Poštnina plačana T gdoriai Sped. in aJbboa. post. • II Gruppo Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 m gp Leto VIII. - Štev. 19 Gorica - 10. maja 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek Koga pravi Slovenec ne bo volil? V našem zadftjem uvodniku smo načelno ugotovili, kakšno odločitev narekujeta pri bližnjih občinskih in pokrajinskih volitvah na Tržaškem katoliškemu Slovencu božja in narodna postava. Katoliški Slovenec ne bo volil nobene italijanske stranke; tudi zaradi tega ne, ker bi vsak glas, oddan kateri koli italijanski listi, bil štet za italijanski glas ter bi bil tako za Slovence ter za podpiranje njihovih narodnih in socialnih zahtev izgubljen. Med italijanske liste v Trstu spada tudi Neodvisna socialistična lista, saj sta Neodvisno socialistično zvezo ustanovila Magnani in Cucchi, italijanska poslanca ter odpadnika od Komunistične partije Italije. Deklevovi titovci so se tej italijanski stranki pridružili ter jo priznali za svojo edino politično za-stopnico'na zapoved iz Beograda, kateremu je nekaj italijanskih odpadniških glasov več kakor pa narodna samobitnost in narodne koristi Slovencev v Trstu. Na Neodv isni socialistični listi v Trstu je kar šest italijanskih kandidatov in morebitni slovenski titovski volivci imajo naročilo, da morajo prednostne glasove oddajati tudi italijanskemu komunistu Pe-troniu. Razen tega, da je italijanska, je Neodvisna socialistična lista tudi komunistična, saj gredo titovci v okviru svoje italijanske stranke prvič na volitve odkrito v znamenju srpa in kladiva ter slovenskih glavr ki jih mislijo ali s kladivom potolči ali s srpom odrezati. Deklevovi titovci, organizirani v italijanski odpadniški komunistični stranki, uradno oznanjajo, da se bore za socializem. Bore se za tisti socializem, kakor ga tržaški Slovenci zdaj na lastne oči poznamo z onstran Fernetičev: socializem s sedmimi tisoči dinarjev plače, za zgaranega proletarca: socializem razcapanosti in pomanjkanja, socializem lačnih oči, s katerimi hodijo naši bratje z onkraj meje gledat svobodni svet v Trstu; socializem OZNE, mladinskih brigad in neprestanega »dviganja« življenjske ravni; po drugi strani pa socializem pravljičnih dvornih vlakov, pozlačenih uniform ter diamantnih prstanov za ljubljenega maršala in njegove prirepnike in prijateljice. Tržaški Slovenec, ki bi volil De-klevovo italijansko Neodvisno socialistično listo, voli za to, da bi si nekoč nakopal na svojo glavo in na glavo svojih otrok ta socializem, seveda, če bi mu glava v primeru njegove končne zmage še ostala na vratu- Katoliški Slovenec te liste, kakor liste italijansket Komunistične partije, ne more in ne sme voliti tudi zato ne, ker mu to brani božja postava, pa naj »krščanski socialistu dr. Besednjak govoriči, kar hoče. Deklovova Neodvisna socialistična zveza je uradno protestirala, ker so orožniki v Nabrežini odstranili rdečo zastavo, ki jo ja izobesil italijanski komunist Gratton; ni pa tega storila, ko se je isto zgodilo s slo-vensko zastavo v Trebčah. To je danes slovenstvo in to nacionalnost tržaških titovcev! Zaradi tega noben katoliški in noben drug Slovenec na Tržaškem ne bo volil ne italijanske Neodvisne socialistične liste v Trstu, ne Liste občinske enotnosti v Nabrežini, ne Liste demokratične enotnosti v Re-Pentubru, ne Občinske demokratične liste v [)„nni np ljste demokratične enotnosti v Zgoniku. t vseli podeželskih občinah kandidirajo na teh listah, poleg članov Deklevove italijanske Neodvisne so- cialistične zveze tudi člani Komunistične partije, ki je italijanska stranka, in so glasove, oddane njej pri obojih prejšnjih volitvah, celo šovinisti in nacionalisti vedno šteli za italijanske glasove. Razen obojih komunistov so na teh listah tudi pravi Italijani (na primer Gratton in Oliva v Nabrežini) ter »krščanski socialistiu dr. Besednjaka. Krščanski socializem, kakor ga oznanja dr. Besednjak, je bil že pred vojno označen od cerkvenih oblasti v Sloveniji kot privesek komunizma ter se je med vojno popolnoma spojil s partijo, kateri je dal več vodilnih krvnikov. Katoliškemu Slovencu mora torej biti jasno, kaj pravi božja postava glede te vrste socializma! Glasilo dr. Besednjaka, ))Novi listu, ki oznanja socializem ter pošilja v pekel kapitaliste in monopole, je bil edini slovenski list, ki je pred kratkim objavil celo stran dolgo poročilo o občnem zboru ter bilanci največjega italijanskega kapi talistično-monopolističnega trusta, delniškega velepodjetja Montecatini. Enako poročilo so proti plačilu težkih deset tisočev objavli vsi glavni italijanski listi. To so slovenstvo, socialnost in socializem »krščanskega socialista« dr. Besedn jaka! Svoje krščanstvo, ki ga je »Novi listu tudi poln, je dr. Besednjak izpričal s tem, da je svoje privržence na podeželskih kandidatnih listah povezal s komunističnimi kandidati. Svoje -slovenstvo pa je dr. Besednjak potrdil s tem, da je svoje podeželske pristaše poslal na liste, kjer imajo večino kandidati dveh italijanskih strank, to je Neodvisne socialistične zveze ter Komunistične partije. Se en dokaz za slovenstvo dr. Besednjaka je ta, da je v Trstu zapovedal svojim ljudem kandidirati na indipendentistični listi — ki sicer ni bila potrjena — ter dopovedoval