trajal samo 20 minut. Na njem je predsednik dr. Guido med drugim izjavil: „Gospod general, ukazujem, vgm, da prenehate z uporom.“ Ker je dr. Guido zahteval takojšen odgovor, mu je gral Ongania odgovoril: „Sem vzel na znanje.“ Nato je hotel še spregovoriti nekaj besed v pojasnilo svojega zadržanja, pa je takoj povzel besedo min. za narodno obrambo Lanus z zatrdilom, da to ni sestanek za pojasnjevanje, ampak sam.o za to, da general Ongania sprejme predsednikov ukaz, nakar je dr. Guido ponovil gralu Onganiji gornji ukaz-ultimat, z rokom do 21. ure v sredo 19. sept. zvečer.
Po ultimaitu
Gral Ongania je po prejetem ultimatu odšel v Campo de Mayo, kjer so se takoj začele priprave za obrambo. V okolici so začeli kopati vojaške jarke in razporejati topove. Radijska postaja Belgrano, ki so jo zasedli legalisti, je neprestano objavljala vojaške koračnice in sporočila vojaške posadke iz Campo de Mayo z navedbo: „Habla Campo de Mayo — Govori Campo de Mayo“. Po izteku ultimata je radijska postaja Belgrano v sredo ob 21 objavila sporočilo ipoveljstva Campo de May0 z naslednjim. programom legalistov: Ohranitev sedanje vlade. Predsednik mora imeti isvohodo odločanja in delovanja za izpolnitev vladnega političnega načrta. V vojaškem pogledu zahtevajo borbo za vzpostavitev discipline, zakonitosti in spoštovanja zakonov ter vojaških predpisov. Izrekajo se za spoštovanje ustavnosti, za demokracijo in za pomirjenje med narodom.
Tudi vlada je v sredo dne 19. septembra objavila, da je njena glavna naloga spoštovanje ustave, dalje je zatrjevala, da je imela in ima popolno Svobodo delovanja in da bodo takoj izdani potrebni ukrepi, da bo gral Ongania prenehal z uporom.
Ukalz za nastop proti Čampu de Mayu
Po izteku ultimata, ki je bil dan gralu Onganiji, je prejšnji teden v sredo zvečer vlada objavila, da je stopil v veljavo voj. načrt OONINTES in je bilo določeno skupno poveljstvo vojske, mornarice in letalstva za zadušitev upora-Poveljstvo je prevzel glavni poveljnik vojske gral Juan Carlos Lorio. Vojno letalstvo je pozneje sporočilo, da pri zadušitvi upora v vojski ne bo sodelovalo.
Tako se je začelo vojno stanje. Obe skupini sta se mrzlično pripravljali -na spopad ne sam,o v Bs. Airesu, ampak po vsej državi. Položaj je postajal vedno bolj napet. ‘V četrtek — 20. septembra —- je drž. podtajnik za voj-sko gral Caro dal ostavko, odšel v Campo de Mayo in ise pridružil legalistom; iz ZDA se je pa vrnil min. za gospodarstvo ing. Alsogaray.
-tudi osebno brzojavno prošnjo samega papeža Janeza XXIII. Oglasil se je tudi biv. predsednik vlade osvobodilne revolucije gral Aramburu in rotil, naj za nobeno ceno ne pride do prelivanja krvi. Na obe strani v vojski so -pošiljale prošnje matere sinov, ki -so v vojaški službi, naj jih -ne pošiljajo v smrt.
Med tem so se pa priprave va vojaške spopade nadaljevale. Poveljstvo vojnega letalstva je objavilo najprej opozorilo, da -bo sestrelilo sleherno letalo, ki ibi se dvignilo v zrak brez -predhodnega obvestila tega poveljstva, nato Pa tudi zatrdilo, da se bo borilo na -strani Campo de Mayo „do zadnjih posledic“.	i
Sestanki in! razgvori v vladi in Čampu -de Mayo so trajali neprestano naprej. Podnevi in ponoči.
V petek — 21. septembra — malo pred peto urc zjutraj, je prišlo do rešitve. V vladni ¡palači so bili zbrani ¡ministri „ožjega kabineta“, min. za notr. zadeve dr. Adrogue, za zun. zadeve dr. Carril, za narodno obrambo Lanus, državni tajniki oboroženih sil: za: vojsko gen. Cornejo ¡Saravia, za mornarico Clement, za letalstvo ¡brigadir Silveyro Rojas in poveljnik vojaških sT iz Campo de Mayo.
Predsednik republike dr. Guido jim je predal pismeno ostavko, češ, da ne more prevzeti odgovornosti za prelivanje krvi- Navzoči ostavke nilso sprejeli. Nadaljevali so posvete in prišli do sporazumne rešitve,' ki je temeljila na ostavki drž. tajnika ža vojsko gral Lo-neja Saravie. Sklenjeno je -bilo nadalje, da sta glavni poveljnik vojske gral Lo-in šef -generalštaba gral Labayru spo-odstavljena. Tako drž. tajnik za vojsko gral Cornejo Saravia, kakor -gral On-gama kot poveljnik Campo de Mayo pa morata izdati takoj povelje za vrnitev vojaških edinic v vojašnice.
Graüa Lorio ita, 'Labayru iz Skupine „colorado* Odrekata -pokorščino
Glavni poveljnik vojske gral Lorio in šel generalštaba gral Labayru sporazuma za mirno rešitev spora na -gornji osnovi nista priznala in sta vztrajala naprej pri pripravah za vojaški spcipad s četami „m.odrih“ iz Campa de Maya. S tem se je položaj- v osnovi spremenil: Omenjena grala na vladni -strani, ki sta d-otedaj branila nastopanje -vlade, sta postala upornika, legalisti, ki so v začetku bili v uporu proti vladi, so -pa postali zopet to, kar so bili poprej: zagovorniki ustavne vlade in zakonitost’.
Zaradi trmoglavosti omenjenih dveh generalov se je v petek položaj tako ■nevarno zaostril, da vsak trenutek lahko pride do medsebojnih spopadov in bojev. Predsednik republike dr. Guido je bil zaradi napofo-v zadnjih dni in zaradi nespečnosti telesno tako izčrpan, da je tega dne na enem, sestanku v vladni palači padel v nezavest. Ko se je opomogel, je v petek zvečer govoril po radiu.
Dr. Guido nastopa kot. vrhovni poveljnik vojske
Kot vrhovni poveljnik -vojske in čuvar reda in miru v državi je ukazal: Takoj morajo prehehati vse vojaške operacije. Vse vojaške enote morajo takoj začeti odhajati v svoje vojašnice. Dalje je sporočil, da je sprejel ostavko drž. tajnika za vojsko grala Saravie in da je osebno prevzel začasno vodstvo drž. tajništva za, vojsko. Gral Lorio je odstavljen kot glavni poveljnik vojske, gral Labayru pa kot šef generalštaba. S -tem se je predsednik republike odločno -postavil na stran, vojaških sil v Čampu de Mayu.
Ostavke ministrov
S takhr. zadržanjem predsednika dr. Gnida niso soglašal] min. za notranje zadeve dr. Adrogue, za narodno obrambo Lamas, za zun. .zadeve dr. Carril ter so - dali ostavke z obsodbo predsednikoL vega zadržanja v tem vojaškem siporu.
OB STOLETNICI SLOMŠKOVE SMRTI
NEZADOVOLJNI PODLOŽNIKI
A. M. Slomšek
Imeniten kralj je imel veliko podložnikov, ki jih je ljubil Ikakor 'svoje otroke. Toda ljudje so živeli nezadovoljno in ¡mrmrali na dobrega kralja. Vsak je zahteval kaj boljšega in nobeden ni bil zadovoljen s svojim stanom. Kralja je bolelo -srce, dat jim ni mogel istoriti ,po -volji. ‘P-reobleče se v tuja oblačila, da ga niso spoznali ter 'gre med nje poizvedovat njih želje. Prvi si želi imetja, drugi hoče ¡biti žlahten gospod, tretji misli brez vis-ega dela srečno živeti, četrti bi se po volji oženil, peti bi rad ¡prav dobro jedel in pil, največ je pa takih, ;ki. žele, da bi ne bilo ne -go-sposke in ne davkov. Kralj -si zapiše razne želje podložnikov in sklene, da jim ugodi po volji.
