Prostorski razvoj sadjarstva na Slovenskem v zadnjih sedemdesetih letih, njegovo sedanje stanje in perspektive v luči regionalno-gospodarske in regionalno-funkcionalne transformacije Borut B e l e c * In š titu t za geografijo je leta 1972 uvrstil v svoj delovni program tudi proučevanje slovenskega sadjarstva. P rvi del raziskave je bil sklenjen ob koncu leta 1974, drugi del p a je v p rip rav i. Sadjarstvo so do nedavna obravnavale v geografski lite ra tu ri iz­ ključno regionalne m onografije, vendar so mu posvečale dokaj različno pozornost. Skoraj odveč je poudariti, da so bile te m onografske študije, ki so vključevale sadjarstvo, metodološko povsem neenotne in so zaje­ m ale časovno zelo različna obdobja. Mozaičnost raziskav tudi ni omo­ gočala sintetičnega pregleda in enotnih zaključkov. Geografsko prouče­ vanje sad jarstva je zato n a jp re j zahtevalo metodološko enoten razisko­ valni pristop z jasno opredeljenim i problem skim i izhodišči, časovno enotno obravnavo problem ov in njihovo prostorsko omejitev. Raziskati je tud i bilo treba ekonomske, socialne in prostorske učinke povojnega p ro p ad an ja km ečkega sad jarstva in problem e njegove obnove. V prvem delu raziskave o sad jarstvu na Slovenskem je avtor opre­ delil časovno in prostorsko sprem injanje sad jarsk ih površin in njihove struk tu re od konca 19. stoletja dalje, učinek naravn ih in socioekonom- skili dejavnikov, proizvodne kapacitcte ter optim alne možnosti za n a­ daljn ji razvoj. Na osnovi statističnega, arhivskega in katastrskega g ra­ diva so bile p rikazane razvojne značilnosti sad jarstva starejše dobe, v obdobju med obema vojnam a, v letih 1945—1963 in današnje stanje našega sadjarstva. Posebej je avtor obravnaval struk tu ro p lan tažn ih nasadov in njihovo sestavo in razporeditev glede na sadne vrste in last­ ništvo sad jarsk ih površin. Izhaja l je iz upravne razdelitve na katastrske občine in ustaljene geografske regionalizacije, ki jo je prilagodil razširjenosti in vlogi sadjarstva. Jedro raziskave so predstav lja le ugotovitve o dinam iki spre­ m in jan ja sad jarsk ih površin v obdobju 1896—1955 in 1955—1972 in njihov vpliv na prostorsko preobrazbo sadjarske pokrajine v Sloveniji. R ezultati bodo služili tud i za sestavo k a rt o sad jarstvu za nacionalni atlas Slovenije. Iz raziskave je razvidno, da je doživelo slovensko sadjarstvo v drugi polovici 19. stoletja velik razm ah. Franciscejski kataste r izpričuje nam ­ reč še zelo skromne površine sadovnjakov. Zelo hitro se je razvijalo sadjarstvo v času vinogradniške krize na prehodu v naše stoletje, ko so številne po filokseri uničene vinograde sprem enili v sadovnjake. To velja posebno za tiste vinogradniške pokrajine v Sloveniji, k je r ekološki pogoji * d r . , p ro fe s o r p e d a g o šk e a k a d e m ije . P e d a g o š k a a k a d e m ija v M a rib o ru , M la d in sk a 9, 62000 Maribor, YU. za uspevanje trte na am eriški podlagi niso bili najugodnejši, to je v p redalpsk ih in subm editeransko-dinarskih pokrajinah. L eta 1896 so zavzem ali sadovnjaki v m ejah današnje Slovenije brez P rekm urja 21.830 ha, do leta 1955 se je njihova površina povečala na 27.979 ha ali za 28,1 °/o in do leta 1972 na 45.676 ha ali za 56,1 %. Indeks rasti je porasel od 100 v letu 1896 na 128 v letu 1955 in 200 v letu 1972. P okrajine z najm očnejšo relativno rastjo sadovnjakov v zad­ njih sedemdesetih letih so se osredotočile v treh pasovih. P rvi je zajem al južno in vzhodno pohorsko obrobje od Velenjske kotline do Pekrskih goric te r se je nadaljeval v D ravinjske gorice, Haloze in Rogaško podolje. D rugi se je raztezal od M ozirskega p rek Posavskega hribovja do Bizelj- sko-sremičkili goric, tre tji p a je zajem al G oriška B rda in Vipavsko. Večanje sad jarsk ih površin po drugi svetovni vojni je bilo posledica uvajan ja intenzivnih p lan tažn ih nasadov družbenega sektorja, saj je bilo kmečko sadjarstvo ves čas v nezadržnem propadanju . V drugem delu raziskave o sad jarstvu želimo dokončno ovrednotiti razvoj sad jarsk ih površin in izvesti in terpretacijo dosedanjih ugotovitev. P ri tem bo treba izhaja ti iz rezultatov nekaterih sondnih raziskav ter iz anke tiran ja in k a r tira n ja v posam eznih predelih Slovenije. V različnih okoljih bo potrebno raziskati vzroke sedanje prostorske struk tu re sad ja r­ stva, ga kvantita tivno ovrednotiti in ugotoviti optim alne možnosti za njegov nad a ljn ji razvoj. D a bi dobili celovitejšo ekonomsko-geografsko podobo o slovenskem sadjarstvu, bo treba proučiti v p rašan ja njegove tržnosti in položaj specializiranosti (usmerjenih) sadjarskih ali m ešanih sadjarsko-vinogradniških obratov, k i lahko pomembno pripom orejo k reševanju socialno-ekonomske problem atike na m anj razv itih področjih. R aziskava o sad jarstvu se navezuje na podobno raziskavo o vino­ gradništvu na Slovenskem (1, 2), saj je sadjarstvo večidel tesno povezano z vinogradništvom . N ajkvalite tnejša sad jarska področja so obenem vino­ gradniška. Obe panogi se tud i lahko koristno dopolnjujeta, tako na p rim er bi kazalo uveljav iti moderne sadjarske plan taže v m anj kvali­ tetn ih in neperspektivnih v inogradniških okoliših. R aziskava o geogra­ fiji sad jarstva zato pom eni tud i dopolnitev štud ij o našem vinogradni­ štvu in je glede na to prispevek k agrarn i tipologiji in regionalizaciji slovenske pokrajine. Literatura — Bibliography 1. Razvoj vinogradniških površin v SR Sloveniji v zadnjih sedemdesetih letih. Prispevek k problematiki socialnogeografskega spreminjanja slovenske pokrajine. Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani. Ljubljana 1972. 2. Vinogradništvo kot dejavnik prostorske preobrazbe v Sloveniji. Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta, 9 (XLIV), letnik 1973. Prvi zvezek. Maribor 1973, str. 138—198.