tržaškim Slovencem, da morajo voliti izrazito italijansko stranko!... Spričo vsega tega noben katoliški, pa tudi noben drugi pravi Slovenec ne bo volil ne italijanske komunistične partije in italijanske Neodvisne socialistične liste v Trstu in tudi ne nobene italijansko-komuni-stične liste v podeželskih občinah. Volil bo listo edinih dveh političnih skupin, ki gresta na volitve pod slovenskim imenom; listo Slovenske katoliške skupnosti in Slovenske de* mokratske zveze — SLOVENSKO LISTO! Uspešno zasedanje Atlantskega sveta V Parizu se je prejšnji teden uspešno zaključilo dvodnevno zasedanje Atlantskega sveta. Atlantska zveza je kot nekaka družina. Pa tudi v družini nastanejo včasih kaka trenja. Treba jih je poravnati. Tako so v Parizu uredili nekaj trenj glede nemškega zedinjenja in Sred. Vzhoda. Žal ni znano, če je padlo kako rodovitno seme tudi glede Cipra. A glavni namen pariškega zasedanja je bil razširitev delovanja Atlantske zveze od vojaškega na gospodarsko, politično in socialno področje. Misel za preureditev A-tlantske zveze je zmagala. V tem je verjetno tudi njena rešitev in poživitev. Ustanovili so odbor treh zunanjih ministrov — italijanskega, kanadskega in norveškega — ki bo ob sodelovanju strokovnjakov iz vseh držav sestavil načrt za preureditev Atlantske zveze v gori omenjenem ^mislu in sestavil čimprej poročilo o svojih sklepih. Sicer pa so zunanji ministri vseh 15 članic v zaključni izjavi potrdili, da je A-tlantsko zavezništvo v sedmih letih svojega življenja učinkovito varovalo svet pred nevarnostjo sovjetskega napada in prisililo Kremelj, da je sprejel vsaj začasno zmernejšo politiko mirnega sožitja. Atlantske države so vedno poudarjale, da vojna ni neizogibna. Zdaj z zadovoljstvom sprejemajo na znanje, da je končno to priznala tudi Sovjetska zveza. Dokler pa ne bodo urejena vsa glavna evropska vprašanja, zlasti nemško zedinjenje, pravi uradno poročilo, ne bo smela popustiti bud-^nost Atlantske zveze, ker tudi Sov- Nasser pojde v Rim Predsednik italijanske republike Gronchi je povabil egiptovskega predsednika Nasserja na uradni o-bisk v Italijo. Nasser pojde v kratkem na obisk v Sovjetsko zvezo. V Rim bo prišel verjetno jeseni. Italija je edina zahodna država, ki ni obremenjena s kolonializmom in lahko igra nekako posredovalno vlogo med zahodnim in arabskim svetom. To ji bo seveda koristilo tudi na drugih področjih, zlasti na trgovskem. Ko se drugi kregajo in prepirajo, lahko Italija mirno trguje z arabskim svetom. jeti kar naprej krcj>ija svoje vojaške sile in njihovo oborožitev. Čeprav so zunanji ministri v Parizu ugotovili, da se je ozračje nad svetom precej razjasnilo, je ameriški zunanji minister opozoril na črn oblak, ki se grozeče vlači nad svetom in njegovim mirom. V misli je imel komunistično Kitajsko, ki še dalje grozi z nasiljem. Ali ni v tem znak, da ima komunizem še vedno dvojni obraz? V Evropi maha z olj -kovo vejico, v Aziji pa kaže zobe. Srednji Vzhod Preko Rima je prispel v New York tajnik Združenih narodov Hammarskjoeld, ki se je več tednov mudil na Srednjem Vzhodu, kjer je po naročilu Varnostnega sveta posredoval med Izraelci in Arabci, naj ustavijo sovražnosti. Te so dosegle tolikšno ostrino, da se je bilo bati prave vojne. Njegovo posredovanje so zahtevale Združene države. Doslej so za mir na Srednjem Vzhodu na osnovi posebne izjave skrbele tri zahodne velesile — Združene države, Velika Britanija in Francija — na osnovi posebne izjave iz 1. 1950. Zdaj pa so zunanji ministri teh držav sklenili, da se tej obveznosti odpovedo. Vse zadeve Srednjega Vzhoda naj v bodoče spadajo izključno v pristojnost Združenih narodov. Tudi odločanje o prepovedi pošiljanja orožja v države Srednjega Vzhoda so tri velesile prepustile Varnostnemu svetu. Položaj na Srednjem Vzhodu se je torej povsem spremenil. Odgovornost Združenih narodov na Srednjem Vzhodu pomeni, da bo poleg treh zahodnih držav, ki so doslej edine odločale na tamkajšnjem področju, imela besedo in seveda tudi odgovornost zdaj še Sovjetska zveza. Tito v Parizu Od ponedeljka 8. do sobote 12. maja traja Titov uradni obisk v Franciji. Obravnavajo razna vprašanja med Francijo in Jugoslavijo, kakor tudi več mednarodnih vprašanj. Potoval je skozi Opčine. Povsod so dobro poskrbeli za njegovo varnost. — Več povemo prihodnjič. Brentano v Londonu Po Bulganinu in Hruščevu je bil na obisku v Londonu zahodnonem-ški zunanji minister v on Brentano. Razgovori med nemškimi in angleškimi diplomati so se nanašali na združitev Nemčije, razorožitev, Srednji Vzhod, sovjetsko zunanjo politiko, britansko-nemško sodelovanje in Atlantsko zvezo. Glede vzdrževanja britanskih čet na nemškem ozemlju so dosegli le začasni sporazum, ki velja do prihodnjih pogajanj. Nemci pravijo, da so svobodna država in nočejo več dajati denarja za tuje vojaštvo na svojem ozemlju. Britanci se že precej časa boje, da se hočejo Nemci rešiti oborožitvenih bremen, da bi vse gospodarske sile lahko posvetili izvozu na škodo Anglije ter bi vdrli na njena tržišča, kar se je delno že zgodilo. Nove konference V Londonu so se pred dnevi razšli člani razorožitvenega pododbora Združenih narodov, ki so se več mesecev brezplodno pogajali o razorožitvi. Kakor je znano, so bili v tem pododboru