Prvemu podari veliko -kmetijo in toliko denarja, da si lahko omisli v-sega, česarkoli poželi- Drugega postavi za gospodarja svoje graščine. Tretjemu kupi lepo hišo in ro.u preskrbi vsega, s čimer se lahko dan na dan dobro gosti, četrtemu pomaga, da se oženi. Za petega naroči, da so mu dajali živeža in obleke, kolikor in kar sam. hoče, ne da Iba za to- kaj! delal. Ostalim odloči lep kos dežele, da si razdele zemljišča in ¡posestva brez vsake gospo-ske, da jim ne bo treba plačevati davkov. Sedaj si miislijo, (da so -srečni, kajti vsakemu -se je zgodilo po volji.
Je li pa 'bilo tudi res tako?
Bogati kmet nima pokoja noč in dan. Družina ga jezi. in dva zločesta hlapca mora odpraviti sredi -leta. V jezi pobegneta k razbojnikom, ki pridejo, zvežejo gospodarja in ga oplenijo, poslednjič pa zapalijo še hišo, da sirota zvezan zgori. Drugi, postavljen za gospodarja, se ¡prevzame in ravna s svojimi podložniki tako grdo, da ga vsi črtijo. Nekoliko surovežev ga ponoči pričaka in tako -pretepe, da umrje v velikih bolečinah. Tretji brez vse mere je in pije, pa tudi hitro zboli. Prenapije se, pade pijan -po (gredah in si zlomi zati-lnik. četrti im.a Bicer vrlo, pa silno -hudobno ženo. Noč in dan se ujedata in tepeta, tako, da si želi smrti. Peti brez v-sega dela dobro živi, toda dolg čae< mu je, da ne ve kaj začeti. Gre zopet sam prosit dela. šesti, ki so bili brez vse gosposke, so najnesrečnejši. P-ri delitvi ¡zemljišč so -se že začeli klati in si delati silo. Požigajo si hrame in ugonobili bi ,se bili, ko bi jim ne bil dal usmiljeni kralj pravične, pa tudi stroge gosposke- Ne žele si več biti brez gosposke in radi plačujejo davke.
Tako ni srečen v nobenem stanu, komur -se vse godi po volji. Vsak stan ima svoje veselje, pa -tudi svoje trpljenje, človeka osrečita le dve reči: zvestoba in ljulba zadovoljnost. Zvestoba je prave -sreče mati, zadovoljnost pa varuška. Kdor, -zvesto izpoljnjuje dolžnosti svojega stanu in vzame za dobro, kar mu da Bog, pri tem. je prava sreča doma.
V	Argentini smo imeli prejšnji teden znova žalostne dogodke. Med dvema skupinama v vojski je- prišlo do oboroženih, spopadov , in- tokrat te v zadnjem času tako ¡pogoste vojaške krize ni-so dobile 'že klasične „argentinske rešitve“, t. j. da pride v najbolj usodnem trenutku do mirne poravnave medsebojnih sporov v vojski ter je prejšnji teden po buenosaireških ulicah tekla kli, pokali so topovi, nastopali tanki, regljale strojnice, vojaška letala pa z nizkimi poleti pričala, da smo bili sredi pravega vojnega stanja.
Hvala Bogu, da je bratomorni boj kmalu ponehal in -da s-e ni razvnel v p-ravo državljansko vojno, ki -bi imela nedogledne posledice in nihče -ne ve, kdaj in kako bi -se nehala. Sedaj pa je že vse končano. Dežela je dobila znova mir in red, ki ga tako silno potrebuje za obnovo svojega gospodarskega življenja-
Stara nasprotnika v vojski
V	argentinski vojski si stojita nasproti že dalj časa dve skupini: tkzv. legalisti in gol-pi-sti t. j. -prevratniki, ali kakor jih dostikrat nazivaj0 tudi „gorile“.
Legalisti — v zadnji vojaški krizi :so se imenovali tudi — modri — azul — -so za ohranitev zakonitosti. So za sedanjo vlado, za izvedbo njenega političnega načrta in za čimprejšnjo povrnitev v pravo ustavno i-n demokratsko življenje z izvedbo svobodnih volitev. Golpi-sti — gorile — sedaj se imenujejo. tudi „pobarvani — colorado“ — so po odstavitvi dr. Frondizija imeli iskoro vedno absolutno oblast v vojski in so diktirali predsedniku republike svoje poglede tudi za reševanje političnih vprašanj. Legalisti so jim očitali, da je predsednik njihov ujetnik, da ne more svobodno odločevati in da tudi ni gotovo, če ga bodo -držali do konca. Nekateri so celo zatrjevali, da tudi ne mislijo resn0 z izvedbo vladnega političnega načrta, t- j. izvedbe svobodnih volitev prihodnje leto, a-mpak, da mislijo luve-sti (novo vojaško diktatu-ro za več let in šele nalto razpisati volitve. Znani so tudi -po odločnem nastopanju proti peroni-stom. So seveda ’tudi proti komunistom.
Proti peronistom so prav tako legalisti. Samo njihovo nastopanje proti njim se razlikuje od. stališča golpistov. Legalisti so za pomirjenje, so za iskanje sožitja, ne pa za preganjanje. Ni govora jda bi kdo pri njih nrslil na vrnitev Peronovega režima. Saj je znano, -da so sodelovali pri njegovem zru-šenju leta 1955.
Vse dosedanje krize v vojski so povzročali tkzv. prevratniki, legalisti so pa branili vlado- Po končanih sporih so voditelji golpistov dobivali nove visoke položaje, legaliste so pa prestavljali z vožhejših položajev na manj pomembne, To je -bilo vidno zlasti po zadnjem uporu v vojski meseca avgušta, ki ga je povzročil general To-ranzo Montero. Po tem uporu so golpisti dobili v svoje roke državno tajništvo za vojsko, glavno poveljstvo v vojski in mesto -šefa -generalštaba. S teh položajev so odstranjevali v-se vplivnejše vojaške poveljnike v Bs. Airesu, ki so ¡simpatizirali z lagjalistl. Tako je bil -odstavljen ravnátelj višje vojaške akademije gra-1. Peralta, v Čampu de Mayo, ki je v Argentini .največje in najpomembnejše vojaško središče s. številnim] vojaškimi ustanovami 30 km od ¡Bis. Airesa, dva vplivna generala Julio. Alsogaray in gral. Pistarini, polkovnik Lan-u-se pa je ¡bil kaznovan z zaporom 30 dni, ker je v govoru na proslavi osvobodilne revolucije zatrjeval, da stoje vojaki na stališču, da se mora sedanje Stanje čimprej zaključiti s povrnitvijo v popolno ustavno stanje. Ravno te premestitve, odnosno odstavitve visokih vojaških funkeionarjev-legalistov -so neraz-polpženje med častniškim zborom te skupine v vojski tako povečali, da se je spremenTo v oborožen upor.
Na čelu legalistov, ki so -si. — kot rečeno — nadeli ime „azu-l-modri“ je stopil general Juan Carlos Ongania, ob strani mu je stal zbo-r častnikov na čelu z generaloma Alsogarayem, bratom ministra za gospodarstvo, Pistarinijem in drugimi, na vladni strani so pa bili drž. tajnik za vojsko general José Cornejo Saravia, glavni poveljnik za vojsko Juan Carlos .Lorio in -šef ge-neral -štaba general Bernard Labayru ter glavni ravnatelj orožništva general Franklin Rawson, it. j. prejšnji prvaki skupine ¡colorado — pobarvanih.
Začetek sovražnosti
Da v vojski vre, je bilo čutiti že -precej časa- Zlasti potem, ko je tudi polkovnik Guevara objavil svoja dva
Posredovanje za preprečitev
prelivanjla krvi	¡
I
Spričo tako zapletenega položaja — iz notranjosti so že -bili na poti proti Bs. Airesu oddelki vojske obeh skupin — so nastopili posredovalci. Zlasti neumoren je bil min. za -gospodarstvo ing. Alsogaray, ki je hodil iz Campo de Mayo v vladno palačo in posredoval ter iskal možnosti za mirno rešitev spora. Nastopili so kot posredovalci ifcudt predsedniki raznih gospodarskih ustanov, vojaški provikar msgr. Victorio Bona-min, generalni vikar ¡buenosaireške nadškofije msgr. Rocca, in sredi bojev v -soboto (so radijske postaje oddajale
Zadržanje vojne mornarice
Vojna mornarica je bila na strani vlade, se p-ravi na strani vojaške skupine golpistov, odno-sno skupine colorado. Ni pa aktivno nastopala s svojimi isilami. V soboto je vojna mornarica objavila sporočilo, da smatra, da je edini izhod iz nastalega položaja v državi temeljita, preos-nova vlade, ki naj se izvede na sestanku vrhovnih vojaških ¡poveljn’kov. Na tak sestanek je vojna mornarica povabila tudi poveljnika vojaških enot iz Campo de Mayo generala 0‘nganio, ki je pa udeležbo na njem odklonil. Svojo neudeležbo na omenjenem sestanku je utemeljeval z dej-
stvom, da so na dnevnem redu vprašanja, -ki spadajo izključno v delokrog predsednika republike, razen tega pa da tudi ne more -sodelovati na sestanku, na katerega sta povabljena grala Lorio in Labayru, ki ju je predsednik odstavil ter -sedaj ne moreta ničesar predstavljati.
Vojna mornarica je tudi objavila, da je predsednik dr. Guido admiralom dal ostavko na svoj položaj. To sporočilo vojne mornarice je predsedstvo vlade kmalu nato odločno zanikalo z zatrdilom, da predsednik dr- Guido ni odstopil in da v sedanjih okolncistiih tudi ne miši] ostopiti.
Prav 'tako je vojna mornarica objavila v sporočilu, da si je prizadevala, da bi preko vlade dosegla pomirjenje v vojski, da pa ni uspela. Zato vojna mornarica obtožuje predsednika ter m.u očita, da je za sedanje stanje v vojski odgovoren predsednik. V. -poročilu vojne mornarice je bila tudi ugotovitev, da iz gleda, da je v:se, kar -se sedaj v Argentini dogaja, -del -premišljenega načrta, da se ustvarja kaos, da b; se potem država predala komunizmu kakršnekoli oblike ali ekstremizmu. Povedano je bilo tudi v sporočilu, da je drž. tajnik za mornarico odstopil.
Odločilen poseg vojnega letalstva
Vojno letalstvo v Argentini je navadno vedno solidarno z vojsko. Vsaj doslej je 'bilo tako. To se je pokazalo tudi v zadnji vojaški krizi. Ko je vlada predsed. dr. Guida prejšnji teden v sredo objavila po izteku ultimata, izdanega poveljniku Campo de Maya gralu Onganiji, da mora do 21. ure tega dne prenehati z uporom, sile „modrih“ pa nanj niso pristale, je ¡bilo- za zadušitev upora določeno tudi vojno letalstvo. Toda poveljstvo vojnega letalstva je takoj objavilo, da pri zadušitvi upora v vojski ne bo sodelovalo. V četrtek in petek je -bilo vedno bolj vidno, da se bo postavilo na -stran -modrih v Cam-pu da Mayo. To se je tudj zgodilo,, .ko je prejšnji petek oibjavTo v vojaškem poročilu, da .¡se' , je postavilo na stran Campo de Mayo in se ¡bo borilo na strani „modrih“ do „zadnjih posledic“. V bojih v soboto je vojno letalstvo ¡res sodelovalo ter je -odločilno posegalo vanje in je z letali na raketni pogon z nizkimi ustrahovalnimi poleti nad vojaškimi enotami „pobarvanih“ ter tudi z rafali iz strojnic ubilo moralo vojaštva, ki je bil-o na strani golpistov. Vojno letalstvo 4e napadlo v mestu -San Antonio de Padua tudi kolono vojaštva, ki so ga „prevratniki“ z letali pripeljali iz Cordobe na področje Vel. Bs. Airesa. Pri tem so streli iz strojnic zadeli potniški vlak železnice Sarmiento. Bilo je pet mrtvih in več ranjenih.
Vloga radijskih postaj
Na razvoj in zakjuček zadnje vojaške krize v Argentini, ene najtežjih, kar jih je doslej ¡bilo v tej državi, so
mnogo vplivale tudi oddaje radijskih postaj.
Radijsko postajo Belgrano — njeni oddajni prostori so v bližini Campa de Mayo — so v prejšnjem tednu že v noči od torka na sredo zasedli vojaški oddelki „modrih“. Od tedaj naprej je -bila ta postaja „uradna“ postaja „modrih“. Neprestano je oddajala — podnevi in. ponoči. — vojaške koračnice in vojaška poročila poveljstva Campo de Mayo-
Vojaški oddelki „modrih“ so kmalu zasedli v Buenos Airesu tudi radijski postaji Municipal in Državno radijsko postajo. Tako -so potem že tri radijske (postaje oddajale »vojaška poročila in pozive prebivalstvu vojaških sil v Cam-pu de Mayo. Ostale radijske postaje v .Bs. Airesu — Splendid, Mitre, Porteña, Mundo, Excels'or, so prve dni šo-v-ražnoisti med „modrimi“ i-n „pobarvanimi“ oddajale poročila vladne strani, Zlasti poveljstva za zadušitev upora v Čampu de Mayo. Pozneje -so te postaje začele oddajati tudi poročila poveljstva Campo de Mayo, zlasti potem, ko so vojaške ediniee- na strani Campo de Maya in vojno letalstvo vedno bolj uveljavljale svoj vpliv in moč- Izključno za propagando in za -objavljanje vojaških poročil vojaških skupin „colou rado-pobarvanih“ je bila radijska postaja Provi-nce Buenois Aires v La Plati. Je pa morala kmalu umolkniti, ker jo je bombardiralo vojno letalstvo in un;-čilo njene oddaj-ne naprave.
Boji »redi Buenos Airesa
'Sobota — 22. septembra popodne —■ je bil tisti usodni dan, ko je po bueno-s-aireških ulicah tekla kri. Do bojev je prišlo na-treh mestih: Na Trgu Constitución, odkoder gre železnica Roca proti jugu, države, v parku Chacábuco in v parku Avellaneda, ki je samo e’n kilometer oddaljen od ¡Sl-ovenske hiše v Bs. Airesu. Vlsak si lahko predstavlja, kakšno je bilo razpoloženje ljudi v teh krajih sredi vojaških skupin s tanki, topovi, strojnicami in oklepnimi vozili ob neprestanem pozivanju vojaških poveljstev obeh skupin, naj se civilno prebivalstvo nemudoma izseli, ker so do tičih kraji proglašeni za „vojaška področja“ in vsak trenutek lahko pride na njih do ¡bojev.
To se je tudi zgodilo v sobotnih popoldanskih urah. Radijske postaje so -neprestano objavljale ukaze predsednika republike, da morajo med vojaškima skupinama takoj prenehati sovražnosti, da sta grala Lorio in Labayru odstavljena, razen tega ginljiv in presunljiv poz'v vojaškega provikarja msgra. Ronamina ter očetovsko zaskrbljene prošnje samega papeža Janeza XXIII-, med tem, ko se je sprožil vojaški stroj in so se začeli boji. Najprej na Trgu Constitución, nato v parku Chacabuco ln nazadnje v parku Avellaneda. Nastop -motoriziranih oddelkov iz Campo
Buenos Aires!, 20. septembra 1962
SVOBODNA SLOVENIJA
S trna S
V	Jugoslaviji so dopolnili doteedaj veljavne carinske predpise v tem smislu, da sedaj spadajo v osebno prtljago turistov tudi fotografski aparat, gramofon z ustreznimi ploščami, magnetofon, tranzitor in športni rekviziti razne vrste. Zato teh predmetov v bodoče ne bo treba več vpisovati v carinsko prijavo. Doslej je veljala za Osebno prtljago le obleka, obutev, predmeti osebne higiene in živila v količinah, potrebnih za potovanje. Novost v sedaj veljavnih carinskih predpisih je tudi ta, da mora carinsko prijavo predložiti saro.o tisti inozem.ec, ki ima s seboj večje število predmetov, kakor je predvideno za njegovo osebn0 prijavo.
V	Jugoslaviji imajo sedaj tudi prvi rudnik kamene soli, v katerem pridobivajo sol na rudarski način. Je to rudnik kamene soli v Tušnju pri Tuzli. Doslej so pridobivali sol v Jugoslaviji samo z izparevanjem slane vode, bodisi v Kreki, kakor tudi v morskih solinah.