zastopniki Združenih držav, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Francije in Kanade. Naloga, ki so jo imeli, je danes gotovo najtežja naloga na svetu, pa tudi najlepša. Vsi pač vemo, kaj človeštvu pomeni mir v dobi atomskih in vodikovih bomb. Stališči Zahoda in Vzhoda, ki sta bili pred leti daleč vsaksebi in smo se bali, da ju loči nepremostljiv prepad, sta se v Londonu znatno zbližali. Londonski razgovori niso bili čisto jalovi, čeprav so se diplomati razšli brez kakega vidnega uspeha. Niso se mogli pogoditi o znižanju ali odpravi navadne ali atomske oborožitve. Zataknilo se je pri vprašanju, kako bi razoroževa-nje nadzorovali. Zahod in Vzhod si ne zaupata. Pri nezaupanju je razorožitev možna le pri stoodstotno zanesljivem nadzorstvu nad oboroženimi silami vsake države. Če bi tega ne bilo, bi se kaka država lahko tajno pripravila in v nekaj urah spremenila največjo državo sveta v kup razvalin. Amerikanci so zato hoteli nadzorovanje razorožitve iz zraka, z letali. Sovjeti so ta predlog odbili in tako so se zastopniki razšli praznih rok. Vrat pa niso zaprli. Mogoče bodo imeli v bodoče več sreče. Bog daj! Ljubimo naš rod V prejšnjem članku smo našteli naše dobre lastnosti. A žal imamo nemajhne na-pake: ne znamo biti edini, smo večkrat naivni, tenkovestni in ozkosrčni napram svojim ljudem napram tujim smo bolj popustljivi premalo si odpuščamo v malenkostih, preradi se med seboj nadziramo in obsojamo, da ne rečem grizemo. Premalo smo odločni in samozavestni (rajši hvalimo in častimo tuje kot našeJ, se ne zavedamo naših pravic in se ne potegnemo pravočasno zanje in zaradi tega naredimo vtis neke svojevrstne zaspanosti ali, bolje, nezrelosti. Smo po naravi veliki idealisti, a premajhni realisti. Primanjkuje nam nekoliko tujerixinega realizma in zgolj človeške zrelosti ter spretnosti, ki je potrebna za ta svet. Včasih smo sanjavi in preveč navezani na nebistvene in brezpomembne stare šege in navade ter na neko preveč starokopitno mišljenje in čutenje. Naša brihtnost in še posebno vztrajnost sta brez dvoma enaki tujim. Zatorej ne hodim*> naivni in ne* nasedajmo! Skrajno žalostno, sramotna in vsega obsojanja vredno je ravnanje tistih, ki se kakorkoli prodajajo, ali na kakršenkoli način delajo v našo skupno narodno škodo. Kakršnokoli, čeprav naivno sodelovanje z nasprotnimi elementi v tern smislu bi bilo protinaroden greh. Bodimo previdni pred raznimi izvidniki in ovaduhi/ Ljubimo torej naš rod! In ne da bi druge sovražili, ne bodimo premehki, prepo-nižni. preveč popustljivi in ne preveč zagledani v tuje stvari in ljudi, marveč trni asto in odločno branimo vse naše pra-vice. Trdno držimo in čuvajmo vso našo lastnino! Vse, prav vse, kar je našega nam mora biti dragoceno! Omenjeno velja pre drugih deželah. Če bo komunizem propade! r Rusiji, bo prej < 1 i slej propadel tudi tiru-god in bo izgubil vpliv na množice v svo-boilnili deželah. Rešitev iz teh težav bi bilo spreobrnjenje Rusije, kakor ga je Marija napovedala v Fatimi. Marija je še vedno ilobrn in ljubezniva mati. ki v izrednih težavah rada priskoči na pomoč. Kadar peklenski zmaj predrzneje dviga glavo, tedaj pokaže Marija svojo moč. 19. septembra 18K) se je Marija prikazala v l.a Salette pastirčkom Melaniji in Maksimu in je zelo jokala. I)ve leti pozneje je Mar.v izdal svoj komunistični manifest, v katerem je vrgel v svet klic po revoluciji. Zanimiv je pregled prika zovanj v Fatimi, ki so skoraj vzporedna z dogodki komunistične revolucije r Rusiji. 1917 je bilo tisto usodno leto, ko so 12. marca ruski liberalci prisilili earja Nikolaja. da je odstopil. 16. in 17. marca so vpostavili »provizorično vlado«, kjer so bili liberalci, republikanci in demokrat je v večini. Predsednik je bil knez Luioiv. It), aprilu istega leta se je vrnil Lenin iz pregnanstva in je takoj začel boj proti liberalni vladi. 13. maja se je Marija prvikrat prikazala r Fatimi in vprašala otroke, če so pripravljeni doprinašati žrtve in sprejemati vse trpljenje v spravo zu neštevilne grehe, s katerimi ljudje žalijo Roga. zu spreobrnjenje grešni koti in v zadloščenjet njrne?nu brez hi adežn e m n Srcu ■ 13. julija, pri tretjem prikazovanju, je Marija za trenutek pokazala otrokom pekel in je dejala: ...Da bi grešnike obvaroval pogubljenja, hoče. Gospod uvesti po svetu pobožnost do mojega brezmadežnega Srca. ('e se bo to storilo, kar vam bom povedala, bo rešenih mnogo o onem znamenitem 13. juliju. V Petrogradu, takratnem gluvnem mestu Rusije, je uprizorilo demonstracijo skoraj pol milijona delavcev, ki so pod vodstvom Lenina postavili sovjetsko vlado. Obstajala je samo tri dni. Lenin je moral bežati na Finsko, a Stalin, ki je bil vedno v zvezi z Leninom, je reorganiziral partijo. Proti koncu julija in prve dni avgusta je provizorična vlada prišla v krizo, levičarji so dobili večino. \ ladni predsednik je postal Kerenski. 