Z novo rotimo pečjo v trboveljski cementarni se bo proizvodnja cementa v tem obratu letno dvignila na 180.000 ton, t. j. 70 000 ton več kot doslej.
Bengalski pesnik S. Chatterjee, profesor na univerzi v Kalkuti, je prevedel v bengalščino večji izbor Prešernovih pesmi, pa tudi pesmi drugih slovenskih pesnikov in sicer za bengalsko antologijo svetovne poezije. Pesmi je vzel iz knjige, ki jo je pripravil prof. Janko Lavrin z naslovom „The Parnassus of a Small Nation“, izšla pa je leta 1957 istočasno v Ljubljani in Londonu.
Smrt pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja, o kateri smo v Svob. Slovenci svoj čas poročali, so narodu sporočili z osmrtnicami v ljubljanskih listih naslednji: Ana Finžgar v imenu sorodnikov, Ciril-Metodijsko društvo ka. toliških duhovnikov LR Slovenije, Fric France, župnijski upravitelj v Trnovem, Svet za kulturo in prosveto LR Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo Slovenskih književnikov, Odbor Slovenske matice in Upral va Slovenskega narodnega gledahšča — ravnateljstvo drame in ravnateljstvo opere, — Ljubljansko „Delo“ z dne 3. junija je o njegovi smrti prineslo tele vrstice pod datumom, 2. junija: „Davi, nekaj minut pred drugo uro, je umrl na svojem domu v Dobrilovi ulici slovenski pisatelj in član’ Slovenske akademije znanosti in umetnost* ifrrian Šaleški Finžgar v dvaindevetdesetem letu starosti. Pokojnik, je 'bil že dlje časa težje bolan. Za svojim uglednim, članom bo imelo Društvo slovenskih književnikov žalno sejo, prav tako bo imela žalno sejo Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Pogreb pisatelja ho v ponedeljek.“ Poleg teh skromnih vrst:c je list objavil tudi Finžgarjevo sliko.
Poročilo o Finžgarjevem pogrebu, k: so se ga udeležile velike množice ljudstva, je pa isti list objavil v številki z dne 5. junija. Tudi to poročdo je za
moža z oziram ma mesto, ki ga zavzema v slovenski literaturi, zelo »koipo. V njem list sicer priznava, da se je „danes, (4. junija) popoldne poslovila na ljubljanskih Žalah od pokojnega pisatelja F. S. Finžgarja velikanska množica, pove, da so bili n:a Žalah „stari in mladi, ljudje iz cele vrste generacij, ki so poznali tega klenega moiža in njegovo delo“, ki so se zvrstili v dolge in goste kolone pogrebcev, med katerimi «o bili poleg sorodnikov tudi zastopn'ki republiškega sveta za kulturo in prosveto, kulturnih ustanov in društev ter zamejskih Slovencev“- Nato poročevalec. pove, da se j,e potem., ko so krsto položili na katafalk, od umrlega slovenskega pisatelja prvi poslovil s spominskim govorom pisatelj France Bevk v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, drugi govornik je bil predsednik Društva slovenskih književnikov Anton Ingolič- V imenu Mohorjeve družbe je govoril Finžgarju v slovo pisatelj Stanko Cajinkar. Z zgoščeno, navedbo navedbo vsebine njegovega govora je poročilo o Finžgarjevem pogrebu v ljubljanskem „Delu“ zaključeno. Tako m niti z besedico nikjer omenjeno, da je imel Finžgar kot katoliški duhovnik, slovesen -cerkveni pogreb s številno asistenco duhovščine in vernikov, zlasti iz trnovske fare v Ljubljani.
V	piranski ladjedelnici so pred krat-cim dokončali z graditvijo 950-tonske potniško-tovorne ladje „Tjempedak“, ki jo je v tej ladjedelnic' naročila indonezijska vlada. Je to naj večja ladja, kar jih je doslej zgradila ladjedelnica v Piranu-
j Iz poročila kulturno-prosvetnega sveta Jugoslavije, ki je predstavniški organ ustanov, organizacij in društev, ki delujejo na področju množičnega kulturno-prosvetnega dela, je razvidno, da so imeli v Jugoslaviji v sezonah 1952-53 72 gledališč, k: so izvedla 357 predstav, v sezonah 1960-61 se je pa število gledališč znižalo na 48, število predstav pa dvignilo na 378. V tej sezoni je tudi zelo naraslo število obiskovalcev in sicer na 1,149.000 od 800-000, kolikor jih je bilo v sezoni 1952-53.
V	Beogradu irr.ajo od Titove 70-let-nice novi muzej in sicer „Muzej 25. maj“. V ta muzej so spravili vsa darila, ki jih je Tito dobil za 70-letnico svojega življenja dne 25. maja, za 50-letnico rovarjenja .proti prejšnjim demokratskim oblastem in 25-letnico, odkar vodi komunistično stranko v Jugoslaviji.
Na višji eko n o m sko. ko m.erc ialn i šoli v Mariboru je bilo v letošnjem letu okoli 1800 slušateljev, šola je bila u-stanovljena leita 1959 ter jo vodi ravnatelj Tine Lah. Nedavno ee jé preselila v lastne prostore, k' so stali 292 milijonov dinarjev.
Ljubljansko Turistično društvo je
imelo letos sredi, juhja že tradicionalno prireditev „podkovanega krapa“ na
Ljubljanici. Nastopili so številni čolni in splavi. Posebna zanimivost letošnje prireditve je b’la plavajoča mostiščar-ska stavba na koleh.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Tominc, upok., Francka Kadunc, roj. Mer-sr.ik, Avgust Benedičič, Viktor Mekine, poslovodja, Helena Tomšič, Franc Ha-bicht, upok. drž. žel., Anton Sm-oljan, mesarski mojster, Terezija Prešern, roj. Legat, Ivo Trebar, upok. Karel Glavan, Franc .Mramor, upok., Anton Kretič. žel., Anton Kravanja, Karla Oblak, roj. Šolar, Ivan Žabkar, upok., Marija Gabrič, vdova, Gize la Kurnik, roj. Wermi-rowiski, Blaž Kefže, upok., Rudolf Novak, Vladimir Babnik, Josip'na Zorič, roj. Zupančič in dr- Jože Steklasa,
S L 0 V	I	N C I ¥
BUENOS AIRES
Centralna manifestaija vseh Slovencev bo v nedeljo, 30. septembra, v Slomškovem, domu, Castelli 28, Ramos Mejia (4 kvadre od kol. Ramo,s Mejia po Avda. San Martin). Ob tej priliki se bo slovenska skupnost poklonila spominu velikega škofa Slomška ob stoletnici njegove smrti- Opozarjamo, da bo začetek prireditve točno ob 11 dopoldne. Najprej bo cerkveni govor o svetniških krepostih škofa Slomška, nato pa sv. maša, pri kateri bodo peli združeni pevski zbori. Popoldanski program pa obsega: Nastop nad 300 otrok, ki bodo za.peli tri Slomškove pesmi. Sledil bo slavnostni govor: Človeška veli-čma Slomškova, nato pa -vprizoritev igrice „Od zibeli do groba“- Pri veličastnem nastopu vseh narodnih noš, vseh otroških in mešanih zborov bomo slišali Slomškovo besedo in se nato z resolucijo priključili, vseslovenski proslavi v Mariboru. Za konec bomo zapeli himno „Slovenec sem“. Začetek popoldanskega dela prireditve je ob treh popoldne, želeti je, da bi se Slomškovega dne udeležil slednji Slovenec iz Vel. Buenos Airesa.
Slov. pevski zbor Gallus
;'e pod vodstvom pevovodje dr. Julija Saveliija sodeloval s koncertnim programom na proslavi 50 letnice prihoda sester reda Jezus Marija v kolegiju La 'Salle v Buenos Ahesu v torek dne 25. t. m.