13. oktobra, prav na dan. ko se je Marija zadnjikrat prikazala v Fatimi, je Kerenski objavil v listu »Delo naroda«, članek, v katerem je pozival ljudstvo, naj se še naprej bojuje ob strani zaveznikov. Tu poziv je tako razkačil Lenina, da je sklenil izvesti revolucijo do konca. Poznejši dogodki so bili posledica tega sklepa. Najprej revolucija 7. novembra (po ruskem koledarju 25. oktobra, zato oktobrska revolucija), potem premirje z Nemčijo 5. decembra in naslednje leto separatni mir z Nemčijo. Iz vsega povedanega je razvidno, da so se boljševiška revolucija in fatimski dogodki dogajali ne samo v istem letu, ampak so vzporedni in da celo dnevi sovpadajo. DRUGA SVETOVNA VOJNA IN FATIMA Pa ne samo revolucija v Rusiji, tudi druga svetovna vojna je v notranji zvezi s prikazanjem v Fatimi. Vse, kar je Marija 13. julija 1917 v Fatimi napovedala, se je uresničilo. Druga svetovna vojna je izbruhnila v septembru 1939, a sklenjena je bila že prej in deloma se je tudi prej začela. Ko so Nemci v septembru 1938 zasedli Sudete, je bila Lucija žalostna, ker je bila prepričana, da se je s tem vojna že začela, 27. januarja 1939, dva tedna pred smrtjo Pija XI., je sklical Stalin 18. komunistični kongres, kjer je predložil načrt, kako Nemčijo in zahodne države zaplesti v medsebojno vojno. Pravi začetek vojne je bil’ torej že pod vlado Pija XI. Stalinu se je njegov načrt zunanje politike posrečil. 17. aprila 1939 je izrazil Hitlerju željo, naj bi postuli odnosaji med Nemčijo in Rusijo vedno boljši. Posledica lega je bila. da se je 23. avgusta 1939 sklenil med Nemčijo in Rusijo nenapadalni pakt. S tem je dobil Hitler proste roke in je 1. septembra vdrl na Poljsko. Tri dni nato so zapadne velesile začele vojno proti Nemčiji, ker so po dogovorih bile vezane braniti Poljsko. Tako je preplavilo svet gorje, ki ga vsi poznamo in kakor ga je bila Marija že v Fatimi napovedala. FATIMA NAM KAŽE POT REŠITVE V obrambo grozot in trpljenja, ki je prišlo na svet zaradi vojne, nam pa Marija želi dati pomoč in nas hoče rešiti. Nasa rešitev je v zatajevanju, pokori, čaščenju in posnemanju njenega brezmadežnega Srca. Duh komunizma je duh zanikovanja Boga Stvarnika, ki pride najjasnejše do izraza v klicu Luciferja: »Ne 'bom služil«. V popolnem nasprotstvu temu klicu stoji Marija s svojo izjavo: »Glej, dekla sem Gospodova«. Mairija z vsem svojim bistvom služi Bogu, ne tako kakor nam pomeni beseda službujoča dekla, temveč kot bitje, ki je zavestno popolnoma predano Bogu. V tem je njena veličina in zmaga nad peklom, ker se je na te besede učlovečil Sin božji, ki je kači glavo strl. VPBiSDJETE - ODOOVARJflHO ČLOVEKOV IZVOR Vprašanje: Bral sem v milanskem nCor-riere della Sera« zanimiv članek, ki poroča o študijah švicarskega profesorja J. Huer-zelerja in o človeških ostankih, ki so jih našli v Toscani v preteklem stoletju. Po mnenju tega profesorja, kakor poroča list, je človek živel že pred veliko milijoni let in se človek in opica nista razvila iz enega prednika, ker tak prednik sploh nikoli ni živel. Če. je vse to res, bo prav znanost zadala velik udarec razvojni teoriji. Istočasno bo to tudi velik udarec za komunistične nauke, saj je razvojna teorija kakor podlaga za ves komunistični sistem. Kuj pravi katoliška teologija k vsemu temu? Lojze s Krasa * Odgovor: Sveto pismo ali biblija nam pove, da je človeka ustvaril Bog in da ta človek nastopi takoj kot popolen in do-rastel človek: umno, svobodno, misleče, nravno in socialno bitje, ki zna govoriti in živi v družini. Vse to je v sv. pismu povedano in v jeziku. ki razodeva miselnost časa. v katerem so knjige svetega pisma nastale. Kako in kdaj se je to zgodilo, sv. pismo ne pove. V teku časov niso resnice o ustvarjenju ^Človeka naletele na posebne težave. Resne težave so se pojavile šele v preteklem stoletju z odkritjem razvojne' teorije, ki je zaslovela posebno po znanstveniku Darwi-nu. Po tej teoriji se je tudi človek razvil iz nižjega bitja. Iz katerega? Najprej so trdili, da iz opice, ker sta si človek in opica zelo podobna. Med obema so pa razlike tako velike, da danes ne trdijo več, da se je človek razvil iz opice, ampak da sta se človek in človeku podobna opica razvila iz nekega skupnega prednika. Do sedaj, na žalost nekaterih, tega prednika ali njegovih ostankov še niso odkrili. Odkrili so vedno le ostanke opic ali pa človeka in ne vmesnih členov, kar dokazuje, da razvojna teorija do danes nima še nobenega trdnega dokaza. Lahko celo rečemo, da so dokazi zanjo vedno manj prepričevalni. Razvojna teorija je doživela nezasluženo zmago, ker je bil zaradi nje izključen Bog iz vsega svetovnega dogajanja. Brezverci so hoteli z njo dokazati, da ni Boga, Danes pa vedno večja negotovost razvojne teorije vedno bolj potrjuje resničnost poročna o nastanku človeka, kakor je zabeleženo v svetem pismu. Isto velja o nastanku sveta sploh. Vera in teologija se nista resne znanosti nikoli bali, še manj pa danes. NOVA UREDITEV OBMEJNEGA PRO-META. Na četrtem zasedanju jugoslovansko-italijanske komisije v Vidmu so bila rešena vsa vprašanja v pretresu. Najvažnejše vprašanje je .predstavljal prenos živil čez mejo. Po novih določilih sme imetnik propustniee prenesti čez obmejne bloke sledeča živila: 1 kg kruha, 1 kg mesa ali rib, 400 gr mesnih izdelkov, 250 gr masla ali sira, 1 kg in pol sadja ali zelenjave, 200 gr slaščic ali čokolade, 50 gr kave, 6 jajc, 1 liter vina ali 2 decilitra žganja, 500 gr testenin, riža ali ječmena. Za živila namenjena bolnikom ne velja tako stroga kontrola. Glede valute so se sporazumeli, da bo dovoljeno prenesti čez mejo iz Jugoslavije 3.500 din, iz Italije pa 7.000 lir mesečno. Do sedaj je bilo izdanih na obeh področjih skupno 145.000 prepustnic. \ prvem letošnjem tromesečju je prešlo mejo približno 600.000 oseh v obeh smereh. Marijinemu brezmadežnemu Srcu je od-kazana odločilna vloga v dosego zmage nad komunizmom, ki ni samo neka teorija, politična stranka ali socialno gibanje, ampak je brezbožna vera v materijo. Jasno je, da te zmagr ne morejo izvoje-vati samo človeška sredstva ali politična razpravljanja, tudi ne zadostujejo samo socialne reforme. Kriza je tako velika, da je potrebna izredna pomoč od zgoraj. Vemo, da nam je Bog vedno pripravljen pomagati. Samo mi mu moramo odpTeti vrata. Preblažena Devira nam daje zgled. S svojo čudovito bogovdanostjo, ki se jasno izraža v njenih besedah »Zgodi se«, je prvikrat v zgodovini človeštva priklicala Besedo na zemljo. Sledeč njenemu zgledu in z njena pomočjo moramo ustvariti v naših srcih tako pripravljenost za izpolnjevanje volje božje, da se ho Jezus tudi v naših dušah rodil, in ho znova strl kači glavo. Zato ni dovolj, da se Mariji posvetimo samo z besedami, ampak moramo to posvetitev živeli. Tako bomo imeli najuspešnejše sredstvo v borbi proti materializmu. A.F.P. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VIII - 1956 - Štev. 19 \ rr)P \ Neobjektivno poročanje radia v Trstu Zadnje čase ljudje veliko godrnjajo čez radio. Temu ni prav to, drugemu kaj drugega. To velja za radio sploh. V velikih italijanskih listih se bere. kako se jezijo, da je radio pristranski. Večkrat po pravi-,ei! Radio je danes močno obveščevalno sredstvo. Naročnino pa , plačujejo ljudje vseh strank. Zato se je kar udomačilo mnenje, da radio ne sme hiti trobenta nobene politične stranke. Radio mora poročati tako, kot je; ne sme zavijati besed ali prekueavati dejstev. Slovenske oddaje v Trstu niso vedno take, da bi jih lahko imenovali objektivne. Strankarska komunistična zagrizenost se včasih kar ne more skriti. Že pred štirinajstimi dnevi, mislim, da je bilo 25. aprila, sem po kosilu slisal eno tako, ki mi še danes noče z glave. Ker me je zanimala, sem zvečer še enkrat poslušal in si jo zapisal. Poročali so o kandidatih v okoliških občinah. Rečeno je bilo nekako takole:: »V Zgoniku bodo predložili slovensko listo s kandidati, ki »pripadajo struji dr. Agneletta. Enaiko listo bodo vložili v Dolini. V Dolini je občinska demokratična lista sestavljena iz kandidatov komu-* cistične partije, neodvisne socialistične zveze, krščansko-socialne zveze dr. Besed-njaika, skupine neodvisnih Slovencev dr. Tončiča in drugih neodvisnih. Skupine, ki sestavljajo to listo, izjavljajo, da ima lista samo krajevni značaj.« Komunistično listo torej opisuje na dolgo in široko, omenja neizogibnega Besednjaka in Tončiča, ki o-ba skupaj nimata pristašev za šibko nogometno moštvo. Slovensko listo pa odpravi s štirimi besedami. Tudi to je način komunistične propagande. Slovenski nekomunisti zaradi tega glasno protestiramo. Radio ni za to tukaj, da vse Slovence meče v komunistični koš oziroma da protikomunistične Slovence omenja le s par besedami. Videant consules! Prvi maj v Škednju Po radiu smo slikali, da bomo imeli 1. maja oh 9. uri slovensko sv. mašo, ki bo predvsem za delavce in študente. Ko sem govorila z g. kaplanom, sva podvomila: »Bog ve, če bo kaj uspeha.« No, in kakšen uspeh je bil! Polna cerkev ljudi, čeprav ni bilo delavcev in tudi ne dosti študentov, bile smo pa hišne in delavke. Napolnile smo cerkev in poslušale prav lepo in pomenljivo pridigo prečastitega msgr. Ukmarja. Tudi petje je bilo prav lepo; pel je novi mešani zbor ške-denjske mladine, ki ga vodi gospod Dušan Jakomin. Ko smo šli iz cerkve, je v-a k priznal, da je prav, da so ustanovili tudi v cerkvi ta lepi praznik prvega maja. Kakor jaz, tako kličejo vsi udeleženci sv. maše na 1. maj: »Bog daj obilo božjega blagoslova in še mnogo lepih uspehov prečastitemu msgr. Ukmarju in tudi našim mladim pevkam in pevcem!« M. M. iz Skednja Z goriških šol Ta teden se odpravljajo na izlet. Gimna-zija-licej pojadra v Benetke, učiteljišče pa v Trst predvsem zaradi tega, da nastopi na tržaškem radiu s pevskim zborom. Zato je upanje, da jih bomo v nedeljo ob 5h popoldne lahko slišali. Tudi sami se bodo lahko poslušali, saj posnamejo njih petje na trak. To jim bo gotovo v zadoščenje, bolj kot če bi šli na kak daljši izlet, a brez pevskega nastopa. Sliši se tudi, da pripravljajo zaključno šolsko prireditev. A o tem nas bodo gotovo tudi sami še podrobneje obvestili. Čakamo torej! Podgora Že v soboto in potem še posebno v nedeljo smo se oddolžili spominu svetega Gotarda, so-zavetnika naše župnije. Nadškofijski kancler, č. g. dr. Klinec, nam je v nedeljo ob slovesni sv. maši v svojem zbranem govoru s klenimi in spodbudnimi besedami orisal pomen in veličino verske resnice o občestvu svetnikov in iz tega izvirajoči ivlogi farnih zavetnikov in pri-prošnjdkov, ki se kaže v mojstrsko pokazanih ter z zgledi podprtih njihovih treh delovanjih: zadoščevanje za faro Slovencem iz Rajblja v premislek Dragi rojaki! V tem odločilnem času, ko stojimo tik pred volitvami v občinski in pokrajinski svet, sem čutil potrebo, da bi malo razmislili, kaj so svobodne volitve. Svobodne volitve so namreč v tem. da volivec po svoji vesti in