Pred odličnim občinstvom,, med katerim je bil tudi apostolski nuncij so pevke in pevci Gallusa v narodnih nošah izvajali naslednji koncertni program: Gallus „Vae nob's“, Lasso „Ma-tonna mia čara“, Guastavino „Pueblito mi pueblo“, Schwab; „Kukavica“, Osana „Bariloška romanca“, Venturini „Ptičja svatba“, Mirk „Pevski valček — Sonček m.oj“ in Bareilles „Carnavalito“-
Za lepo podani koncertni program je stcv'mo občinstvo nagradilo Gallusove pevce z navdušenim odobravanjem.
Koncert. V soboto, 29. septembra bo v prostorih Univeusidad Museo Social Argentino (Corrientes 1723) koncert, v katerega prvem delu bo nastopila pianistka Monica Cosaebov, v drugem, pa
zdravnik v Dobrepolju, Aldo Vižintin v Izoli, Andrej Cyergyek v Vidoncih, Magdalena Arneš v Jaršah, Jože Rem-šak, uslužbenec ind. kombinata Planika v Kranju, Anton Kogoj v Izoli, Krešo Maver v Kočevju, Ignac Mavrič, delovodja v tovarni cementa in salonita v Anhovem,, Ivana Rahne, roj. Bučar v Zalogu, Janez Mežnarec, upok. v Selu pri Žirovnici', Josip Poček v Piranu, Alfonz Kukovec v Ljutomeru, Viktorija Roš v Kamniku, Valetin Brežan v Mojstrani, Franjo Lukežič v Kočevju, Kristina Rehar, roj. Greiner, Ivan Čuček, žel. upok. v Središču ob Dravi, Rudolf Debelak, prof. v Kranju, Francka Kozjek, roj. Plestenjak v Logu in Matija Jalen, pos. in čebelar v Rodinah.
ARGENTINI
kvartet Finkovih- Začetek ob 18.30, vstop prost
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Ivana Fajfarja in njegove žene ge. Nade roj. Škvarča v Ramos Meji; so dobili sinčka. iSrečni družini naše čestitke.
SAN ¡MARTIN
Zaključek krojnega in šivalnega tečaja.
Preteklo soboto je bil zaključen krojni in šivalni tečaj, ki ga je organiziral odbor .Slovenskega doma v San Martinu. Tečaj je trajal 4 mesece in sta ga vodili ga. Cudermanova in ga. Mravljakova. Zaključek je 'bil združen s prigrizkom, ki so ga priredile hvaležne učenke —- gospe in gospodične iz San Mariina. Kulturni referent Slov. doma prof. Zupan se je ob tej priložnosti ga. učiteljicama lepo zahvalil za vodstvo tečaja, učenkam pa za vztrajno obiskovanje tečaja.
Na sestanku senmartinskega krožka SDO v nedeljo, 15. septembra sta govorila gg. Jože Jurak in Rudolf Smersu. Sestanka se je udeležilo 23 deklet, kar je za San Martin prav lepo število.
EZEIZA
Ča:s| bo skoraj, da se tudi mi enkrat oglasimo, da ne bomo brali zmeraj le imena: Slomškov dom, Naš dom, Slovenski dom San Martin, Berazategui, Slov. h!ša, Carapachay, Moron itd. Delavnost pa taka povsod, da je kar tekma, kdo bo preje „pod streho“ spravil večji in lepši dom in kdo bo imel več pri-r reditev in seveda: kdo bo tudi več v blagajno „cobral“. Vse pa za dobrobit naše slavne slovenske skupnosti. Ubogi blagajniki, še vedno imajo zmeraj več izdatkov kot dohodkov, odborniki pa nove načrte za krasne zgradbe. Hvala Bogu, da srn,o Slovenci brihtni in imamo precej številne družine, tako, da zdaj „ta mladi“. *udi marsikak tisočak priložijo in pomagajo vsepovsod, kajti le tako je mogoče iti naprej.
Vsak teden ena
VESELI HRIBČEK A. M, Slomšek En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijaflje povabil, še sam ga bom pil.
Tam gori za hramom en trsek ¡stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži.
Že čriček prepeva, ne more več spat’, v trgatev veleva, spet poj demo brat.
Konjički škrebljajo in voz’j o težko, ker vince veljajo, ki je močno sladko,
prelepo rumeno, kot čisto zlato.
Le pijmo pošteno prežlahtno blago!
„Sovraštvo je treba preganjati“ se je lepo izrazil nek naš sovaščan. In mi tukaj na Ezeizi ga kar pridno. Kot je že znano, smo mi preveč ubogi, tako po številu, kakor tud; sicer, da bi si „pod streho“ spravili svoj dom, pa čeprav še tako skromen. Zato pa tisti prostovoljni sklep, takrat ob slovesu Žnidaršiča ob odhodu v ZDA kar trdno držimo in se zbiramo vsako prvo soboto v mesecu .„Žrtev“ je1 vsakokrat drugi filan naše soseske, ki pripravi vsem, drugim okusni prigrizek s potrebno mokroto. Tudi kakšen prašiček ali kozliček prideta na vrsto. Otroci slov. tečaja imajo po navadi svoj prigrizek v posebni sobi, kjer se po svoje zabavajo.
Pri enem teh naših priljubljenih večerov smo sprejeli za častnega člana ;n duhovnega vodjo naše skromne skupnosti g. župnika Štefana Novaka, katerega prisotnost na teh večerih je vedno prisrčno pozdravljena in ga imamo kar za svojega, čeprav je župnik v sosednji fari. Trenutno si zdravi revmatizem pri svoji sestri v San Justo. Želimo mu čimprejšnje okrevanje, in da bo za gotovo prvo soboto v oktobru zopet pri nas, tam na „Camino de las Flores.“.
Prav tako lepo povabimo tudi naše drage goste iz San Justa, da zopet pridejo in nam pomagajo s svojimi lepimi glasovi zopet prepevati lepe slovenske pesmi. Povabljen pa je tudi naš prijatelj Frank žele iz Sheltona v ZDA, ki se tako rad oglaša v „Svobodni Sloveniji“. Saj tukaj je bil kakor doma. Naj vzame Jet in prileti naravnost na Ezeizo. Miu bomo pripravil; poseben pozdravu! večer.
G VE N C i
de Mayo ter eskadril lovcev in bombnikov vojnega letalstva je bil tako uci'nkpv't, da so se edinice skupine colorado začele takoj umikati in predajati. Manjši boji iso bili še v Salti, kjer je gral Rauch premagal znanega upornika grala Toranzo Montera.
Povelje za aretacijo gralov Lorie in Labayr’uja
V soboto po končanih sovražnostih je bil gral Juan Carlos Ongaira takoj imenovan za glavnega poveljnika vojske, gral Julio Martín Sueldo pa za glavnega ravnatelja orožništva. Poveljstvo Campo de May0 je neprestano pozivalo vojaške enote v notranjosti države, da se morajo s svojimi radijskimi sprejemnimi aparati takoj priključiti na oddajno postajo v Campo de Mayo. Objavljeno je bilo tudi povelje za aretacijo gralov Lorie in Labayruja-
Gral Ongania je v govoru cestnikom in vojaštvu, naglašal prošnjo Bogu, naj bi bilo to zadnjič, da v vojski prihaja d0 tak'h dogodkov zaradi reda, discipline, pravice in zakona.
Odločen nastop predsednika dr. Gnida Predsednik dr. Guido je z odločnimi ukrepi takoj vzpostavil red v sami vladi, da jo usposobi za delo v teh usodnih 'trenutkih. Sprejel je ostavke ti st h ¡ ministrov, k; so naglasili, da so ne-1 preklicijive t. j. min. za notranje zadeve, dr. Adrogueja, za zun. zadeve dr. Carrila, za narodno obrambo Lamusa, drž. tajnika za mornarico kontraadmirala Clementa. Vse ostale ministre je potrd'1 znova na dosed. položajih, prazna mesta pa začasno zasedel s sed. ministri. Tako je min. za gospodarstvo ing. Alsogaray sedaj začasno tudi mi-
ri:.or z. notranje zadeve. Za -novega drž. tajnika za vojsko je bil imenovan vplivni general Benjamin Rattenbach, za drž tajnika za mornarico pa kontraadmiral Carlos Kclung'a. Drž. podtajnik za vojsko je postal gral Julio Alsogaray, brat min. za gospodarstvo. Ostavko je dal tudi drž. tajnik za letalstvo.. Njegov .naslednik še n¡ imenovan.