preudarku izbira bodoče voditelje občinske in državne uprave. Take volitve obstajajo v svobodnem svetu zapadnih demokracij. Na oni strani železne zavese takih volitev ni. In vendar je to najdražje, kar si svoboden človek more želeti, saj s pomočjo volitev drži sam svojo usodo v svojih rokah. To srečo imamo mi tu v Italiji. Ali svobodne volitve se čegto zlorabljajo. ker so vedno na delu zločesti ljudje, ki bi radi s pomočjo svobodnih volitev .prišli na oblast, da potem uvedejo diktaturo. Pri tem jim še najbolj pomagajo inaivni ljudje, ki se dajo zapeljati lepim besedam in obljubam, kakor se je to zgodilo v naši sosedni državi Jugoslaviji med zadnjo vojno in po njej. Verjeli so obljubam in sedaj so v pasli, ki so si jo v veliki meri sami nastavili. Želite, da pridemo tudi mi v slično kletko, kjer bomo vsi jetniki UDBE? Saj ste slišali, da tudi najvišje glave v takih vladavinah niso varne življenja, kaj šele ubogi delavec in kmet! Želite, da boste tudi vi brezpravni delojemalci, ki vam bo vlada predpisovala normo dela in vam nato plačala samo toliko, da ne poginete z družino? Sami imate možnost se prepričati, kako mačehovsko skrbijo v diktatorskih socialističnih režimih za delavca in kmeta. Tudi to dobro veste, da bi naši bratje onstran meje v enem dnevu pometli s svojimi oblastniki, ko bi jim bilo dano iti še enkrat na res svobodne volitve, kot bo dano vam ta mesec. Glejte, med nami so ljudje, ki imajo namen vpeljati prav tak ali še slabši režim, kakršnega vsi obsojate sedaj, ko iga gledate od daleč. Ljudje s takimi nameni so oni. ki so se zbrali na socialkomunistični listi. Boste njim zaupali? Izdali bi sebe in svoje rojake onstran meje. Zato ne bo nikomur težko, če vse to premisli, odločiti se, kakšno listo bo volil. Ne pustite se ustrahovati. Grožnje nekaterih vam že sedaj pričajo, kaj bi šele počeli, če bi nekoč res prišli na oblast. Zato, dragi rojak, premisli, komu boš dal svoj glas, da se pozneje ne boš kesal. Rajheljski rojak pri Gospodu Bogu, priprošnja za vernike, vodstvo k vsemu dobremu in k Bogu. Tudi mladi cerkveni zbor je krepko in ubrano podajal nepozabne velikonočne motive v znani Tomčevi latinski maši ter tudi toliko prisrčnih marijanskih melodij v vmesnih spevih in še Vodopivčevo, poslednjo, malo pred smrtjo komponirano himno v čast sv. Gotardu. Takoj na dan po prazniku, namreč že v ponedeljek 7. t. m., pa smo se tudi lotili poslednjega in zaključnega gradbenega dela za našo Marijino kapelico. Prihodnjič boste v »Katoliškem glasu« tudi že gledali sliko, ikakšna bo ta kapelica z oltarjem, kjer bomo že v bližnji bodočnosti doživeli marsikatero skupno in lepo svidenje. _ * — Dne 8. maja, malo pred dvemi popoldne, je težka nesreča zadela priljubljeno družino Bolčina, ki je dolgoletna in zvesta naročnica »Katoliškega glasa«. Že upokojeni in dobri družinski oče Karel Bolčina, ki je 14. februarja 'bil praznoval srebrno poroko, je tudi prav v nedeljo 6. t. m. obhajal svoj 66. rojstni dan. Danes popoldne se je ravno hotel podati po opravilu s ko-„ lesom od doma; privozil je na ulico Brigata Cuneo a prav tisti hip je privozil nasproti tudi avtobus A.T.A. Ni se bilo več mogoče izogniti nesrečni Karlo je težko ranjen kmalu nato izdihnil, ko mu je pravkar še gospod župnik podelil poslednjo pomoč svete vere. Preostali gospe Metki in vsem tako dragemu, edinemu sinu Ivotu ter bližnjim in daljnim sorodnikom in prijateljem naše iskreno sožalje. Sovodnje Prejšnji teden se je v Sovodnjah zaključil 6-mesečni tečaj gospodinjske večerne šole. Istočasno v prisotnosti domačih oblasti ter g. inž. Baldocchija se je otvorila razstava ročnih del. Tečaj je obiskovalo 15 deklet, ki so razstavila svoja ročna dela, kakor: vezenine, prtiče, perilo itd. Naj/bolj pa je ugajala obiskovalcem okusno napravljena miza s pecivom in likerji. Da je tečaj in razstava tako dobro uspela gre zasluga ge. prof. Nadi Rojec-Hiuelja-kovi, ki je tečaj vodila in gdč. Lilijani Beltram. Obema topla zahvala za njuno neseBieno požrt voval n ost. Ob zaključku tečaja se voditeljica in gojenke zahvaljujejo vsem za pomoč med letom in posebno ing. Baldocchiju za finančno pomoč ter obisk šole. Kakor tudi g. ravnatelju Telve in gospej ravnateljici dež. otroškega zavetišča. Vrh Malokdaj se oglašamo. Sedaj pa imamo cel koš prijetnih novic. Sedaj imamo vsako nedeljo sv. mašo na Vrhu. V tednu pred veliko nočjo smo imeli lepo uspelo tridnevnico, ki sta jo vodila naš gospod župnik in pa č. g. Turnšek. Uspeh ni izostal in tako smo videli na oljčno nedeljo, ko je bila za nas Vrhovce nedelja velikonočnega sv. obhajila, res veliko ljudi, tudi moških v naši cerkvi. Dobili smo v cerkvi tudi križev pot in nas k našim pobožno* st im vabijo tudi novi zvonovi. Sedaj v maju imamo vsako soboto šmarnice z blagoslovom in prošnje procesije so se začele in končale pri nas na Vrhu. Hvaležni smo dobremu Bogu, da nam je preskrbel duhovnika, ki je poln moči in lahko opravlja tudi našo »visoko« podružnico. Števerjan V nedeljo smo praznovali shod sv. Florijana, našega farnega patrona. Cerkveno slovesnost je povzdignilo večje število duhovnikov. Izredno sončno vreme je privabilo mnogo tujcev, da so se naužili pomladanskega sonca in briške lepote. Občinska uprava je ta teden razdelila med