Dr. Guido govori narodu
V nedeljo je imela vlada sojo. ter je razpravljala o položaju. Sklep: Finančno ministrstvo bo izdalo pomoč vsem žrtvam vojaških spopadov. Razprava je bTa tudi o povračilu povzročene škode. Predsednik dr. Guido je pa v nedeljskem večernem govoru poudarjal upravičenost svojega nastopanja v zadnji vojaški krizi, ko je vodil začasno tudi drž- tajništvo za vojsko, zatem je pa nadaljeval: „Država je dobila strašno lekcijo, ki je napisala novo' poglavje zgodovine. Smo na začetku novega izhodišča, ki lahko uistvari soliden temelj za veličino države. Da bi pa to izhodišče bilo stvarno in stabilno, 'bo vlada s tistimi, ki so odgovorni za zadnje dogodke postopala z razumevanjem, plemenitostjo in prav'eo ter toleranco. Neizprosna bo pa proti vsakemu novem,u takemu-dogodku, ki bi ga kdo poskušal. Nihče naj ne poskuša več take avanture v prepričanju, da za to ne bo kaznovan- če bi se taki 'žalostni pojavi še 'skušali ponavljati, bo vlada izpolnila svojo dolžnost.
Končno je dr. Guido povedal, da je med krizo dal ostavko, da jo je . po em umaknil, k0 so mu povedali, da so našli rešitev, sedaj pa, ko je preneha-1 o govoriti orožje, je vlada priprav1 j en a de-
lati na tem, kar želi narod, da b; se čimprej povrnili v popolno ustavno življenje. Nazadnje prosi Boga, da 'bi za i vedno (bil’ prepovedani bratomorni boji.
I
i	. '	■
Naprti ¡zmagovitih legalistov -
Poveljstvo Campó de Mayo jih je povedalo v komunikeju št. 150. Tile so: 1. Ohranitev .sedanje vlade; 2. čimprejšnja- vrnitev v 'popolno ustavno stanje; 3. princip ustavnega življenja je iivcrencšt ljudstva; 3. izvedba volitev po sistemu, ki bo omogočil udeležbo v javnem življenju vsem. slojem; .4. oborožene sile se morajo podvreči civilni oblasti, 'i-oda biti morajo vedno na straži, da Se ' ne pojavi noben totalitarni režim. Ne s strani vlade, ne s strani opoz'cije. Vrnitev v preteklost, t. j. v dobo, „ki je premagana“, t. j. obnova geronističneg.a režima, je nemogoča.
Za krivce vojaško sodišče
Zaradi zadnjih dogodkov v Argentini je zaprtih okoli 200 generalov in višjih vojaških častnikov. Med drugimi so generali Rawson, Lorio, Labayru, Eli-zondo in drugi. Vse 'bo sodilo posebno vojaško sod;šče-	1
Zahvali grala Onganije
Zmagoviti gral .legalistov general ■Ongarie, novi glavni poveljnik argent. vojske le po končanih sovražnostih izrekel javno zahvalo vsem častnikom, podčastnikom, in vojaštvu v vojski in letalstvu, ki so 'pripomogli, da se bodo razmere v vojsk; uredile tako, da v njej ne bo več prihajalo do tako žalostnih dogodkov kot doslej. Ta zahvala je bila objavljena v komunikeju št. 151 poveljstva Campo de Mayo.
PO SVET»
i prefekt v škofovih zavodih, nato pa j bil profesor verouka na gimnaziji.
Za d jako je napisal dobro vzgojno knjigo -„Po svetli poti“, znan je postal še 'bolj g knjigo „Življenje svetnikov“, za katero je opisal .več kot polovico
SEVERNA AMERIKA
V Chikagu je bila dne 1. avgusta v velesejmski dvorani velika javna prireditev. Udeležilo se je je številno občinstvo različnih narodnosti, ki so bile zastopane na mednarodnem, čikaškem velesejmu. Spored na kulturni priredit-! s^0v'm‘	■ aEe Je napisal „Ure češče-
Vi so izvajali Slovenc1, in sicer pevci i "t, ter mohtvenik „Jezus dobri *>a-in pevke slovenskega pevskega zbora iz! f?11 .' \ aja h rneJsi njegovi deli sta živ-fare sv. Štefana ter plesni pari gloven- I ljenjelfa ro:isiionariev Friderika Bara-ske folklorne skupine pod vodstvom ge. i ~'e ™ ^nacija. Knobleharja.
Corine Leskovar. Z lepo naštudiranimi [ v. emigraciji^ je najprej več let pre-točkami so si Slovenci 'S to prireditvijo i	y rgentmi, odkoder je odšel v
samo še povečali ugled, ki ga uživajo v | f.D’A’ da ,kafc dober PoznavaIec živ-.........................i O«»!» m dela svetniškega Barage po-
tem velikem ameriškem mestu.
Dr. Franc Jaklič — 70 letnik V ZDA je 14. avgusta praznoval 70-letnico življenja znani slovenski nabožni pisatelj ter Baragov 'n Knoble-harjev življenjepisec, dr. Franc Jaklič.
Jubilant se je rodil v vasi Andol v župniji sv. Gregorija. Kot mlad kaplan se je uveljavil na en; cd pastoralnih konferenc, za katero je napravil tako temeljit referat, da ga je ted. škof dr. Jeglič takoj nato poslal nadaljevat študij na teološko fakulteto v Innsbruck, -kjer je po dveh letih tudi doktoriral. Po vrnitvi v domovino je deloval kot
MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI
X. mladinski dan v Slovenivki vasi v Lanusu je b’l prestavljen na nedeljo, 14. oktobra. Na programu je dopoldne mladinska sv. maša, kosilo, nato pa 'športna tekmovanja, simbolične ter proste vaje deklet in fantov.. Vsi prijatelji mladine lep0 vabljeni!
Kot je splošno znano, se zaradi zad-
magal zbrati in urediti gradivo, ki je potrebno za Baragovo, beatifikacijo. To njegovo delo v zadnjem času precej ovira jubilantova bolezen.
Rev. dr. Jakliču k 70 letnemu življenjskemu jubileju čestitamo ter miu želimo še mnogo uspehov pri .njegovem vzvišenem delu.
OBVESTILA
XI. kulturni večer SKA )>o v soboto ■6. 10. t. 1. pri, Rullriehu, . Sarandi 41, Capital ob 7. Predaval 'bo g. dr. Vinko Brumen o Slomšku kot izdajatelju šol. skih knjig.
Zbirališče narodnih noš je ob 10 dopoldne: za može in fante v Slovenski hranilnici (Av. San- Martin 263), za ženstvo in otroke pa v Slomškovem domu. Popoldne se zberemo ob pol treh.
Kratek tečaj o temeljih filozofije prireja SKAD v okviru letošnjega delovnega načrta, ki bo pod vodstvom, č.. g- dr. Ign. Lenčka. Pivo predavanje, bo
6.	oktobra ob 19 v prostorih • univerze
VrŠiti tel?- El Salvador, Callao 542. Vabljeni vsi. movan.ia, ki ¡so bia predvidena za so.	’	J
boto, 22. in nedeljo, 23. septembra.
Vise športnike, posebno pa vse prijatelje športa, obveščamo, da se je ves program prestavil na soboto, 29. in ne. deljo ,30. septembra po redu kot je bil objavljen v zadnji številki.
Torej: šah in namizni tenis se prične v soboto, 29. 9. ob 19,30 v Slom-■vem in Našem domu v San. Justu; od-1
L ftllrA T r	T rt O A A . .'k A	1\/T rt „rt»n
Slovenski dom v Sam Martinu prosi vse zastopmkeslcvenskih domov, ki ■ so bil; naprošeni, da. sodelujejo v kontrolni komisiji velike iraifmsrtinske tombole, da pridejo na prostor, kjer se bo tombola vršila, vsaj deset minut- pred pričetkom tombole.
Pevci ¡združenih pevskih zborov!
bojke v nedeljo, 30. 9. ob 9 v Moron.u,, Vaja v soboto 29, t. m. ob 20 v Slom-Slotnškovem domu ;n San Justu. škovem domu. Pridite vsi-
OBVESTILA
Moronska dekleta! Vabljene ste na sestanek odseka SDO, ki bo na Pristavi v Morönu v soboto 6. oktobra 1962 ob 17,30.