revnejše izredno podporo, ki jo je dobila od prefekture. Občinski delavci nasipajo z gruščem pot od Grojne do Soven-ce in so začeli z načrtnim urejanjem prostora pri cerkvi. Obzidali bodo prostor pred župniščem. Srednješolske tekme Preteklo soboto se je zaključilo provincialno srednješolsko tekmovanje v lahki atletiki. Tekmovalo je 10 Športnih odsekov goriške province, med njimi tudi Športni odsek slovenskih šol. Že prejšnjo soboto so bile izločilne tekme in takrat so nekateri naši dijaki izpadli, bodisi ker niso bili kos močnejšim nasprotnikom, bodisi ker so imeli nekoliko smole. Resnici na ljubo je treba pripomniti, da fizična konstitucija naših dijakov visjesolcev ni ravno zadovoljiva, in pa, da se nekateri visje-šolci, ki bi lahko ikaj dosegli, niso udeleževali treningov. Za zaključne tekme se je tako usposobilo samo 5 dijakov (Širca na 80 m z 10,1”; Anselmi v daljavo s 5.70 m; Di Batista v daljavo s 5.37 m; Leban v višino s 1.50m: Krpan v disku s 30,45 m). Na splošno je pri tekmah dobil prvo mesto Tehnično trgovski zavod Gorica s 105 točkami. Slovenske srednje šole so dobile 22 točk. Naše šole so od lanskega leta nazadovale za eno mesto, ker jih je prehitela Industir. šola iz Krmina (osvojila prvo mesto v disku in drugo mesto na 1000 m). Na letošnjih tekmah je dobil rekord v skoku v daljavo Anselmi s 6.19 m (prejšnji rekord 6.16). TEKMOVANJE DEKLET V ponedeljek 30. aprila so se izvršile lahkoatletske tekme deklet. Tekmovalo je 7 športnih odsekov mesta Gorice. Dijakinje Slov. srednjih šol so se zelo dobro postavile. Če bi napravili lestvico po šolah, bi naše šole zasedle prvo mesto s 63 točkami, sledila bi Klasična gimnazija s 60 točkami, nato Industrijska šola z 52 točkami itd. REZULTATI: Tek na 60 m: 1. Mikulus S. (Slov. šole) 8.7”; 2. Zo£f 8.9”; Seireni (Slov. šole) 9”. Met krogle: 1. Marussi B. (Slov. šole) 9.35 m; 7. Frandoli (Slov. sole) 6.91 m. Met diska: 4. Cigoj (Slov. sole) 24.40 m; 6. Mikulus K. (Slov. šole) 21.65. Skok v višino: 6. Lenardi (Slov. šole) 1.20 m; 11. Marussi E. (Slov. šole) 1.15 m. Štejeta 4 60: 1. Klasična gimn. 33.5”; 3. Slov. šole 34”. Zelo dober je rezultat v metu krogle. Če bi Marussi več trenirala, bi z lahkoto metala čez 10 m in bi bila tako med pr- vimi 15 v Italiji. • OBVESTILA VPRAŠANJE VOJNE ODŠKODNINE A-POLIDOV. V našem listu smo pred časom objavili poziv, naj 'priglasijo vojno škodo, ki so jo povzročile nemške okupacijske sile, vsi oni bivši jugoslovanski in ital. državljani, ki do sedaj niso še dobili ital. državljanstva ter zaradi lega tudi niso še dobili plačane vojne škode. Na ta poziv se je v pisarni dr. Sfiligoja v Gorici priglasilo 14 oseb, ki so prijavile škode v skupnem znesku 1,897.818 dolarjev. Vse te prijave so bile pravočasno poslane v Cleveland. Tam je »Ameriška domovina« objavila medtem članek naslednje vsebine: Vseh prijav vojne škode bivših jugoslovanskih državljanov iz raznih dežel sveta, kjer bivajo slovenski 'begunci, je bilo 176 za skupni znesek 4,086.062 dolarjev. Vso zadevo je clevelandski odbor poveril odvetniku dr. Branku Pešclju v Washingtonu. Dr. Pešelj, ki je poseben izvedenec v mednarodnem pravu, je zadevo predložil posebni komisiji za vojno škodo v ameriškem senatu. Pred to komisijo' je bil osebno * pozvan, da razloži svoje stališče in je to tudi, kot se zdi, uspešno storil, tako da je upanje, da bo zahteva po vojni odškodnini prodrla, vsaj kar se tiče beguncev bivajočih v USA. Glede drugih pa se vrše pogajanja direktno z zastopniki zapadne nemške vlade, naj bi izplačala vojno škodo vsem onim oškodovancem, ki ne žive sedaj na teritoriju jugoslovanske države. Tudi ta pogajanja vodi dr. Branko Pešelj za vse jugoslovanske emigrante hkratu. Vse prijave pa so morale biti izročene zapadni nemški vladi do začetka maja. Torej ni mogoče več poslati novih prijav, če kdo • tega ni že napravil. V kakšnem stanju so pogajanja z bonnsko vlado, pravi člankar v AD, iz razumljivih vzrokov ne more še poročati. Ko bo torej kaj več in kaj bolj točnega znano, bomo tudi mi obvestili naše bralce. PRVO SV. OBHAJILO. Prihodnjo nedeljo 13. maja bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku pri sv. nrnši ob 9. uri prvo sveto obhajilo slovenskih otrok. ZA DUHOVNIKE člane udruženja »Pio Sovvegnotf bo 16. maja, ob priliki godu zavetnika sv. Janeza Nepomuka. v stolnici sv. maša ob 8. uri. Ob 16. uri pa bo v nadškofijski palači sestanek za člane kot priprava na občni zbor. KLAVIRSKI VEČER 15-letne pianistke Marjane Bolko bo v petek dne 11. maja t. m. ob 20.30 v dvorani ridotto »Politeama Rossetti«. Na sporedu so skladbe Beetho-vena, Chopina, Debussy-a in Tajčeviča. Vstopnice telef. 31-31-5 in eno uro pred koncertom v dvorani. IZPITI NA SREDNJIH ŠOLAH. Vstopni, sprejemni in razredni izpiti na goriških srednjih šolah se pričnejo 7. junija ob 8.30. Za pripustitev k tem izpitom je treba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir najkasneje do 19. maja in priložiti vse potrebne listine, ki so navedene v oglasu na razglasni deski vsake šole. Tudi ljudskošolski učenci', iki se nameravajo vpisati na nižjo srednjo šolo (gimnazijo), morajo vložiti prošnjo najkasneje do 19. maja po navodilih, ki so na razglasni deski šole. J os. Spillmann: 19 2)ed in vnuk„ Isti večer, ko je mali John iz okna škofove palače v Cborley-u gledal na vrt in mislil na beg in mamico, je pred svojo graščino Blainsco Hall stari Sir Rihard sedel na ki opici in topo gledal v zahajajoče sonce. Zelo slabega sc je počutil. Odklonil je bil čez dan vsako jed. Zvesti sluga Tom ga je spravil v spalnico. Videl je, kako starčku moči pojemajo. »Če bi se le za eno uro zavedel in se mogel spovedati,« je Toma skrbelo, na III p a k seve, kje dobiti katoliškega duhovnika?