Pevska vaja učencev bo v nedeljo, 30. septembra, ob 13 v Sanatoriju, Castelli 331 (4 kvadre od Slomškovega doma) oz. Necochea 440. Prosimo točne udeležbe.
Vse gospe in gospodične lepo naprošamo, da za (Slomškov dan darujejo pecivo in ga dostavijo isti dan v Slomškov dom. Najlepša hvala!
Po končanem programu ibo preskrbljeno za dobro postrežbo. Na razpolago bodo okusna mrzla in topla jedila, prav tako bo točilnica imela na zalogi dobra vina in druge pijače.
¡■■■■■»■„n > • . !
Vse fante vabimo na
■
SESTANEK SFZ ■	■
; v nedeljo, 7. oktobça po mladinski »
sv. maši v Slov. hiši ■	■
• Predava univ. prof. g. dr. Ig. Lenček ;
II. vatikanski vesoljni zbor
TA TEDEN PA ŠE ENA
RUDEČI SO OBLAKI Narodna
Rudeči 'so oblaki, kaj nek’pomenijo?
Da vsi ti mladi fantje v Ameriko gredo.
Kedo bo listje grabil, kedo bo praprot žel?
Kedo bo dekle ljubil,
k’ bom v San Martin jaz šel?
Jaz sam bom listje grabil, jaz sam bom praprot žel, jaz sam bom dekle ljubil, ko AVTO bom zadel.
DE CARLO je ta AVTO,
ga da Slovenski dom.
Saj želel sem ,si prav to, zato zadel ga bom.
Nad 100 krasnih barvnih slik, bodo udeleženci Slomškovega dne lahko občudovali v večenn;h urah na kraju prireditve. Ne zamudite!
XVI. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA V BUENOS AIRESU
sklicuje odbor Društva Zedinjena Slovenija (Društvo Slovencev) na nedeljo, 21. oktobra 1962 ob pol 10 dopoldne v dvorani Slovenske hiše na Ramón Falcón 4158. Capital Federal-
Dnevni red občnegai zbora bo naslednji:
1.	Overovitev in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročila odbornikov.
3.	Razgovor o poročilih odbornikov.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Volitve: odbora,
nadzornega odbora, razsodišča.
6.	Predlogi.
7.	Slučajnosti.
Odbor vljudno vabi vse članice in člane, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeležijo, če ob napovedani turi občnega zbora ne bo zadostne udeležbe članov, bo občni zbor pol ure kasneje), ob vsaki udeležbi.
Člani, ki stanujejo zunaj Velikega Buenos Airesa, morejo pooblastiti katerega koli člana Društva Zedinjena Slovenija, da jih na občnem, zboru zastopa z vsemi pravicami. To pooblastila velja za vsa glasovanja in za vsa dejanja ter pravice, ki jih imajo člani na občnem zboru.
Brez ozira na stalno bivališče pa morejo v zgornjem smislu pooblastiti tudi člani, ki so ¡zadržani zaradi 'bolezni ali službe.
Prav tako morejo po pooblastilih biti zastopani na občnem zboru rodbinski člani po svojih poglavarjih (mož lahko zastopa ženo in otroke) ali pa rodbinski poglavarji ‘po ¡svojih rodbinskih članih (sinovi in hčere lahko zastopajo očeta in mater).	,
Član, ki želi biti zastopan na občnem, zboru po pooblaščencu, mora tega pismeno pooblastiti in pismeno pooblastilo poslati pisarni Društva Slovencev najkasneje tri dni pred občnim zborom; v primeru bolezni in službene zadržanosti pa je dovoljeno predložiti pooblastilo pol ure pred občnim zborom, društvenemu tajniku.
Samostojne predloge je treba posiliti 'Društvu Zedinjena Slovenija vključno do 10. oktobra 1962.
Buenos Aires, dne 21- septembra 1962.
ODBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Pred občnim zborom bo ob 9,30 v kapeli slovenske hiše skupna sv. maša za žive in mrtve člane Dr, iva Zedinjena 'Slovenija.
* CONVOCATORIA
La Oomisión Directiva de la 'Sociedad “Eslovenia Unida” en Buenos Aires, Ramón L. Falcón 4158, se ccylace en invitar a ¡sus socios a la
DECIMOSEXTA ASAMBLEA GENERAL ORDINARIA a realizarse el día 21 de Octubre de 1962 a las 10 horas en el Hogar Esloveno, Remón L. Falcón 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1.	Lectura del acta de la decimoquinta Asamblea General Ordinaria;
2.	Informes de los miembros de la Comisión Directiva;
3.	Discusión de los Informes de los miembros de la Comisión Directiva;
4.	Memoria de la Comisión de 'Control;
■5. Elección: de ;la Comisión Directiva,
de la Comisión de Control,
del Tribunal de Honor y Disciplinario;
6. Mociones;
7- Varios.
LA COMISION DIRECTIVA DE LA SOCIEDAD “ESLOVENIA UNIDA”
VSI GOVORE SAMO
O SANMARTINSKI VELIKI TOMBOLI njenih desetih dragocenih dobitkih!, zlasti
AVTOMOBILU DE CARLO, ki bi ga radi vsi imeli. Veliko zanimanje pa vzbujajo tudi ostali obitki:
2.	televizijski aparat
3.	'hlaldilnik „Bled“
4.	spalni divan
5.	š'valni stroj
6.	loščilec
7.	gramofon Winco
8.	ročni radijski aparat
9.	električni brivski aparat 10. sodček vina
KDAJ BO TOMBOLA?
Čez 14 dni, v nedeljo, 7- oktobra popoldne točno ob pol štirih (15,30).
Če ho na ta dan deževalo, bo tombola' preložena na dan, ki ga bomo
še objavili.
KJE BO TOMBOLA?
V bližini Slovenskega doma v San Martinu in sicer v kolegiju očetov avguštincev, ki leži na križišču ulic Libertad in Salguero v San Andresu in je oddaljen pet kvadrov od Slov. doma. V orientacijo naj služi vsakemu cerkev Manjinega Vnebovzetja, ki se drži kolegija. Od Slovenskega doma do kolegija bodo v primernih razdaljah postavljeni slovenski skavti, ki bodo kazali smer.
CELODNEVNA PRIREDITEV
Že takoj po slovenski isv. maši bo Slovenski dom v San Martinu spremenjen v „veselja dom“. tPo raznih stojnicah bodo na razpolago jedila in pijače in razna presenečenja. Opoldne 'bo pripravljeno kosilo.
Po tomboli pa bo v domu PROSTA ZABAVA
pri kateri sodeluje orkester Moulin Rouge-
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor; José Kroielj
Redacción y Administración : llamón Falcón 4158, Buenos Aire«. T. E. 69-9503
Argentina
! O?« ( C g Î	FRANQUEO PAGADO Concesión N* Ï77S
Oq ® Ugo <	TARIFA REDUCIDA Concesión N 8824
' Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina	Svobodne Slovenije *a lato
1962: za Argentino $ 530.—; ia Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, «sa pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje»
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 38-7213
ŽENINI — NEVESTE!
Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
LOS ANDES — RADOVAN SOBAN Blanco Encalada 261 Villa Madero
ARBITE R
SPLOŠNA PRAVNA PISARNA
•	Upokojnine
•	Davčne obveznosti
(prostovoljno javljenje)
•	Knjigovodstva '
•	Vsakovrstni juridični problemi, p . . -u: delavski
| Vodstvo: F. KNAUS — N. ŠOTO Pravni svetovalec: DR- ARIAS
[ Uradne ure: V^ak dan od 9—12.
Castelli 36, p. 6» “H”, Capital (Av. Rivadavia 2600)
T.E.: 45-9963 / 30-7312
SLOV. DOM V CARAPACHAYU \
■
priredi svoj prvi
SPOMLADANSKI PIKNIK |
■
V nedeljo, 14. oktobra ob 16	•
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Airea
Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA
PHILIPS
POZOR ''MLADINA!
POMLAD PRIHAJAt
•
SLOVENSKI ORKESTER ,„DONAU MELODY“ priredi v prostrih „NAŠEGA DOMA“ v San Justu «zanimivo in veselo družabno prireditev, ki se vrši v soboto, dne 29. septembra ob 20
PROGRAM:
•	Sodeluje „CILINDER KLUB“ z 8 točkami
•	Žrebanje LEPE KOŠARE z okusno pijačo
•	Volitev lepe POMLADANSKE KRALJIČNE ter prve in druge princeze (krasne nagrade)
•	SRČKI in šaljiva pošta
Med počitkom orkestra glasba iz lepih plošč „Cotillon“
Jedača in pijača ugodno preskrbljena. — V slučaju slabega vremena prestavljeno na soboto, 13. oktobra
Nasvidenje na ta pomladanski večer v ¡Našem, domu
IVAN PREGELJ:
© t *? © « I
Učitelj Sivec je vstal ves ¡bolan in ubit. Glavo je vrgel v vodo in vzdihnil krčevito:
„O Jezus, pa tri ure ponavljalnega pouka imam, in prav danes, ko je kolega na dopustu.“
Ob devetih je stopil med glasbe, močne in nemirne učence. V glavi mu je šumelo in kljuvalo, v želodcu ga je težilo. Zaprl je okna in kriknil nekajkrat v razred. A razred se ni hotel umiriti. «Sivec je začel narekovati nalogo. Zdehalo se mu je, solze so mu silile v oči, strašno se mu je izpahovalo po tobaku.
„Ne bom prestal,“ je mislil. V razredu je postalo zatohlo in je odprl okno. Učenci so pisali in prepisovali, šumeli in se suvali. V tinto namočena kroglica je šinila iz zadnjih klopi v prve, nato druga, tretja; iz prvih klopi so letele nazaj. Tri, pet, deset ornih pik je vstalo na stenah. Učitelj Sivec ni nič videl; nagnil se je bil skozi okno v hlad in zrak.
Tokrat je stopila Koširjeva Slavica na vrt, ki se je dofkal šolskega. Vesela, prespana, sočna kot rožni popek je hodila m.ed gredicami in rožnimi grmi. Tam je bila črešnja ranica. Deklica je stegnila roko po veji, utrgala prvi rdeči sad ;n ugriznila. Sladki sok ji je Oblil otroško krhke ustnice. Pa je zagledala
21
sonca
učitelja in slišala njegov hripav opomin: „Mir dajte, pravim!“
Slavica ®e je zasmejala in zašepetala:
„Ali vte ima danes, škorenjček, ali te ima!“
Učitelj Sivec je zopet položil svojo glavo med roke in se zagledal v gredico pod seboj. Tolst slinar je lezel doli ob zdravo zeleni špinači. Učitelju se je zagabilo. Sunkoma je vrgel glavo -kvišku.
Tedaj je Slavica zapela:
„Sladko, hep, spa — haa — vaj, ce — hep — lo noč!“
„O Jezus, in to tudi!“ se je zdrznil učitelj in se zavedel ponočne norčije. Zaprl le okno. Tedaj je pozvonilo z vsemi tremi k deseti maši. Učenec v prvi klopi je dvignil roko:
„Gospod učenik! Jaz pa še nisem 'bil pri maši.“
„Tako? Pojdi!“
„Jaz tudi še ne, jaz tudi še ne,“ so klicali drugi.
„Kakšen red je to?“ je vzkliknil učitelj in. štel. Tretjina učencev je bila vendar že pri zgodnji maši. Pa je učitelj odločil jasno in dostojanstveno: „Tako se ne pojdemo več. Zdaj vstanite in odidite mirno.“
Pred šolskim, poslopjem je srečal župnika in se hinavsko tajil:
„Strašna nemarnost, gospod dekan.
Niti trije niso bili piri maši. Kaj sem hotel!“
Gospod dekan se je hudomušno nasmehnil in vprašal:
„Kaj pa glava? Ali nič ne brni?“ Učitelj je pogledal vstran in se skušal nasmehniti v zadregi.
„Ni sile, gospod dekan, le cigar nisem vajen.“
Zardel je.
Od Koširjevega vrta nam,Teč se je zopet porogala .pesem v prijetnem altu, zato pa strupenih besedi:
„Ce — hep —lo noč!“
Učitelj je odšel domov, se zaklenil in vrgel v posteljo. V hladnih sanjah se mu je spovračala slika debelega šlahčiča, ki mu nosi meč droben paž.. .
III.
Koširjev stric, gospod Feliče, je vstal ob sedmih, se do osmih mudil z britvijo, milom in urejevanjem svoje obleke in svojih redkih las. Tako je bil vajen. Neskončno dobro mu je delo, ko se je ukvarjal z lepotičenjem- Vsi v hiši so se bilj privadili njegovemu redu in njegovim, posebnostim.
Ob sedmih ga hodi budit stara Meta, ki je v hiši za tri dekle. Ob osmih pripravijo stricu zajtrk v lopici na spodnjem vrtu. Tja je vajen šetati, utrgati poleti mimogrede bahato rumeno rožo in v zgodnji jeseni 'belo geotrgino, pa si jo zatakniti v jopič. Potem sedi v lopi in uživa udobno, premišljeno: »gnjat, sirovo maslo, trdo kuhano jajce,
žlico medu, skodehco mlečne kave in pet žemelj. Kadar so črešnje, marelice in zgodnje hruške, mu tekne tudi sadje.
Ko je stric Feliče tako utešil svoj jutranji glad, se je dvignil in stopil z umerjeno stopinjo po gospodarstvu svojega varuha Lovrenca Koširja. Zašel je v perilnico in vprašal mlado, brhko dekle:
„Pa čemu Vam ta ploh?“
Dekle zaz ja in se zasmeje:
„I, no! Perilnik je menda.“
„Da, da,“ prikima strič. „Perilnik. Sonderbar. Ne bi sodil na prvi pogled.“ In se pokloni in krene dalje, skozi hleve, pa se vrne skozi vežo v kuhinjo. Na veliko mizo je postavia Meta troje jerbasov in jih natrpala z jedmi za kosce in žanjice.
„Unglarablich,“ se čudi stric, „ne bi verjel, koliko požre 'tak majhen jetija s. Kaj pa žlice ?“
Meta odgovori nejevoljno:
„Eh kaj! Bodo pa 'brez žlic jedli.“ „Brez žlic?“ ostrmi stric in gre. Vso pot se smeši:
„Unerhort! Kako morejo jesti brez žlic!“
Polno bogate rose dehti jutro v krepkih vonjih. V cestnem prahu so vidne sledi kapelj, ki so rosile z akacij na cesto. Tutam je vidna sled kače, ki 'Se je potegnila z brega čez cesto k reki. Gospod Feliče se spust' nizdol po opolzki, ilovnati stezi. Morda je hodil že stokrat to pot. Vselej mu je nejpm
nova, skrivnostno vabeča. Vsa v senci leži ta stran, vse poletje je vlažna. Čudno močni .vonji se prelivajo ¡tod, vonji po trpkem lapuhu, ¡bohotni divji melis' in vrbovju. Vmes zareže čudno bridki vonj po vlagi in mahovitih skalah, včasi opojni duh moškatnega hrošča, včasih presunljivost kačjega vzdu-ha, belouške, oža in gada. Kakšne misli vzbuja neki to ozračje v duši strica Fel ksa ? Ali je mož kaj doživel, ali je občutil kakšno srečo kdajkoli tod db teh vodah? Zakaj so ¡se mu nasmehnila lica in zaživele oči?
„Resnica,“ govori sam s seboj. „V začetku je bila voda. Im Anfang war das Wasser. Stuss. Im. Anfang war der Wein. Kje pa kdaj sem le to slišal ?“ Položil si Je pirst na čelo in zastrmel pred se. Težka trudnost mu je napravila objičje staro. Spodnja ustnica pod vdelanimi, tujimi zobmi se mu je povesila in je šepetal zmedeno živahno:
„Ja ja. Vom Obristen Matasovič sein Carmen. W;e lautet es gleich?“
S kalnimi očmi se je mož zagledal čez reko na drugi breg. Tam je bel prod ves v soncu. Deset mladih peric re je nagnilo nad perilnike in zavihalo rokave do belih ramen; tolčejo s perilom in izžemajo. Zadaj za pericami, od vrbe do vrbe, gre vrv in na vrvi visi perilo, mehko, drago perilo, čipkaste srajce, mehke rjuhe, drobne žepne rutice.
(Dalje prihodnjič)