« Služabnik se ni motil; res se je starcu bližal konec. In kakor se umobolniiu rado zgodi, da se jim pred smrtjo za nekaj časa vrne zavest, tako je bilo tudi pri starem graščaku: ponoči se mu je vrnila zavest. Toda kakšna vest in zavest! Kakor v obupu je prosil slugo, naj mu gre po duhovnika. Brž je Tom poslal zanesljivega sla do katoliških plemičev v soseščini, če bi tse morda pri njih kak preganjan mašnik skrival, ali bi pa morda vsaj vedeli povedati, kje naj ga išče. Medtem pa je stari Tom svojemu nesrečnemu gospodu bral iz moli- tvenika in mu skušal pregnati obup, ki sc je umirajočega čedalje bolj polaščal. Neskončno dolge .so bile ure noči. Napočilo je spet jutro, spet je sonce nastopilo svojo visoko pot od vzhoda proti zapadu; pa zatonilo je, večerna zarja je žarela za njim sla pa še ni bilo nazaj in duhovnika ni bilo nobenega od' nikoder. 6. POGLAVJE: MALEGA JOHNA VEDEJO V JEČO Prvi žarki majniškega jutra so našli v palači lutrovskega škofa Chattertona se v sladkem spanju. Pa kmalu je potrkalo na duri sobice in služabnik je zaklical zunaj, naj se John napravi na pot, češ: oboroženi hlapec, ki ga bo odvedel v ječo v Chester Castle, že čaka. Tedaj jc škof Chatterton še zadnjikrat poskusil omajati dečkovo stanovitnost. »Samo enkrat pojdi k naši pridigi, pa te pustim v svobodo, da se vrneš k materi.« mu je dejal anglikanski cerkveni knez. »Kar pustile to, gospod! Če mi Bog da moč me nikdar ne bosti' pregovorili, da bi tudi le na videz vero zatajil,« je odvrnil deček. »Pa pogini v podzemeljski ječi v Chester Castlu, nesrečni trmoglavec,« ga je pognal škof iz palače. John pa je bil zelo vesel, da se je slednjič na ta način znebil tega človeka, čigar prilizovanje mu je bilo še zoprnejše kakor njegovo žuganje. Ko je imel palačo že precej tlaleč za sabo in je ob strani stražnikovi korakal preko vrtov in travnikov, se je globoko oddahnil in sam pri sebi dejal: »Rajši grem v ječo nego da sem pri tem hudobnem človeku.« Pazno se je oziral na vse strani, meneč, da mora vsak hipec zagledati ljubo obličje materino; toda njegove oči so zaman iskale. Pot se je vlekla in vlekla. Sprva jc John hotel svojega oboroženega varuha marsikaj vprašati, ali mož je bil bolj slabe volje; sonce je pripekalo in biriču se je začela oglašati žeja. Zeljno se je oziral tudi on, kje bi bila kakšna hiša, kjer »Bog roku ven moli«. Pa nikjer nič! Ko je sonce stalo najviše, jc začel mož renčali: »Tri sto jadov, lahko bi nama bili dali kakšno konjsko mrho, da bi bila jahala! Saj ti, dečko, moraš biti tudi že truden, ko si še otrok. Navsezadnje te bom moral še štuporamo nositi. Kaj naju ne bo danes došel noben voz, da bi naju malo popeljal?« Dospela sta na neko višino, odkoder sta imela razgled na južno in zapadno stran. John je vedel, da mora nekje v bližini biti Blainsco Hall, graščina dedova. Preprosto je dejal biriču: iiČujte. zaikaj se ne bi oglasila v Blainsco Hallu. Še čez tistele griče bi šla, pa bi videla našo graščino. Kar »diva! Jaz sem zares že utrujen.« »V Blainsco Hall ne smeva.« je dejal hlapec; »to mi je bilo strogo zabičano; ampak nekaj drugega bova naredila: vzdrži še slabo uro, pa prideva do gostilnice »pri zlati zvezdi«. Tam se odpočiješ. Krc-tnarico dobro poznam, debela ženska je, papeževi«, kolikor vem, in ta ti bo gotovo pošteno postregla, ko ji jaz povem, kako se. tudi ti poteguješ za papeža in vašo katoliško vero. Seve, da bi ti jaz iz svojega malico plačal, to ni mogoče; zakaj potnina, ki so mi jo dali. bo komaj zadoščala za mojo lastno žejo. Ampak alt res ne bo danes nobenega voza. nobene prilike, da bi vsaj malo sedla in si pot okrajšala ?« Spet se je oziral nazaj, koder sta hodila, če prihaja kak voz. Tedaj pa je res zapazil dva jezdeca, ki sta se oddaleč bližala. »Kaj ne jahata tamle dva jezdeca za nama? Zdi se mi, da sta naju že zapazila.« je pripomnil hlapec dečku. »Seveda jahata in zdi se mi. da že več ko eno uro zmerom v enaki razdalji.« je odgovoril John. Medlem pa sta bila tudi jezdeca najbrž zapazila, da se birič in deček ustavljata in nazaj ozirata. Ustavila sta se tudi onadva in ^ nekaj pogovarjala. »Jaz mislim.« j<> dejal eden izmed njiju, »da bi zdaj lahko začela. Preden pridemo do »Zlate zvezde«, mora biti stvar že nekoliko zasnovana. 2e eno celo uro hodita nekam bolj počasi. Kar ne morem si misliti. da se nama stvar izjalovi. Ne pozabi svoje vloge! Imej oči odprte!« »Zadovoljni boste z menoj; mislim, da se bo cela stvar celo kar veselo končala. Seveda, če se pa ponesreči, nama pa lahko odleti glava,« je govoril mlajši jezdec. (Se nadaljuje) DAROVI ZA SLOV. ALOJZIJEVlšČE: Dr. Jože Velikonja 3000; A, Logar 1000 lir. Bog povrni! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7u/o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici