■Q
IM—J
Štev. 2>i.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offloe at Chicago, III., under Aot of March 3rd, 1879
Chicago, I1L, 11. iuliia 1913.
Razgled posvetu.
AVSTRO-OGRSKO.
Dunaj, 7.. julija. — Enajsttisoč častnikov in moštva srbske Ti-mok-divizije je padlo v veliki bitki, ki se je bila med Bolgari in Srbi. Tako se glasi poročilo vojnega poročevalca na "Ileiehspost". Divizija je štela 15,000 mož in je bila od sovražnika od vseh strani obkolena, tako da na ubeg niti misliti ni bilo. Samo štiritisočim je bilo prizaneseno, toda le ti so večinoma ranjeni in vsi zajeti.
London, 7. julija. — Srbski poslanik zanikuje vest, da bi bila po Bolgarih Timokdivizija uničena. On izjavlja, da je bila divizija u-spešna s tem, ko si je zopet prisvojila od Bolgarov zasedeni kraj Kri-volok.
¡Solun, 7. julija. — En del desnega krila Grkov, je Srbe nazaj čez Strumo potisnil ter maršira proti mestu Seraš; tako se poroča iz grškega glavnega stana.
Dunaj, 7. julija. — Mobilizacija romunske armade bo v četrtek ali petek dovršena, tako se glasi brzojavka iz Bukreša. Trupe-bodo nemudoma prekoračile' Dunavo in v Bolgarijo vdrle. S tem se hoče -Bolgarijo prisiliti do privoljenja, da Rumunija anektira ozemlje, katero, si želi, ali pa se prične vojna.
London, 7. julija. — Neka brzojavka iz Sofije na osredno novinarsko agenturo pravi, da so bolgarske trupe zavzele Nigrito zapadno do jezera Tajnoš in da so Grke potisnile tudi iz drugih važnih strategičnih postojank. General Ivanovv, poveljnik bolgarske vojne, je presenetil 80,000 mož broječe Grke, in velik d.el njih pognal v beg.
Bel grad. 7. julija, — Neko število vojnih poročevalcev je danes šlo v srbski glavni stan v Geskueb. •Poveljnik srbskih trup jim je dal ilo \ ol jeti.)* . da sAiCjN .v.^do IrontJ.
Rumunija.
Berlin. — Vsi v pruskih polkih službojoči romunski častniki §o prosili za odšlo v. Ta korak je neposredna posledica rumunske mo. biliziaeije. Tukaj bo v-sled oboro-ženja prizadetih 200 Rumunov, 'večinoma dijaki.
Dunaj. — Iz zasebnih poročil iz Belgrada se da. sklepati, da se celo v srbskih uradnih krogih bojijo, da je vojna proti Bolgarom brez nade. Za Bolgarijo je največjo ogrožen j e zadržavanje Hu-nfunije. Romunska armada je začasno oborožena, toda vlada dela svoje stališče odvisno od izida pogajanja z Bolgarijo.
Tukaj se goji nada, da bodo Ibolgarjkd' državniki izprevideli nujnost, da se s sosedi naredi mir, kar je za Bolgarijo daleč sežnega pomena. Srbska izguba Timok-divizije se v dobro poučenih krogih tolmači kot,predhodnik za br-
Nemčija.
Berlin. — General Josias pl. ITeeringen, od 12. avgusta 1909 do sedaj vojni ministr, je resigni-ral. Ivot povod za resignacijo se navaja, da je ministr preveč delal (!). Kakor se sliši prevzame general pl. ITeeringen poveljništvo druzega armadnega kqra v Berlinu. O osebi njegovega naslednika, ni še nič znano.
Francije.
Pariš. — V francoskem senatu je bila sprejeta odredba glede novega dovolila za hotele. 'S tem bodo posestniki francoskih hotelov dobivali državna posojila na dolgi rok. Senator general Auguste Me-rier je izvajal, da bodo te odredbe francoze v položaj postavile, da se bodo bolj oprijeli hotelske industrije v Franciji, katerih se nahaja sedaj 80 odstotkov v rokah inozemcev.
Nemški cesar in papež.
Rim. — Pruski pooblaščeni poslanik pri rimski stolici, dr. pi. Muehlberg, je bil 4. L m. od papeža sprejet v zasebni avdijenci. — Gosp. pl. Muehlberg je “svetemu” očetu prinesel lastnoročno pismo cesarja, v katerim se zahvaljuje za častitke, katere mu je papeštvo izrazilo povodom 25 letnice njegovega vladanja. (Op.ur. Tu se zopet jasno vidi vzajemnost med nemškim protestantovskirn cesarjem in poglavarjem edino zveličavne katoliške cerkve, katera je pred še ne davnem zažigala protestante kot krivoverce. Kdor ni slep in do skrajnosti neumen, tedaj lahko spozna, kaj je “edino zveličavna katoliška eerkev,” ali pa sploh eerkev, katere vere si bodi. — (ITumbug tu, humbug tam) !	' '
Štrajk v zlatorudnikih južne Afrike.
Johannesburg, 4. julija. — Danes vlada tukaj silna razburjenost. Poslopje časnika “Star”, je požgano v takisto železnična postaja Broamfontain in neko veliko poslopje v središču mesta.
'Seveda, krivda se vali na štraj-karje.
Zvečer so štrajkarji nameravali na glavnem trgu obdržavati javno zborovanje, kar pa je policija zabranila. To je do tja mirne rudarje silno razkačilo in prišlo je do krvavih spopadov. Vojaštvo je streljalo na ljudstvo in dragonar-ji so jezdili v množico. Že do polnoči so trideset težko ranjenih spravili v bolnišnice.
Bojijo se sedaj splošne vstaje, ker delavstvo je silno razburjeno nad izzivajočim početjem policije in vojaštva. Ako bi bila policija pustila mirno zborovati, ne bi bilo prišlo do krvavih spopadov, toda štrajkarje so namenoma izzivali, da so imeli povod za nastop proti njim.
Bog se jezi nad Rockefellerjem.
zo končanje vojne.
Velikabritanija.
Bristol. — ¡Siifragetke so izvršile nov atentat. ¡Seveda namen je bil obrniti pozornost kralja na su-fragetno gibanje. Kralj je bil v sijajnem spremstvu na poti k o-tvoritvi poljedelske razstave, katere protektorat je bil prevzel. Nenadoma je neka ženska iz gledajoče množice izstopila, obšla jezdeče spremstvo ter vrgla papirnati zvitek 'kralju na koleni.
Neki jezdec je potegnil sabljo ter sufragetiko lahno udaril po glavi, nakar jo je policija bdvedla v zapor.
Potem ko je policija zaslišala sufragetko, jo je izpustila. ¡Navedla je. da se imenuje Mary Richardson in dala za naslov glavni stan “"Women’s ¡Social and Political Union.”
POPRAVEK.
Odškodninski zakon drž. Minnesote ni stopil v veljavo js 1. julijem, kakor je bilo poročamo 26 št. Gl. Sv., marveč postane pravo-močen šele 1. oktobra t. 1.
Cleveland, O. — Strela je udarila v zvonik Euelid Ave. Baptist, cerkve, prodrla zvonik in razdjala sedež J. D. Rockefellerja.
PRIJATELJ, nagovori vsakega rojaka, ki ga srečaš, da se naroči na list Glas Svobode. $2 na leto $1 na šest mesecev.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
Za	$ 10.30	  50	kron
Za	$ 20.40	  100	krom
Za	$ 40.80 ................. 200	krem
Za	$ 81.60 ................. 400	kron
Za	$ 102.00	  500	(krem
Za	$ 203.50 .................1000	kron
Za	$ 406.00 .................2000	kron
Za	$1015.00 ...............  5000	kron
Poštarina je všteta pri te!h svotah. Doma nakazane svote popolnoma te-
plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno 'braniIni nrad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprllične-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske
pa Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland, O.
Razne novice.
Spoznavajo.
MestnL odbor za šole v Charlotte, N. C. je 17. junija zavrnil dve prošnji dveh katoliških učiteljic, kot učiteljice za ondotne ljudske šole. Omenjene učiteljice so, že prej zavzemale v tem mestu učiteljske prostore na ljudskih šolah.
Odbor se je izjavil : Kakor drugod tako tudi pri nas, mora odbor gledati na to, da dobimo učitelje, ki so prijatelji ljudskih šol. Pravi ameriški državljani se zavedajo, da so rimokatoličani smrtni sovražniki naših šol, in jim potem še dovoliti trčiti v njih, bi se reklo dajati jim koncesije za izrabljati nas.
Tukaj je zopet točka, nad katero lajiko Kranjc in njegovi komp-mani pretakajo krokodilove grešne solze.
United States Senator O’Gorman
rimokatoličan. je predsedniku Wilsonu predložil bivšega guverner ja Dix-a, države New York, da bi ga ta imenoval generalnim go-vernerjem na Filipinah. —■ Pripomniti temu moramo le. da je Dix voljno orodje katoličanov, zato ga podpirajo in priporočajo, da jim bo pomagal podvreči Filipine in če treba tudi Ameriko.
Grozna vročina
je bila zadnji teden v Chicagi ter vzrok smrti nad dva tisoč prašičev v hlevih pri klavnicah. Mesni trust gotovo nebo nič,oškodovan, konsumenti pa tudi ne ; kdo se" neki briga za take malenkosti.
Socialistična stranka
in anarhistična International Workers of the World (I. W. W.) ste se v Butte, Montani sprle. — Člani I. W. W. so se po mestu izdajali za socialiste, da hi s tem zakrili svojo indentiteto in ravno to .jih je pogubilo, da so bili po-smarni iz mesta. Tudi drugod po Montani so dosegli istotake eksperimente. — Ljudje, ki verujejo v sabotažo in razbijajo s sekiro po volilnici, bi nesmeli dobiti prost oro v socialistični stranki.” —-Miners Magazine.
Katoličan ne more biti socialist.
“The Issue”, je ime socialističnem listu, tiskan v Portland, Me. in v njem najdemo od predzadnjega tedna “vprašanje” in “odgovor” ¡sledeče vsebine:
Roman. — Ne, rimokatoličan ne more biti socialist, po izreku višjih politikarjev v katoliški cerkvi. Mi jih poznamo nekaj, ki so katoličani in ob enem socialisti, toda ti ne verujejo nič več v kardinale, škofe in papeža kot v koga druzega. Glede na Vaše drugo vprašanje: “Če je katoličan lahko tudi kristjan,” pa Vam svetujemo, da se za vprašanje obrnete na upravo Ringling Bros. cirkusa. Če je kdo na svetu, ki bi bil ob enem katoličan in kristjan ga mogoče i-majo v cirkusu na ogled.
Uničujoči gozdni požari.
Cobalt, Ont. — V okolišu od Tenniskanning v kanadski provinciji Ontario grozi resna nevarnost vsled gozdnega požara, ki divja na raznih krajih, osobito severno od mesta ; če ne ho kmali dežja, tedaj se je bati, da, neglede na velikansko škodo, vtegnejo tudi ljudje priti ob življenje. Vsi v južno smer vozeči vlaki so natlačeno polni bežočih iz ogroženih krajev.
V Earltown je baje že 14 rodbin brez strehe.
Pravosodje v “svtobodni” deželi.
Atlanta, Ga. —Ollie Taylor, 13 letni deček iz tukajšnjega mesta, je v poboljševalnem zavodu v Fulton že dve leti prestal. Njegovo “hudodelstvo” obstoji v tem, da je steklenico sodovice izmaknil. Zagovarja se s tem, da je bil toliko žejen, da se ni mogel premagati in si je moral ogasiti žejo.
Ker so se oglašali resni glasovi proti takmu “pravosodju”, so dne
3.	t. m. dečka izpustili.
Pripoznano sredstvo.
Cincinnati, O. — Vsled posredovanja župana Hunt in zdravstvene oblasti, je 3. t. m. pričelo delati sedem neunijskih tovorn za led. V porabi stoječe mašinarije, parni stroji in razni aparati so pod nadzorstvom štrajkujočih ma-šiftistov in kurjačev, toda le ti so od glavnega stana navodilo dobili, da imajo iti na delo, ker v tem slučaju gre za nujno stvar, kar zahteva zdravstveno stanje mesta. Doseglo se je sporazumljenje med županom in unijo.
Tovarnarji ledu niso zadovoljni s posegom v njihove pravice in se že pripravljajo, da nastopijo proti oblastvenim '“samovolj-stvu. ’ ’
“Cincinnati Ice Company” je sodnika Spiegel naprosila za sod-nijsko prepoved proti mestu. — Prošnja se s tem utemeljuje, “da se je mesto na nepostaven način postavilo v posest osebne lastnine”. Predlaga se, da se začasna prepoved spremeni v stalno.
Župan Hunt je generalnega pravdnika McReynolds prosil, naj uvede preiskavo glede podjetne metode “Middle State. Ice Producer’s Exchange”, ker je to nekakšna zveza v svrho, da trgovino kontrolira.
Štrajk pouličnih železničarjev preti.
Chicago, I1J. — Tukaj preti štrajk pouličnih železničarjev, ki so v predmestih vposleni pri električnih pouličnih železnicah. To je bilo 3. t. m. sklenjeno na zborovanju unijskih članov. Kedaj štrajk prične, o tem se ni moglo zvedeti. “County Traction Company”, katera je že delj časa slutila, da pride stavka, je uredila vse priprave, da, če vslužbenci zastavkajo, uvedejo avtoomnibuse, vozeče med Chicago in med malih vaseh okraja, dokler bo to mogoče. — County Traction Co. baje z veseljem pozdravlja štrajk, ker je z raznimi seli v sporu. S štrajkom misli kaznovati nasprotne vasi, ter jih na ta način prisiliti za podelitev potnih pravic.
Velikanski požar.
Portland, Ore., 5. julija. — Minulo noč je v tukajšnjem mestu izbruhnil Velikanski požar, kateri je urfičil med drugim tudi “Mul-toirnb Trunk and Baggage Factory” m skladišče “Monarch Luni bor Co.”. Skr.ona škoda je cenjena na 4850,090.
Neurje in dež.
Winona, Minn., 5. julija. —- Orkanu podoben vihar, z ležjem in točo spremljan, je nnnulo noč dr-vil preko mesta in Okolico; prinesel je zažaljeni hlad, a zaeno pa tudi povzročil veliko škode. Med drugim je tudi odplovljenih več mostov. V tem mestu je padlo 2 palca dežja.
Nekaj za bedaste abstinente.
Washington. — Po carinskih prijemkih, ki so v zadnjih dvanajstih mesecih dosegli do sedaj najvišji dohodek, so Amerikanci v fiskalnem letu 1913 več pive in žganja popili, več smodk in sval-čic porabili in več tobaka pozveči-li kot kedaj popred v isti dobi a-meriške zgodovine.
Popilo se je nič manj kot 143,-
300.000	galonov whiskeya in brandy, — za 7,500,000 galonov več kot v prejšnjem letu, — medtem ko je dosedanji rekord iz leta 1907 za 7,300,000 galonov udarjen. In 65,500,000 sodov pive je šlo po goltancu, — v primeri s rekordom leta 1911 več okroglo en milijon sodov.
Okoli 7,707,000,000 smodk in
14,012,000,000 švalčic se je posmodilo. Prijatelji pip so porabili
403.200.000	funtov tobaka in 33,-
200.000	funtov se ga je “počika-lo”.
Vzlic ogromne porabe opojnih pijač, je iz zveznega carinskega poročila posneti, da se je število gostiln (saloonov) v zadnjem letu za 18,000 skrčilo. Njihovo skupno štčvilo znaša 450,000.
Kdor n« misli svobodno, se ne mora boriti sa svobodo!
Leto XII.
Delavske novice.
100,000 železničarjev glasuje za štrajk.
New York. — Uradniki od Railroad Conductors in Brotherhood of Railroad Trainmen so končali štetje glasovanj o štrajku na vzhodnih železnicah.
Izid bo železničnim družbam dostavljen, predno bode objavljen; toda gotovo je, da je glasovanje s pretežno večino v prilog štrajka.
Far agitira preti “osemurnem” dnevu.
Skoraj neverjetno zveni, kar se pod 22. junijem poroča iz Festus, Mo.. Postavodaja države Missouri je sprejela zakon, kateri.določa, da v. glažutah in v silika-tovar-nah vposleni delavci nesmejo delj kot 8 ur na dan delati. Ta zakon je 24. junija stopil v moč. Oni pod “Pittsburg Plate Glas Co.” znani trust zrcalnega stekla ima tudi eno glažuto v Crystal City, pri Festus, Mo., kjer je preko 1Ü00 ljudi vposlenih. Le ta trust se brani vpoštevati osemurni zakon. Delavci v Festusi so se izrazili, da hočejo po 24. juniju samo še 8 ur delati; a trust je odgovoril; da vsi, ki se branijo nadalje delati 12 ur na dan, naj-se smatrajo za odstavljene. Na to je v torek 500 delavcev zastavkalo. Osemurno predlogo jé bil legislaturi predložil poslanec Wolff iz Festusa, kateri se je za^ štrajk takoj z vso unemo zavzel. V torek je v Festus poklical iz Flat River Lashleya, podpredsednika Missouri Federation of Labor. Lashley je prevzel vodstvo štrajka ter takoj ustanovil unijo. Potem je brzojavil predsedniku R. T. Wood od Missouri Federation, naj takoj pride v Festus, kamor je tudi v sredo dospel.
V četrtek se je že pokazalo, da skušajo agenti Glas-trusta,-trgovci, zdravniki in odvetniki dobiti stavskarska zborovanja pod svojo oblast. V petek so zopet bila štrajkarska zborovanja, na katerih se je imelo glasovati, naj se li delavci povrnejo na delo ali ne. Predno je prišlo do glasovanja, je zahteval poslanec Wolff, ki je vodil predsedstvo, da imajo edino. štrajkarji pravico glasovati. Neki bivši sodnik, Frazier, kateri je bil očitno od kompanije podkupljen, je bil kar divji, ter zahteval, da ima vsak pravico glasovati. Predsednik Wood od Missouri Federation je zavrnil, da ne uvidi, kako da naj v stvari glasujejo tudi trgovci, obrtniki in ne-štrajkarji. Nato je imel Frazier umazan govor poln psovk naj Wooda, katerega je dolžil, da je prišel v Festus z namenom, da bi punt vprizoril. Wood je Uporabil priliko, da je neopaženo zapustil dvorano in se podal v svoj hotel.
Bila je že tema, ko je razgrajajoča drhal, kakih 100 mož, se vaJ lila ‘ proti hotelu. “Je tukaj Wood?” so vprašali posestnico hotela, gospo Miller. Najstarejši 221etni sin krčmarice je prišel s samokresom v re.S, ter rekel: “Mr. Wood je tukaj! On sedi tam nasproti, toda jaz Vam hočem takoj povedati, da prvi od Vas, ki hoče tu “trubel” narediti, bo svoj del od mene dobil!”
Vodja drhali je bil bivši sodnik Frazier. Čuli so se klici: “Ven z Woodom.”
Po preteku ene ure se je drhal vrnila v salone, kjer je v obilici teklo pivo in whisky. Ob pol 11. ure je pol divja drhal zopet prišla pred hotel, ali sedaj kakih 300 mož močna. Vrata so zapahnili; Wood se je zabarikadiral v kuhinji in gospa Miller ter njeni sinovi so vse storili, da preprečijo vlom vrat. “Vlomite vrata!” “Linčajte ga!” “Privedite ven lumpa in dajte mu ostanek!” — Taki divji kriki so doneli iz pijane drhali. Šele ob 1 uri se je razišla množica s pretenjem, da zopet pride. Ko je situacija naj-kritičnejša postala, prišlo je pet
ali šest štrajkarjev, ki so se bili pomešali med množico, k voditelju drhali in mu izjavili: “Ako hočete Vi Mr. Wooda v roke dobiti, potem morate to storiti edino preko naših trupel. Mi ga bomo ščitili!”
Ze oh 6. uri vjutro, se je tolpa sešla na kolodvoru, ker se je znalo da se Wood odpelje z vlakom ob 6:13. Drhal je bila presenečena. Sinovi hotelirke so zjutraj ob
4.	uri napregli konja in Wooda odpeljali v Herculaneum, od koder se je z vlakom odpeljal v Flat River.
Značilno je, ko je župnik Rev. Holsehneider, že ves petek na cesti delal propagando proti delavskim agitatorjem in posivljal štrajkarje, naj se na 12 urno delo povrnejo. (Op. ur. Delavci! Tukaj imate živ dokaz, kakšnji vaši prijatelji so duhovniki!!)
Missouri Federation oL Labor bo bržkone poživljala governerja, da zadevo preišče.
*
Wisconsin Federation of Labor je pričela z agitacijo proti praktiki izkoriščevalnih tovarn, ki silijo ženske dolgo delati za malo plačo. Državna industrielna komisija je od legislature države Wisconsin dobila moč, , da uredi delavni čas za ženske v tovarnah. To je prvi zakon te vrste, ki je bil sprejet v tej državi. Seveda, .tovarnarji pobijajo to odredbo do skrajnosti.
*
Issaquah, Wash. — Naznanjam,
da v tukajšnjim premogovniku Issaquah and Superior, se stalno dela. Kompanija je unijo pripo-,znala brez vsakega ugovora. Tudi na Taylbrju je štrajk končan in z dnem 1. julija se je pričelo z delom. Isto se sliši od Bayne' in tudi v Rentonu so baje pričeli podirati planke, s katerimi so bili obgrajeni skavkoskazi. — Matt. Kramer.
•
Premog?rska družba priporna, unijo.
Taylor, Wash. — Tukajšna pre mogarska kompanija se je naveličala blizo leto dni trvajočc-ga štrajka in je sedaj priposna a unijo. Vstraji.ost zavednih de’avctv je zmagala. - Louis Fink.
Protest proti “Mailorder” tvrdkam.
Dne 6. t. m. se je vršilo zborovanje Chicago Federation of Labor, na katerim so bili sprejeti odločni protesti proti takozvanim “Mail Order” tvrdkam. Tvrdke 'Sears; Roebuck & Co., Montgomery Ward & Co. itd. prodajajo večinoma blago, katero je izdelano v kaznilnicah.
Njih poglavitni odjemalci so prebivalci na deželi, farmerji. — Razpošiljajo se ceniki, na katerih so označene najnižje cene, toda zamolčano je, da je ista roba v kaznilnici slabo izdelana.
Izventega vržejo tupatam drobtinico dobrodelnim družbam in si s tem pridobijo ceno reklamo.
Imetniki teh obratov si kupiči-jo milijone na milijone a plačajo pa nesramno nizke mezde.
Chicago Federation bf Labor zahteva, da mora vse v kaznilnicah izdelano blago imeti znak z napisom “kaznilniško delo”.
Sedaj leži v kongresu zakonski načrt, po katerim bo prepovedana pošiljatev takega blaga iz ene v drugo državo. Pričakuje se, da bo sprejeta predloga in se poteln odpravi to zlo.
Imenovan je bil komite, da preišče razmere v “Mail Order” hišah.
Wilsonov vlak usmrtil človeka.
Bridgeport, Conn. — Ekspresni vlak št. 70 New Haven železnice, s katerim se je predsednik Wilson peljal na svojo poletno rezidenco v Danish, N. H., je blizo tukaj-šne stacije povozil nekega moža in ga takoj-usmrtil.
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. 9°ISAL JAKOB BEDENEK.
DRUGI DEL.
XVII.
(Nadaljevanje.)
Kam naj se obrne zapuščena vdova po toliko denarja, ko ¡hiša več nima gospodarja! Saj bi ga ji ži<v človeik ne zaupal v današnjih nevarnih časih, dobro vedoč, da bi mu ne mogla iz lahka opravljati obresti j/ kajti pridelki se potrebujejo večinoma doma, in za prodajo ostaja le malo. “Ko bi vsaj brat še živel,” misli si uboga žena, “morda bi on rešil dom, kamor bi potem na stare dni lahko prišel na počitek. Ali tako ji je uničeno vse upanje in ubožiea si ne ve pomagati.
Čas hitro teče, in predno bi si kdo mislil, mine leto, in kovač se oglasi s pismom v roki pri Vehov-čevih po denar, o katerem je dobre vedel, da ga ne dobi.
Vehovka ga prosi povzdignjenih rok in solznih oči j, naj se je usmili že zaradi nedolžnih otročičev in naj še nekoliko potrpi za denar, saj mu ne odide. Kovač se ne da omečiti niti za las in odgovarja na vse prigovarjanje in na vse prošnje solzne žene 'vedno le jedno in tisto. “Svota je že sedaj tolika, da se pokrije le iz težka; kaj pa še, če bi se ji morale od leta do leta pripisovati obresti? Kaka, res ne morem, tudi ko bi hotel, ne!” In mož gre in toži, prosi rubeži in javne dražbe. Vse to doseže in že si na skrivnem mane roke, da mu morda prav za slepo ceno pripade Vehovčevo posestvo, po katerem ga je že davno obšla želja. Že je napravljal v duhu načrt, kam bi potem postavil kovačnico, kako bi si razdelil in pripravil polje, koliko bi. se dalo brez škode posekati v igozdu in Požgati v oglje.
Dan javne dražbe pride in Ve hovki ne pusti srce, da bi na rojstnem domu poslušala, kako se bo do pulili zanj. Zato je šla z otro ci k strijcu Mihevcu, kjer je o ¡stala ves čas javne dražbe.
Kovač je računil, da ne pride kaj prida ali celo nič kupcev, da bi mu po nepotrebnem dražili to likanj zaželeno posestvo; Vehovcev dom mu utegne ostati prav za slepo ceno, morda, celo samo -za dolg, ki ga ima ondu vk-njiženega Toda mož se je grozno ukanil v svojem računu. Predno še se je pripeljala sodna komisija, zbralo se je ondu denarnih mož od blizu in daleč, da so se komaj ogibali drug drugemu. Javne dražbe so bile v tisti dobi jako redke, javna varnost ne ravno velika, in kar je bilo razumnih gospodarjev, spoznal je pač vsak, da je denar še najbolje naložen v posestvu. ¡Zato so se pa možaki pri dražbi jako živahno poganjali za dom, na katerega je prežal kovač že več let. Predno je minila ura, prignali so ga na tri tisoč goldinarjev in poslednii. ki je toliko obljubil zanj. bil je Močiluikar, sosed Vehovcev, češ, da ne bode treba zapuščeni vdovi z otroci hoditi po svetu bruha prosit. Za to ljudo milo misel ga je kovao prav, kar je mogel, strupeno pogledal od strani, predno je odšel; posestvo je pa, res ostalo Močilnikarju, ki je takoj kupnino odštel v gotovini; in dražbe je bilo konec.
iMočiktikar gre takoj1 nato k Mihevcu, kjer najde jokajočo mater, okolo nje pa žalostne otročiče. “Potolaži se, Mica,” nagovori jo poštenjak, “saj ni tako hudo, kakor si morda misliš. Kovaču smo iga izpulili iz rok, ko se ga je že oprijemal od vseh stranij, kakor s kleščami.”
Žena se ozre v soseda, in žar.ek upanja ji prisije. Morda vendar še ni vse izgubljeno! Ako je le kovač odpravljen, potem ima vendar Še upanje, da ji morda ostane kaj malega. Rada bi bila vprašala po uspehu, toda bala se je,' da ne bi slišala kaj celo pičlega.
“Kaj meniš, za koliko smo ga spravili?” pride ji sosed naproti.
Vehovka zmigne ¡z ramami, češ, kaj vem.
“Pomisli,” nadaljuje sosed, “za tritisoe goldinarjev, kaj praviš nato?”
“Kdo pa je dal toliko?” vpraša ona.
“Jaz,” odgovori sosed in še pristavi: “Sedaj še ti ne bode treba potikati po svetu in živeti ob miloščini tujih ljudij. Ostane ti še nekaj več nego čistih dveti-
soč goldinarjev, ako ne želiš ostati na posestvi! in se dalje pečati ž njim. Če bi si pa volila poslednje, lahko mi povrneš kupnino in posestvo ostane zopet tvoje.”
Žena premišlja,, naposled pa pravi: '‘Rada, na vso moč rada bi ostala na očetovem domu, ali odkod bi sirota vzela toliko denarja, da bi ga vrnila,? Najmanj tisočaka bi mi bilo treba. Ne, Mo-čilnikar, hvala ti lepa za prijaznost, le obdrži si posestvo in srečnejši bodi na njem, nego smo bili mi. Veseli me, da je prišlo tebi v roke in ne kovaču, ki je mench mojega rajnega moža le iz tega namena spravil v dolg, da bi mu tem lože vrat zavil. Da se mu grda nakana ni posrečila, to me veseli .prav iz srca. Jaz ostanem z otroci pri strijcu; v kočo pojde-mo gostovat, denar mi pa že stric naloži -kje varno, da bodo otroci po moji smrti tudi kaj imeli. Kdo pa mi je porok, da bi toliko -dobili, če bi ostala na posestvu ž njimi? Bomo se že preživeli z božjo pomočjo, saj bodo otroci otf dne do dne trdnejši. Tako se vsaj kovaču umaknem s poti.”
'‘Kakor misliš, da bode prav!” odgovori Močilnikar, “tvoja glava, tvoj svet. Stara si zadosti, pametna in izkušena tudi. Delaj torej, kakor veš in znaš, le mi kasneje nikdar ne očitaj, da sem te jaz spravil z doma. ¡Še nekaj ti rečem. Leto dni bodi kup med nama odprt, in če bi si želela v tem letu nazaj na domovje, kar poroči mi, in tvoje bode zopet.”
Ne, sosed, hvala ti i-z nova, premisleka mi ni treba. Kar sem sklenila, to je, kakor bi bilo ¡pribito, in nobena reč me ne odvrne od storjenega sklepa! Le srečno uživajte posestvo!”
S tem je bil razgovor končan.
Kaj pa kovač! Jezno je vdrihal s kladivom tisto popoldne po nakovalu, da se je slišalo daleč po vasi. Nedopovedno ga je jezilo, d se mu je Vehovčevina speljala tako pred nosom, ko je že mislil, da je njegova. In prav ta Močilnikar, ua katprega niti računil ni, da bi se utegnil tudi puliti zanjo, prav ta mu jo je speljal! No, to je preveč, ko je imel takorekoč že vse v rokah! Ko hi bil morda nekaj let prej pognal dom na 'boben ko po svetu še ni bilo takih zmed kakor so dandanes, ko se mora človek res bati za to, kar ima, ako ni naloženo v -zemljišči, obneslo bi se mu bilo vse bolje.
V tem trenutku stopi Javorškov Jaka v kovačnico. Prišel je tobak prižigat. Ponudil ga je tu di kovaču, kateri se pa danes niti zmenil ni zanj.
“No, kaj pa ti je, da se ti niti kaditi ne ljubi?” vpraša ga ves iznenadejan Jaka, “ali ti morda Vehovcev gruntec še vedno roji po iglavi, ki se ti je tako nenadoma izmuznil iz rok? Jeli?”
Molči mi, saj te nisem vprašal! ” zareži kovač in ga jako grdo pogleda.
“Le glej me, kakor hočeš,” na dlaljuje Jaka, !“ne bojim se te prav nič ne. Tega mi pa tudi ue moreš utajiti, da si silno grdo naredil z Vehovko in njenimi otro ci, ko si jih hotel pognati po sve tu, le da bi bil ti sedel na gorko. Sram te bodi, kovač. Večkrat sem ti že povedal v zobe, da te ni -nič prida; da si pa tak malopridnež, kakršnega -si se sedaj pokazal, tega bi ne bil verjel. Vsi fari si na sramoto!”
Kdo te je klical semkaj, ti vojaški cigan stari? Sipravi se mi izpred očij, da te ne vidim, sicer ti ne bode dobro! Odkar si se potikal pri Vehovčevlib, tudi nisi nič boljši, nego ves Vehovski rod, da veš. Sedaj pa le glej, da se izgubiš ! ’ ’
Kaj si rekel!” vzklikne razžaljeni Jaka. “Take poštenjake, kakor so ravno Vehovce vi, drzneš se ti ometavati z blatom, ti, ki o-diraš ljudi do belih kostij, ti, ki si s hudičem v zvezi, sicer bi ue mogel tako ravnati in toliko denarja imeti, ti, ki nikdar nisi -pri celi maši in še pri tisti najrajši ostajaš zunaj cerkve, ti, ki od malopridnih fantov doma nakradeno žito po slepi ceni kupuješ,
moč iz kovačnice porine, rekoč “Ven, pravim ti!”
Jaka, na kaj takega ne priprav ljen in Zbok velike starosti že p-re cej okoren, spotakne se, prileti glavo na prag in — obleži; po pragu se pa pocedi rdeča kri.
Kovač osupne, skoči k njemu ter ga začne dvigati in tresti, toda brez uspeha. Jaka je -bil ¡sicer živ toda zavedal se ni. Kmalu so se naleteli ljudje, kar jih je v prvem trenutku zvedelo o nezgodi v kovačnici, katero je kovač se veda tako zasukal na svojo1 ko rist, kakor bi se bil Jaka sam spo taknil in padel.
Hitro so poslali ranjencu po go spoda in po zdravnika. Le-ta ga pregleda in -zmaje z glavo: “Dvaj setletnemu bi morda ne škodiva lo, njemu pa utegne prinesti smrt.” V tem trenutku se povrne Jaku tolikanj zavest, da na zdravnikovo vprašanje, kako se je po bil tako hudo, določno odgovori, da ga je kovač na vso moč treščil oh prag, ikjer je takoj obležal ne zaveden.
Navzlic vsi zavednosti se mu je pa vendar že poznalo na -obrazu da ne bode dolgo. In res, drugo jutro ;ga je pobrala smrt, kovača so pa zaprli. Mož tudi ni več užival zlate svobode. V Ljubljani na Tranči je izdihnil svojo ubogo du šo še -predno mu je bila dognana krvava pravda, v kateri je vztraj no tajil vse od kraja do konca.
XJVIH.
Čas beži čudovito hitro in člo vek se postara, da sam ne ve kdaj in kako. Tudi kralji in ce sarji niso izvzeti. I njim zareže čas gube starosti v čelo in lica, in tudi njim pride smrtna ura, kakor najširomasnejšemu prosjaku (Smrt pobira vse od kraja, ne glede, kaj ima kdo na glavi: ali zlato krono, škofovsko kapo ali raztrgan slamnik; vsak ji je dober in vsak mora ž njo!
Tudi pruskemu kralju Eriču Velikemu so dne 17. avgusta leta 17'8>6 leta potekla in šel je za Marijo Terezijo, kateri je storil toliko zla. Za njim je prišel na pruski prestol Friderik Viljem II., ki se je takoj prijel politike in spletkarstva svojega prednika. Videč, kako se je Avstrijcem' vojna sreča v turških bojih zopet o brnila na dobro, sklenil jo je sam skaziti, kolikor bode mogoče. Avstrija se po njegovih nazorih nikakor ne sme pomikati izza prirodnih meja savskih in dunavskih na jugu, in on s cesarjem Jožefom toliko časa ne more biti dober prijatelj, dokler bode le-ta gledal po turških pokrajinah. Da bi kar najhitreje zopet vrnil Tur kom Beli Grad in več drugih mest oh Savi in Dunavu, sklenil je zvezo z Angleži in Nizozemci, hujskal Poljake in Madžar je pro ti Avstriji, in ko mu vse to ni še prineslo zaželenega uspeha, preplavil je s svojo vojsko Šlezijo, kakor se je naučil od svojega prednika.
Cesar Jožef je bil na smrtni postelji, ko so mu sporočili ta novi nesramni napad pruskega kralja. Ukazal je: “Pokličite mi Laudona iz Belega Grada, on se mi zdi mož, ki ošabn'ost prusko za vrne v dostojne meje!”
Avstrijska vojska, ki je bila razprostrta od hrvaške meje oh Savi in Dunavu preko Erdelja do Bukovine, dohila je še tisto jesen ukaz, odriniti na Moravsko, kjer se ji bode zbirati za bodočo šlezij sko vojsko. Laud-on se je nemudoma dvignil proti severu in si je Novi Tič-in na Moravskem odločil za glavni tabor.
V tem pa se oglasi -smrt na Du-naji v cesarski palači. Prišla je po cesarja Jožefa dne 20. februar ja 1790. leta. Prestol je zasedel njega brat Leopold II.. dosedaj veliki vojvoda in gospodar na Toskanskem..
Kaj bode le-ta?” zmajevali so ljudje neverjetno z glavo do njega prihodu. “Pran: tako, kakor da je prišel mali zemljak na graščino za gospodarja. Saj ne bode u-mel gospodarstva! Lahko mu je bilo dosedaj tam doli na Laškem v Toskani pravično vladati nekolikim tisoč prebivalcem, ki so-bili vrhu tega vsi jedne vere in jedne narodnosti. Ali tukaj pri nas je to vse drugače!”
(Dalje prihodnjič.)
ti
To je bilo kovaču vendarle preveč. kaj takega se mu ni drznil vendar še nihče očitati v ¡zobe. Bliskoma vtakne železo v ogenj, skoči na Jako, zgrabi ga in na vso
0-
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”!
-O
O-
! t
-O I
-o
(g (g®
za
za
za
za
za
za
*za
za
za
za
za
za
i
¡pomenja tudi slab ustroj, slabo prebavo, onemoglost in razne druge prebavne neprilike.
SEVEROV ŽELODČNI GRENCEG
(Severa’s Stomach Bitters.)
hitro odpravi take neprilike. Priporoča se zoper gorečieo, napihovanje, zapeko in razne druge prebavne neprilike. Cena. $1.-00.
za
K0LIČNE BOLEČINE
so znaki najbolj navadnih bolezni tega časa leta.
SEVEROVO ZDRAVILO ZOPER DRISKO
Severa’s Diarrhoea Remedy
je tonika za čreva. Zelo uspešno učinkuje v slučajih driske, krčev, količnik bolečin in vnetja črev. Cena 25 in 50 centov.
SEVEROVO GOTHARDSKO OLJE
(Severa’s Gothard Oil)
je eno izmed najboljših zdravil zoper revmatične bolečine. Priporoča se zoper
pokostnico, bolečine v hrbtu, straneh in v prsih, odrge, otekline in vnetja.
Cena 25 in 50 centov.
za
m
sa
&i
ä
aa
sa
m
®
m
m
ga
m
m
m
Kadar potrebujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Severova. Ako jih lekarnar nima, naročite jih od nas.
POZOR!
POZOR!
Vsem, ki so nas zadnji čas spraševali radi slovenskih grafofonskih plošč, naznanjamo, da smo jih ravnokar prejeli več tisoč, iz stare domovine. Velika izbira, fi na kakovost, primerne cene!
Pišite po cenik!
A. J. Terbovec & Co.
P. O. Box 25 DENVER. COLORADO
y
RAZNO.
Iz življenja rezervistov. . Predstojniki neke sarajevske stotnije so dalj časa opažali, da nosi eden vojakov vsak drugi dan zavitek na pošto. Sumili so, da tiči za tem vohunstvo ali kraja, pa ga je te dni počakala vojaška komisija s podpolkovnikom in stotnikom na čelu. Komisija je vojaku odvzela zavitek, ga odprla in kaj je zagledala. .. V zavitku so bile skor je starega komisa, koščki mesa in šest krajcarjev: mož je pritrgal te reči od ust in pobiral ostanke svojih tovarišev, da jih je vsak drugi dan pošiljal svoji ženi in o-trokom. Zgodba je napravila na vso komisijo silen vtisk, pa so zbrali nekaj denafja in ga poslali njegovi ženi. Ampak tudi s tem denarjem je imela nesrečnica poln koš sitnosti, ker se je čudila, kako ga je mogel poslati njen mož in ker tudi možu ni bilo znano, kdo da je- ženi poslal denar, je šel na pošto, da se informira. Ker tudi tu ni ničesar izvedel, je naznanil zadevo stotniku, ki ga je pomiril. Kmalu nato je bil mož, ki je dalje časa služil kot rezervist, odpuščen iz vojaške službe. Zgodba prav nazorno osvetljuje gorje rezervistov in njihovih družin!
Obsojene Srbkinje. V Pančevem na -Ogrskem je obsodila sodnija na zapor 3—48 dni 15—17 letne srbske deklice Mileno Jovanovič, Zorko Jovanovič, Vido Maksimovič in Maro Markovič — ker so letos pozimi nabirale prispevke za srbske in črnogorske ranjence!
Svojo vnukinjo je živo zakopala. V bližini St-orkova je 601etna žena zakopala ob robu gozda štiriletno hčerko svojega sina pri ži-em telesu. Ko so prišli na sled groznemu dejanju, je bilo dekletce že mrtvo. Zakopano je bilo z glavo nizdol. Staro mater, ki je slaboumna, so aretirali. Prebivalstvo jo je hotela kamenjati. Duhovnika ustrelil. V Sulmoni Italiji je vdrl mestni uradnik
Phone before Eleven-Delivered before Seven
*8
Stoppa v cerkev, kjer je bral duhovnik de Martini mašo, ter z dvema streloma ustrelil duhovnika. Stoppa je potem •zbežal domov ter ustrelil svojo ženo, ki jo je imel na sumu, da je imela pregrešno zvezo z duhovnikom. Na to se je sam javil sodišču.
Kadar prečitate to številko Glas Svobode dajte jo naprej svojemu sosedu, in ko jo ta prečita naj da zopet naprej.
Ali ste že poslali naročnino za “Glas Svobode”? Ako ne, blagovolite to storiti takoj.
S.S.P.
V
Zveza
y
Ustanovi jena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111.
ANT. FISHER, podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK. (pred.l: 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St.. Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E„ Cleveland. Ohio.
JOHN BATIČU, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR. 4144 W. 16. St.. Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.	1
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111.
FRANK GODINA. 1441 FullertonSt., Chicago, 111.
MOHO'R MLADIC, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1345 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo sredo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave.
IZ URADA ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE.
Zvleček iz 30. redne seje gl. odbora.
Seja se vrši v Stastny-evi dvorani, 2005 Bine Island Ave. dne 25. junija 1913, začetek ob 8 uri zvečer. 'Na isti so prisotni bratje: A. Mladič, W. Rus, A. Duller, M. V. Konda. A. 'Slogar, J. Tisol, J. Jereb in F. Godina. Navzoč je tudi ibr. Ivanšek, zastopnik br. Konda na zadnji revizi, kateremu se dovoli poročati o zadnji reviziji, ter se mu objednim da pravica debatiranja.
Zapisnik zadnje seje se prečita, sprejme in podpiše.
Brat predsednik ¡predloži seji list neke odvetniške tvrdke iz Butte, Mont., katera su obrača na njega za pojasnila, zakaj ne dobi br. Markus Vraničar, elan dr. št. 1 Chicago, 111. svoje bolniške podpore. Zadeva se pojasni na ta način namreč, da br. Vraničar je potni član z potnim listom iu naseljen sedaj v Butte, Mont. ker se je tudi poškodoval, in to na nogi. Ker je pa omenjeni že del j časa bolan in se ni -ravnal po zdravniškem navodilu in pravilih namreč da hi se bil podal v bolnišnico, radi tega se mu ni izplačala podpora več kot določajo pravila to je za tri tedne. In v tem smislu se poroča tudi omenjeni odvetniški tvrdki.
Dtr. št. 20 Cleveland, O.: Za predloženo zahtevo radi verodostojnih listin se sklene da nobene druge listine kot iste ki so označene v pravilih so veljavne za dokaz starosti. Prošnji, da bi smele ženske biti za delegate, se ne more ustreči, ker bi bila proti točki pravil.
Dr. št. 28, Madison, 111.: Bratu Ant, Pleše se sklene podpora izplačati do časa kot se zahteva.
Tajnik poroča, da je g. UlepiSu od dr. št. 48, Mulberry, Kan. izplačal bolno podporo v znesku $109.75, kar se vzame na znanje.
Dr. št. 70, Dunlo, Pa. — Pojasnila glede poslane resolucije se vzame na znanje.
Dr. št. 86, Herminie No. 2, Pa.: Prošnja se prečita in se jo ne bode zabranjevala razpošiljati med društva; kar se pa tiče zvezinega glasila, se obrnite na istega u-pravništva.
Brat predsednik poroča, da je d osel v Chicago, 111. z spremljevalcem br. Pezdir od dr. št. 20, Cleveland, O., ter se dal tu v prisotnosti dveh g. uradnikov zdravniško preiskati. Ker je pa preiskava dokazala, da je neozdravljivo bolan se mu je pripoznalo $400.00 odpravnine z katerim prejemkom > prestane biti član “Zveze”. Poročilo se vzame na znanje.
Naznanila smrti: Od dr. št. 54, Ely, Minn, brata: Mihael Mertel, c. št. 2554 ponesrečen v rovu 22. aprila 1913 in Anton Pogorelc, c. št. 2741 ponesrečen v rovu dne 10. maja t. 1. in od društva št. 71, Marianna, Pa. brat Mihael Mal-
gaj, c. št. 2576 ponesrečen v rovu 24. maja t. 1. Poročila se vzamejo z izrazom sožalja naznan.je. —- Sožalje se izreka tudi tajniku br. Benko-tu nad izgubo svoje 5 letne hčerke — edinke.
Na podpiran predlog se sprejme v Zvezo 32 članov in 2 članici pristopivših 'ta mesec k raznim društvam.
V izplačitev se odobri razne račume.
Za nadzorni odbor poročajo bratje Duller, Ivanšek in Jereb, da so se knjige pregledale in ker so bile najdene v redu so se zavezale. Napake so se našle le dve in te so, da je tajnik enemu društvu preveč nakazal bolne podpore v znesku $11.40 in blagajnik pa preplačal na enem čeku $2., za-kar se jim da nalog, da jih*od društva zahtevajo v povrnitev.
Seja zaključena oh 11. uri zvečer.
Wm. Rus, zapisnikar.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. S. P. ZVEZE.
Vsem cenj. društvam v naznanje.
Tretje glavno zborovanje, naše slavne organizacije je pred durmi. Zborovanje se prične z dnem 8. septembra t. 1. v Milwaukee,
, Wis.
i Vsa cenjena društva so napro-šena, da na svojih meseca, julija ¡se vršečih sejah, volijo svoje zastopnike (delegate). Njih imena in naslove naj se naznani do 1. augusta glavnemu uradu, v svrho ' priobčenja v glasilu S. S. P. Z.
'Društva katera štejejo majn kot 100 članov, imajo pravico poslati po jednega zastopnika.
Društva z 100 ali več člani, po-, sijejo lahko po dva zastopnika.
Društva z 200 ali več članov, pošljejo lahko po tri zastopnike.
Pooblastila z a delegate se bodejo v kratkem razposlale na vsa društva. Bratje društveni tajniki naj pazijo, da oddajo delegatom pravilno izpolnjena pooblastila, katere potem isti na zborovanje osebno prineso, ter v pregled izročijo. Nobenega zastopnika se ne bode pripoznalo brez, da se izkaže z od društva pravilno izpolnjenim pooblastilom.
Vozni troski se vsem zastopnikom plačajo iz Zve zine blagajne. Vsak naj toraj zahteva, pri nakupu voznega listka pobotnico za plačano svoto, ker se bode plačevalo potne troske le proti pobotnici.
Apeliram toraj tem potom na vsa eenj. društva, da ako je le mogoče naj zagotovo pošljejo svoje zastopnike. Čim velč zastopnikov, več moči. Majnša ter v slabih finančnih razmerah se nahajajoča društva se lahko združijo tako. da dve ali tri društva skupno pošljejo jednega delegata.
Vsa tista, vstevši tudi vsa ženska društva, katerim ni mogoče odposlati svojega zastopnika, lahko pooblaste delegata dražega društva, ali pa. kakega brata glavnega odbornika. Vsako društvo
pa lahko pošlje svoje zahteve pismeno direktno na konvencijo.
Vsem cenj. društvam, kakor tudi posameznim članom, kateri so želeli pojasnila, odgovarjam tem potom, da vsako društvo (izvzem-ši ženskih) najsibodi staro ali novo, lahko pošlje svojega zastopnika. Zastopnikom izvoljen je lahko vsak član IS. S. P. Zveze spadajoč v 1. razred. Vsak mora biti 21 let star, ter član Zveze najmanj 6 mesecev.
Vsa ona društva katera še niso 6 mesecev stara, . lahko pošljejo ■kot zastopnika ustanovitelja društva.
Natančni naslov kje se hode vr-šila konvencija, bode objavljen v glasilu kakor hitro ga izvemo.
Jos. Benko, gl. taj.
ONEČAŠČENJE MRTVECA PO DUHOVNIKU.
“SALCBURŠKI ZAKONI”.
Klerikalci ne odnehajo v boju, ki so ga začeli proti ljudem, katere je zakon razočaral in katerim neusmiljeni-zastareli zakon ne nudi pomoči. Poročali smo že o procesu proti bivšemu duhovniku, sedanjemu protiklerikalnemu pisatelju Kirehsteigerju — (Med Slovenci znan po velezanimivim romanu “Pod spovednim pečatom”, katerega ima v zalogi “Glas Svobode”.) ki je katoliško ločenim o-sebam s takozvanim “salcburškim zakonom” hotel dati priliko, da se zavarujejo proti obrekovanju hudobnih jezikov. Zaradi tega je bil obtožen, ker je s tem onečaščal zakrament zakopa, a deželno sodišče v Salcburgu ga je oprostilo. Sodišče je takrat natančno dognalo, kako da postopa Kirchsteiger pri sklepanju zakonov. Kirchsteiger je najprej imel nagovor, v katerem je naslikal osebam, ki so prišle k njemu po blagoslov za novo zvezo, trpljenje ločenih katoličanov, ki je morajo prenašati vse življenje; potem je pojasnil pomen ceremonije, ki jo bo on izvršil in poudarjal, da morata biti o-be osebi očiščeni vseh grehov in da jima odpušča po običajih stare katoliške cerkve in po svoji duhovniški moči vse grehe. Nato ju je blagoslovil, a ne v imenu papeža ali države, temveč v imenu božjem. Dvojica je morala potem obljubiti, da hoče vztrajati v ljubezni in zvestobi, da hoče deliti veselje in trpljenje in obljubiti, da bo takoj, ko se reformira državna postava glede zakona ali ko bo veljavno ločena prejšnja zakonska zveza, sklenila zakon, ki bo veljaven po državnih in cerkvenih postavah. Ko sta to obljubila, sta si podala roke. Kirchsteiger ju je blagoslovil in jima izročil blagoslovljene prstane. Z nagovorom o učinkih podeljenega blagoslova je bila slovesnost končana. Priče, ki jih je blagoslovil Kirchsteiger ob novi zvezi, so izpovedale, da so dobro vedele, da ceremonija ni bila enakovredna z zakonom, kakršnega terja postava. Vse priče so pa soglašale v tem da je napravil blagoslov nanje izredno svečano-stem, resen, pretresljiv vtisk in da ni Kirchsteiger niti najmanje posnemal ali smešil zakon v cerkvenem smislu, ampak so bili prevzeti od resnosti in dostojanstva onega trenotka. Kirchsteiger ni zahteval nikakršne nagrade za svoj blagoslov, pač pa je sprejel, če mu je kd6 prostovoljno naklonil darilo. Salcburško deželno sodišče je Kirchsteigerja oprostilo, ker v njegovem postopanju ni bilo nič poniževalnega za cerkveni zakon. Kirchsteiger je duhovnik in ima pravico, da blagoslavlja. Storil je to, za kar je kot duhovnik upravičen. Od tega procesa je poteklo že deset mesecev, a sedaj mu preti zopet nova obtožba. Od takrat, ko ga je sodišče oprostilo, je Kirchsteiger blagoslovil že veliko parov in je v ta namen uredil tudi prav dostojno kapelo. Na stotine ljudi je prišlo k njemu, ki vsled zastarelega zakona ne morejo skleniti nove zveze in ki so prisiljene, da žive v “divjem zakonu”. Tako je prišel h Kirehsteigerju tudi tiskar iz Gradca in Kirchsteiger je blagoslovil njegovo novo zvezo. Ko je pa tiskarjeva ločena žena izvedela o tem, je ovadila svojega ločenega soproga zaradi bigamije. Salcburško državno pravdništvo vodi sedaj že predpreiskavo zoper Kirchsteigerja in prav gotovo tiče za ovadbo klerikalci.
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja)
Na Selu pri Ihanu št. 4 je živel mož France Hribar, star 52 let. Pred pol letom mu je umrla na porodu žena, zapustivša osem malih črvieev, katerih ima najstarejši 12 let. Mož je bil dober in skrben gospodar in je-imel precej posestva. 'Ta družinska nezgoda pa mu je tako zagrenila in otežila življenje, da je iskal konca in gotovo sta mu skrb iu žalost hipno omračila duh — mož se je obesil. Gotovo je vse pomilovalo siromaka in njegovo zapuščeno družinico! Brat umrlega, Jakob Hribar, mu je preskrbel krsto in ves pogreb. Peljali so mrliča k pokopu in sicer ga je pripeljal njegov sosed Rudolf Kimovec iz Sela, jamo izkopali in zagrebli pa so ga Jože Bunar, Janez Lunar in Štefan Povž, to se ve, da za cerkvijo, na neblagoslovljenem prostoru. Pogrebcev je bilo več, in med njinii tudi brat-Jakob Hribar. Krsta je bila čedna, imela je zgoraj križ ih ob straneh angelje in druge okraske. Pogreb je bil v‘ ponedeljek 9. m. m. ob pol 4. popoldne. Zvonili mu niso in tudi drugih pbgrebnih ceremonij ni bilo. Ko so pred pokopališčem vzeli krsto z -voza, je pristopil ihanski župnik, ki se je silno grdo držal. Prišel pa ni pokopavat, temveč mrliča oskrunit! Ne samo, da je delal nedostojne o-pazke, planil je h krsti in pričel trgati in praskati ra;z krsto križ, angelje in druge okraske. Ker pa divjak v duhovski obleki ni mogel vsega hitro raztrgati s prsti, vzel je žepni noč ter rezal križ in drugo toliko časa, da je bila krsta čisto gola. Po tem junaškem delu je’ odšel urno proč. Vendar pa se ni zadovoljil s.tem oskrunstvom mrtvega Hribarja, v šoli je vpričo hčerke umrlega rekel otrokom, da je mrtvec pogubljen in so šolarji, posnemajoč svojega vrlega kateheta, vpili iz šole grede nad ubogo, nedolžno siroto: “Tvoj ta star je že v peklu!” — Duhovnik, ki je zagrešil vsa ta dejanja, se piše Železny in je znan po svojem klerikalnem fanatizmu. V čem se pač razločuje ta človek od hijene? In tak človek je postavljen nad stotine ljudi, da jih duševno vodi? In take ljudi posluša narod pri raznih dogodkih v življenju. Tak človek jim grebe odpušča, tak človek jemlje v roke “živega boga” in to vsak dan! Tak človek gospodari v občini; tak človek ima važno besedo pri oblastvih. Človeka mora biti sram, da vladajo v deželi ljudje, ki postopajo z živimi ljudmi kakor z backi, z mrtvimi pa, če se jim tako zdi, kakor duhovnik Železnv v Ihanu. V imenu človeškega dostojanstva sedaj tam zahtevajo, da se za to stvar zavzame državno pravdništvo v obrambo mrtvega, ki se sam ni mogel braniti in zverinskega človeka v duhovski obleki izroči zasluženi kazni.
NAZNANILO.
Calumet, Mich.
Vas prosim g. urednik, kadar boste imeli malo prostora v Vašim velecenjenem listu, da mi ga odstopite, kajti moja vreča bo kmalu do vrhunca polna in potem hočem pošteno namalat mojega Iva-neta Kranjca. Midva sva doma od Hrvaških poljan in njegov oče i-ma za ženo mojo mater, kar pa le v toliko (omenim ker me zatirati uči.
To so telesna dobra dela, kar Vam 'bom pa že obrazložil v mojem dopisu.
S tem sprejmite moj 'bratski pozdrav kot Vaš novi a zvesti naročnik.	P. S. K.
Članom društva “Delavec” št. li S. S. P. Z. se tem potom naznanja, da se vdeležijo prihodnje seje, katera bo dne 13. julija ob 9 uri predpoldne, polnoštevilno. Na dnevnem redu so važne točke za rešiti. Kdor izostane in se pri seji ne opraviči plačal bode v društveno blagajno 50c.
Nadalje se društvenikom tudi naznanja, da se društvo ‘Delavec’ vdeleži piknika skupnih društev na Auirori dne 4. julija na Geršl cevi farmi, korporativno s zasta vo.^ Pričetek ob 10. uri dopoldan. 1 eč v lepakih. — Sklep seje 8. junija, za odbor:
Vinc. Mikulich, taj.
Slovencem
dobro znani češki lekarnar J. C. Hermanek, iz Centre ave. in 18. ceste ima sedaj svojo lekarno na 4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od 40. ave. Slovencem v bližini živečim se priporočam. <
CLEVELAND.
Pomlad je. Minuli so nadležni zimski dneyi, ki so prisilili vsakogar, vrteti se v okrožju tople pečine. Lahkeje nam dihajo pljuča in vsakdo z nestrpnostjo pričakuje prostega časa, da z veselim srcem poleti na sveži zrak. Tole gospodične v novih pomladanskih toaletih promenirajo po ulicah. — Poslednje pa upljiva tudi na mladeniče, da tudi oni nočejo zaostati, kajti mučivo je, predstavljati se mičnim znankam v slabem kraju. Ist6 store pa tudi poročen-ci in to tem lažje, ker nimajo tiste skrbi, katera muči, uboge samce skozi in skozi. In vi? — Li 'zaostanete? — Nikakor ne. — Zglasite se pri nas in mi vam pomerimo obleko ali pa vam pretvorimo obrabljeno v novo. Čistimo, likamo, popravljamo moške, kakor tudi ženske obleke po zmernih cenah. Prepričajte se!
I. SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland.
Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
TligojBU Tunu as ui (<opoq -0Ag sejo,, IBuq Ignota iq JfOAOfO OOfSlUI oupouduu m ooAnjep tqsnaAcqs
G VOKOU1N
1411 W I8th St.. Chicago.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalSice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravlj al-nica dežnikov in pip
]MM
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Pleča.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Proit gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
J. F. HALLER G-OSTILJST-A.
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domafii in importirani likerji.	Tel. Canal 809«.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
Dobra Unijska Goslilna,106”8
dobi
r*Ä! Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
veliká Dvorana za društvene in unijske seje, in draga dvorana za konoerte, ženitve In zabave.
LOUIS VANA,
Izdelovalec sodovice, mineralne vode in drugih neopojnib pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
GOSTILNA
kjer je n&jve-ž z&b&vs in majvsl vartika za par centov e biljard» mizo na razpolago. Vse t» ■» Asi v gostilni
John Košiček
1807 ■. Centre Are. OUeige, W
Telefon Canal 1439.
Knjiga
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,”
Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri
GLAS SVOBODE CO.
3622 W. 26th St. Chicago, El.
ODVETNIK
PATBWTI
CARL STROVER
(Sofc* št*V 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAM, *
PBtPi B		
Il (Æ # : jj O	Pravi Pain Ex-	
raBKf p|	peHler lahko tu-	( Slovenskim gostilničarjem in %
IfeSJíS M|	di s dobrim	f trgovcem priporočam
s	vspelhom pijete. Vzemite ga 4	1 BINGO CIGARE 1
m n	kaiple v kozarcu polnem vode.—	* CHARLES HLAVA, izdelovalec |
H I	Stane 25 in 50	2342 So. Kedzie Ave., Chicago. |
	centov v lekar-	«t Telefon Lawndale 5616 J
mÿmé li h	nah in F. Ad.	Siigngngi
J m	Richter & Go.,	
pai	74 — 80 Washington St. New York, N. Y. 1	“The Roosevelt Salo©«1” ROCK SPRINQ8, WYO.
■sishM iii'		A. Justin, lastnik
				ln trgovec z vinom, cigarami, mmMm
pivom Itd. — Se priporoča Slovencem!
Telefon: Canal 3014
NAZDARI
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pija-če. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna prono čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborna.
MARTIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, DL
The Konrad Schreiet Ca.
Sheboygan Wla.
Varitelji najboljšega piva v aodih in iteklenicab.
Edelbrau in Pilsen pivo iz aaie pivovarne je najboljše.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Schoen-' hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše linijske cigare.
Kegljišče na razpolago. ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island ave. Chicago. Tel.: Canal 4134
		A
f 1		
		J
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro do 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne.
“Glas Svobode”
i	iTuk Voice op Liberty)
weekly
Published by M V. HONDA (El CO 3622 W. 26 Street micago, Illinois.
Subscription $2. 00 per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.	_______
• Glas Svobode’ izhaja vsaki petek -------------- in velja -----------------
ZA AMERIKO:	____
Za celo leto...............12.00
za pol leta................11.00
Z A EVROPO:
Za celo leto...............12.50
za pol leta..............  11.25
Naslov za dopise in poSiljatvb je
GLAS SVOBODE 1622 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivalifiča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud '4 ta bi naslov
RIMOKATOLIŠKI DUHOVNIKI KOT MORALIČNE PROPALICE IN ZLOČINCI.
Neštetokrat se nam je že očitalo, da Glas Svobode piše proti ri-mokatoliški duhovščini in pa pro-v ti veri. To je osobito trdil Am. Sl.
oziroma pokvarjeni lemenatarji, katerih je tu v Ameriki več kot preveč in nikoli niso pozabili in ne pozabijo dostaviti: “Glas Svobode laže, Konda laže in vse laže kar je pri in okoli Glas Svobode”. Vsa argumentacija naših dičnih popovičev leži v tem, da se na nedolžni papir zapiše, in če potreba tudi podčrta: “Glas Svobode laže!” In s tem je rešena rimokatoliška duhovščina, je rešena “edino zveličavna vera” in rešen je ves 'klerikalni humbug.
Toda gospoda le počasi; vaša argumentacija je od muh. nima najmanjšega jedra in zato ne tistega odpora, katerega vi gospodje silno potrebujete. Vaše fraze so zdavnej že izgubile tisto moč, po kateri je “rimski vidni bog” tisoč let nevedno maso držal v verigah grozne teme in nevednosti, je doprinašal sam in o-dobraval doprinašanje od nižje in najnižje duhovščine vsa zločinstva, katere mi tukaj naštevati niti ne moremo; na kratko rečeno : Nič jim ni bilo sveto in nič jim ni sveto, samo da jim kaže dobiček! Maščevanje in škoda-željnost je pa tem svetim parasi-tom že tako vkoreninjena, da se niti ne zavedajo, kaj pomeni pre-vzvišeni uk:	“Ljubite svojega
b’ižnjega, kot sam sebe.”
Toda pustimo to, ker predaleč nas bi zavedlo, če bi hoteli vzeti pod kritiko delovanje in nehanje teh rimskih agentov, sicer se pa tudi ne izplača pečati se z ljudmi, 'kateri nepoznajo nebeško hčerko, ki se ji pravi: Resnica, in se rajši povrnimo k trditvi Aim. SL, češ, dai Glas Svobode laže.
Kar je še bilo zapisano v Glas Svobodi, niso gospodje pri “Am. SL” niti pičico na črki i stvarno izpodbili, pač pa se je to obratno že neštetokrat zgodilo.
"Glas Svobode še ni nikoli pisal proti rimokatoliški duhovščini ali duhovščini druzih ver, bot taki, in tudi še ni pisal proti kateri si bodi veri, bajti vera je zasebna stvar vsakega posameznika, in če je. kdo žnjo zadovoljen, je nam čisto prav in nimamo nič proti temu. Pisal pa je Glas 'Svobode in bo še pisal proti tonzuriranim izrodkom človeške družbe, proti farskim zločincem, ki pod' krinko ostudnega farizejstva' doprinašajo hudodelstva ki do neba upijejo po maščevanju. Torej proti takim falotom piše Glas Svobode, a s tem pa ni nikakor rečeno, da je Glas Svobode proti duhovnikom v splošnem, kajti veliko je med njimi mož, ki so vredni vsega spoštovanja in niso odgovorni za dejanja njih kolegov.
Mnogokrat se nam gnusi, ko pišemo o početju farskih lopovov, toda kot vestni časnikarji, ne smemo zamolčati resnice in če je-to komu ljubo ali neljubo, o takih stvareh nč smemo rabiti plašča molčečnosti. In tako imamo danes za zabiležiti dva slučaja in sicer je prvi o
%
Rimokatoliškem popu župniku J.
M.	Rivera.
Žrtev tega vzornega katoliškega duhovnika je 18 letna Katharina, Roessle, katere mati je katoličanka oče pa,-protestant. Po navodilu! rimokatoliškega Rev. J.
M.	Rivera je dekle hodila se ličit, za birmo v šolo pri cerkvi sv. Cecil j e na zapadni Henry ulici v Brooklyn v New Torku.
Ko je prišel čas birmovanja, je
bila Katbarina sprejeta v edino izveličavno cerkev, ter teden dni pozneje sprejela prvo sv. obhajilo iz rok vzornega župnika. Potem je par let šlo vse gladko, a zadnji teden meseca aprila t. 1. je pa strela udarila kar z jasnega “Fa-ther’,’ Rivera se je zapeljane in onečaščene Katharine naveličal.
Skozi cele dve leti je rimokato-ljški duhovnik pregrešno- izrabljal nedolžno in nevedno dekle, je ob večerih vozaril ,z avtomobilom ter sem in tje prenočevala tildi v neltem njujorškem hotelu, kjer st;a’ se vpisala kot mož in žena. Kakor rečeno, trajalo je to dve leti. dokler ni udarilo. Lopovski far se je naveličal svoje žrtve in ji nekega dne rekel, da se morata ločiti. “Postal sem nalezljiv silno nevarne bolezni, torej me moraš pustiti in me pozabiti, sicer se še tebe prime 'bolezen. Tudi te več ne obiščem. Pozabi me!”
S tem je far mislil, da je vse v redu, toda Katerca se ni dala kar tako odpraviti, kajti tudi ona se je bolezni nalezla od “bogoslužnega” Fatiber Rivera, in maščevala se bo -s tem, ko bo povediala vse.
Bilo je L maja in Katharina se ni mogla več vzdržati. V obupu nad svojo nesrečno usodo se je re va sesedla, pričela jokati in konačno svoji’ materi povedala ves dogodek. Gospa Roassle je bila grozno iznenađena in ni 'hotela verjeti. Ne, ne! To ni mogoče! A po daljšem in treznem prevdarku je svojemu možu povedala, pa tudi ta ni hotel verovati, dokler ju ni hčerka prepričala z dokazi. U-boga mati, njen obup je bil grozen in v tem obupu je sklenila, d;a Father Rivera mora umreti; toda treznejši in pametnejši možev razum je nakano ovrgel ter predlagal, da se da “gospodu” priložnost, da popravi krivdo in sjcer naj pusti cerkev in zapeljano hčer poroči.
Pričela se je gonja v župnišču. Mati je tudi šla k škofu, toda ta o vsem poučen, je niti ni hotel sprejeti; A ker je konečno tudi o-če resno nastopil in “gospod božji namestnik” uvidevši, da so mu postala tla vroča, jo je tebi nič meni nič — popihal neve se kam.
To je ena slika med tisočim, ki se dogajajo po tistih veroučitel-jiih, *ko nosijo krinko pobožnosti, a v resnici so pa pravi satani.
Rimokatolički far prešestnik in morilec svoje žrtve.
Italijanski časopisi poročajo o groznem zločinu, ki se je izvršil pri Ban M auro, Castelverde na Laškem.
Mladenka Roza Paliazotto je šla neko jutro zarana k izpovedi. Pri izpovedi je spovedniku -zaupala tajnost, da namerava s svojem 'ljubimcom pobegniti in ga vprašala za svet. Namesto da ji bi bil spovednik odsvetoval namero, jo je k temu še izpodbujal, ter jej svetoval, naj ona pride eno uro pred begom na neki določen prostor. Roza je lopovu verjela in se ravnala po njegovem nasvetu. Ko je mladenka prišla na dogovorjen kraj, čakal jo je tam že farski zločinec in ji povedal, da je prišel ju blagoslovit a obenem ji pa prigovarjal, naj, dokler pride ljubi, ž njim stopi v par metrov oddaljeno prazno hišo, da ju nihče ne opazi. Mladenka je zopet zaupala svojemu spovedniku in se dala odpeljati v nastavljeno past.
Komaj da. sta skozi vrata prišla v hišo, popadel je lopov svojo žrtev in da ne zbudi ljudsko pozornost na upit j e, jo prime z obema rokama za vrat in boril se je hoj na življenje in -smrt; toda ženska je le ženska, podlegla je. Po izvršenim zločinu je njeno telo zvil in stlačil v neki kot omenjene hiše, a stariši mladenke so jo že iskali, toda niso jo našli. Mati je znala, da je za rano v jutro njena hčer šla k izpovedi, zato je šla v župnišče, la farja ni našla doma. Stariši so čutili neko grozno slutnjo. poklicali sosede naj jim pomagajo hčer iskati, kar so tudi radi storili.
'Po daljšem izkaniu na okoli, je mati mladenke srečala farja-mo-rilea, ko je ravno šel od “svetega,” opravila svoje žrtve. — “Ves umazan in razcapan, po obrazu o-krvavljen in iz ust mu je molil jezik!” Vprašala ga je po svoji hčeri, ia- on v silni razburjenosti jej ni mogel nič gotovega odgovoriti. Rekel ji je naj se odstrani in oride pozneje, bo se odpočije ji j bo že svetoval. Toda žena se ni j dala pregovoriti kot njena hči, j
ter mu odvrnila, da ve da je šla
hčer v jutru k njemu k spovedi in da se njene slutnje pomnožuje-jo na take odgovore. “Jaz nevem ničesar o Vaši hčeri. Jo- že zadnjih par dni nisem videl.” To ,ie bil njegov odgovor. Ali žena videvsa njegovo .zadrego in kri na njem, je silila vanj s solzami v očeh in ga rotila, naj pove. “ Nevem ničesar c njej-. Ne delajte toliko hrupa ali ne vidite da tam stoje ka-raibinerji!” i “Lopov se bojiš postave”, zavpije žena nadenj, “in če je temu tako jih jaz pokličem ali pa povej kje je moja hčer.” Kc far vidi, da se žena ne da pomiriti. .jo porine na stran in steče proti župnišču, toda na ženino vpitje so prihiteli karaihinerji in farja prijeli, baš da jim ni ušel v župnišče. Pridržali so ga radi njegove vnanjosti in ne točnim odgovorom.
Oblast je odredila zasledovanje in po daljšem iskanju so našli razmrcvarjeno telo umorjenega dekleta v že omenjeni prazni hiši. Iz vse okolice so se sešli -stari in fnladi, da bi videli rimokatoliškega farja-morilca in da hi ga sami sodili, a kariabinerji, ki so med tem časom dobili pomoč, so zabranili ljudsko sodbo, katera bi prav umestna bila. In sedaj čaka v zaporu “nadafinja” svojega- plačila za “bogoslužno delo”.
Tukaj smo našim čitateljem podali dve grozni sliki, kateri ste popolnoma resnični in vsak čitatelj naj si o tem sam sodbo naredi.
Povdarjiamo še enkrat, da niso vsi duhovniki jednaki, in da poštenjak ne more biti odgovoren za dejanja lopova, pribijemo pa da je to sad kurumpiranega sistema v rimokatoliški hierarhiji in odločno zavračamo vsako očitanje od strani gospodov pri Am. Sl., češ, Glas ¡Svobode laže. ¡Sicer pa je očito, da kdor nam laž podtika, tisti zagovarja lumparije, kakoršnje smo že razkrili in ka-koršne ste gorenji dve. in kdor zagovarja ter prikriva podlosti in zločine, in naj bodo izvršeni po farjih ali lajikih — tisti ni prav nič več vreden kot zločinec sam. To je naše prepričanje in pri tem ostanemo.
DRŽAVNA ZAŠČITA CERKVE.
Ločitev od države in cerkve je ameriški državni temelj ; druzega pa ni mič originalnega v celi ameriški državni mašinariji. Vse njene uredbe so posnete iz uredb drugih dežel in če so, tedaj so samo nekoliko prikrojene in to večinoma na način, kakor je “gorenjim” prav in prikladno. Toda ločitev od države in cerkve je posebna ameriška specialiteta in sicer je ta temelj bil od nemških A-merikancev proglašen v Germantown, Pa. To je pa tudi edini veliki čin (Nemcev v Ameriki. ¡Pri tem pa Germantownerji niso bili verski nasprotniki, marveč baš narobe. Bistveno so iz verskih razlogov zapustili svojo domovino ter se podali v deželo, v kateri jim je bila zajamčena varnost proti verskem preganjatnju. Našli so potem, da so bili sigurnejši, da ni nič boljšega in gotovejega kot popolna ločitev posvetne države od duhovskih zadev in od cerkve, ter so ta temelj tudi dosegli. Vspeh kaže kako prav so imeli skromni Germantowncani:	v
Pennsvlvaniji je znal vsaki po svojem vzorcu zveličan postati in država se ni najmanje oficielno brigala za vero ali eerkev. Toda pri vsem tem, država vendar ni bila docela nepristranska; pustila je namreč versko prisego, pri čim pa se zamore tudi v Pennsvlvaniji “pravomoćno” zapriseči, brez da bi se boga imenovalo; vendar se mora zagotavljati, da se veruje v boga in v neki “prihodnji sistem kazni in plačila”, in če se to ne stori, tedaj se tudi nemore dohiti uradniške službe. A v celem in splošnjem je izvršena ločitev od države in eerkve.
Toliko bolj se mora protestirati proti v legislaturi predloženi. — Flynn-predlogi, po kateri .postane država -pomočnica zjedinjene hierarhije. Odkrito se pripozna-va, da je zasilni zakon v prilog katoliške cerkve. V1 tej pa velja vodilo, da je škof zaupnik (Trustee) vsega imetja cerkvene Občine v njegovi škofiji. Neka slovanska občina v državi se je branila svoje imetje prenesti na škofa in je pravdo dobila v sodiščih, katere so v vseh stopinjah razsodile, da johčina zamore s svojem imetjem i storiti, kar hoče. Le te sodnijske | razsodbe so dale povod k Flynn-
ovi predlogi, katera določa da naj bi v takih vprašanjih cerkvene postave bile merodajne, in ne splošno državno pravo. Ako se bo tedaj v bodočnosti kakšna občina puntala, da brani svojo posest, potem zapade imetje škofu, in s tem se kaže država kot pomočnica hierarhije in proti vestni svobodi, bar pomeni udarec pnoti temelju ločitve države in eerfkVe. Država postane pomočnica cerkveni mašini. V tem slučaju je Pemnsyl-vanija globoko padla, če Flynn-ova predloga zakon postane.
Slični naklepi proti principu ločitve posvetnih od duhovskih zadev, se v poslednjim času sploh množe. Kakor znano katoliška cerkev ne pripoznava to načelo, marveč ga samo “trpi” tam, kjer si pomagati ne more. Ona zahteva za se, da ibi stala nad državo, katera se naj podvrže njenim vodstvu. In to je od nekdaj tako bilo kar je tudi v “Syllabusi” Piju
IX.	izrecno določeno. In -baš tako ona zahteva, da jo država ščiti proti napadom. Pred ne dolgo so bili v državnih legislaturah Colorado, Missouri, in Iowa vloženi postavni načrti, kateri “razširjenje, objavljanje ali razglasitev neresničnih podatkov o ritualih, ceremonijah ali običajih kake cerkve, verske družbe, organizaciji ali korporaciji, tajne družbe ali religiozne dobrodelne družbe — naj bi prišteval med zločine, ki se po predlogi kake verske korporacije, cerkve itd. kriminalno kaznuje.”
Kakor je vsakteremu znano je že v Zdr. državah varstvo proti žaljenju; mi imamo tožbe proti žaljenju, ki se znajo voditi zasebnim in kriminalnim potom v katerih se razsoja na denarno odškodnino — ali pa v resnih slučajih — v zapor. Tedaj ne gre zato, da bi danes eerkev -bila brez zaščite, i ne, da hi morala zase pravico iskati, marveč gre za strmljenje, da pride iz splošnega prava in da si pridobi posebno pravico, Ibaš tako, kakor je z Flvmnovo predlogo glede imetja.
Tako strmljenje moramo opazovati in zasledovati. Ono izpod-kopuje pravilo ločitve od države in cerkve ter privede državo do vloge hlapca za cerkev. Mogoče se prekanjencem posreči, da spravijo take postave skozi legisl a turo, toda z uvedbo dodatkov, bo imelo potem svoj konec. Potem bodo imele ameriške mase za govoriti in če na to pride, potem brezdvomno ne bo več takih poizkusov podkopavanja temelja republike.
POGLAVJE IZ SOCIALIZMA
Laveleye pripoveduje v svoji knjigi -o socializmu sedanjega časa : Leta 1848. v juniju je prišel Proudhon k predsedniku sodišča. Na vprašanje, kaj da prihaja, odgovori, da prihaja gledat veličastno grozo kanonade. “Pa saj ste vendar socialist?” pravi predsednik. — “Gotovo, gospod predsednik!” — “Kaj pa je socializem” — “Vsak poiskns, izboljšati družbo,” odvrne Proudhon. — Predsednik odvrne nato: “Potem smo pa vsi socialisti.” — Čisto moje mnenje, sklene Proudhon pogovor.
Takih “socialistov” imamo še dandanes mnogo.
Ali pa res smemo imenovati vsakogar že socialiste, če je vnet za reformo človeške družhe? Ali nimajo tega reformacijskega namena v svojih programih pravzaprav vse stranke, katere včinkn jejo v javnosti? Gotovo, da ga i-majo. Zategadelj bi" izginilo sleherno razlikovanje strank v javnem življenju — in vse bi ¡bile socialistične, ako bi bil res vsak socialist, kdor hoče, da se družba izboljša.
Moramo tedaj najti drug kriterij, drugo stališče, da določimo, kaj nam je socializem, kdo je socialist?
Izreklo se je nebroj definicij. Vsakdo, ki se je bavil s t. zv. socialnimi problemi, ki se je pečal z narodnim gospodarstvom, si je moral ujasniti, kaj mu pomenjata pojma socializem, socialist? Toda prav do (zadnjih desetletij niso mogli vdihniti v ta pojem duha e-note: vsak si ga je tolmačil po svoje! V novejših časih šele se je v tem oziru jela uveljavljati vsaj načelna enotnost, če že ne absolutna.
Kako različni so na nazori o socializmu in o socialistih, posnamemo lahko iz naslednjih definicij.
Laveleve v imenovani knjigi pravi, da je socializem “vsak
nauk, kateri zahteva večjo enakost v socialnih razmerah in kateri bi to izpremembo rad uresničil potom zakonodajstva ali z državno pomočjo. Socializem da hoče izenačiti in nivelirati.”
Dr. Iv. Ev. Krek se sklicuje na Lacordaireja, ki piše : “ Krščanski socializem spoštuje vero, družino in zasebno last iu teži za tem, da z združevanjem, ki se naj raztegne kakor je sploh možno, izboljša telesno in dušno stanje večine ljudi.”
H.	v. Scheel piše, da je socializem gospodarska filozofija zatiranih slojev.
W. Sonibart pravi: ¡Socializem je znanstveni izraz modernqga socialnega gibanja.
Jezuit V. Cathrein trdi, d
socializem narodno gospodarski sistem, čigar glavno jedro je, da se podržavijo proizvajalna sred: stva in javno onganizuje produkcija ter javno uredi razdelitev.
Dr. K. Gruenberg, piše, kakor Schaeffle, da so socializem vse o-ne teorije, katerih smoter je, da prevstroje sedaj veljavni pravni, gospodarski in družabni red na socialistični podlagi, t. j. tako, da se zasebna last, kot temelj sedanjega družabnega reda, odstrani in vpelje skupna lastnina, ki naj too temelj novemu družabnemu redu.
In nazor prof. T. G. Masaryka dopolnjuje baš omenjeno difini-cijo, rekoč, da so odlični socialisti sami s teoretskega stališča proglašali socializem kot čisto nov in popolen svetoven nazor, s praktičnega stališča pa za stremljenje po novem družabnem redu. Narodnogospodarski nazori in ustroji da so jako važni, toda socializma da ne izčrpavajo problemi socializma da so v prvi vrsti filozovsko ■vprašanje.
Razlika nazorov se že iz teh definicij razvidi; zato ne navajam drugih. Poslednji difiniciji pa tudi popolnoma zadoščata, ker dovolj pojasnjujeta bistvo in jedro socializma.
Jedro socializma je torej: sedanji kapitalistični način proizvajanja naj se nadomesti s socialističnim; proizvajalna sredstva, ki so sedaj last posameznikov, naj postanejo last družbe in družba naj se polasti tudi delitve produkcije.
Socialist pa je, kdor si na podlagi ali v zmislu teb tebrij osnuje .svoj svetovni nazor, svojo življen-sko filozofijo.
Ti nauki niso niti stari. Torej ni čudno, če je do novejših časov vladala neenotnost celo v načelih.
Moti se, kdor misli, da sta stari in srednji vek poznala že socializem. Naj so Platonove teorije o ureditvi države še tako duhovite in globoke — socialistične niso. In naj so upori sužnjev še tako pretresali ustrojstvo rimske države, socialistični niso bili.
Če občudujemo srednjeveške u-topiste — Tomaž Mor, Campane-la i. dr. — ki hočejo družbi zasnovati nove temelje, le ne moremo reči, da so njihovi nauki socialistični.
Motil bi se pa tudi, kdor bi menil, da razne revolucije, razni u-pori zatiranih slojev dokazujejo, da je bil socializem v dotičnih dobah že razvil svoj prapor! Da ne govorim o kmečkih uporih srednjega veka : — niti velika francoska revolucija ni imela socialističnega značaja. In ravno tako pogrešamo bistvenih znakov socializma pri poznejših revolucijah iz leta 1830. in 1848. Tn tako zvano
kartistično gibanje na Angleškem v prvi polovici devetnajstega stoletja, uprizorjeno od krščanskih socialistov, ni lb|ilo socialistično, ker ni imelo socialističnega cilja.
In končno nemoremo pravim socialistom prištevati niti neposrednih prednikov velikega teoretika Karla Marxa — niti Angleža 0-wena niti Francozov 'St. Simona in Fourierja in Cabeta, niti Nemca Weitlinga. Vsi ti so bili pravzaprav utopisti. Vsi so bili prepričani, da se človeška družba na današnjih temeljih da ohraniti, predrugačiti in izboljšati. Ti možje so 'bili uverjeni. da človeško družbo reformirajo, če izpremene človeško vzgojo. Če bi pa bili socialisti, bi bili pred vsem zahtevali, da se izpremene gospodarski temelji današnjega družabnega u-strojstva v socialističnem zmislu, in potem 'bi se nadjali od te izpre-membe, da se predrugači tudi človek. Ti možej so mislili, da samo človek ustvarja razmere okoli sebe. — Če bi bili socialisti, bi bili morali reči,, da je vpliv vnanjih, ■zlasti ¡gospodarskih razmer na človeka večji, nego nasprotno.
Toda če jim odrekam naslov socialistov’, nikakor nočem tajiti, da so njihovi nauki mogočno vp1 i -vali na poznejši razvitek socializma. In če trdim, da francoska revolucija ni bila socialistična, moram takoj dostaviti in povdarja-ti, da je prav ta revolucija vstva-rila pravnofilozofske in ekonomske predpogoje modernemu soci- " alizmu!
In da ni bilo utopistov, da ni bilo revolucij in prevratov — nikdar bi se ne bile gospodarske in socialne razmere toliko izgodile, da. bi 'bil mogoč nastop znanstvenega socializma; nikdar bi ne bil’ mogel nastopiti že imenovani največji socialistični teoretik Karl Marx! In socializem sam in socialno gibanje bi bila dandanes še v povojih.
Velika francoska revolucija nam je ugotovila pred vsem formalno enakost pred zakonom; dala nam je svobodo selitve iz kraja v kraj in nam zagotovila svobodo obrtovanja.
S tem so bili temelji položeni, da se je mogla razviti na njih neomejeno svoboda, gospodarska konkurenca.
V gospodarskem življenju, zasnovanem na podlaigi svobodnega 'tekmovanja, je zmagoval oni. ki je bil gospodarski močnejši; bore malo je pomagalo v tem boju -in boj je bilo to življenje! — Če si se skliceval na svojo formalno pravno enakost z onim. ki je-bil gospodarski krepkejši!
Vsled tega je bilo pa le naravno, da se je porodila tudi želja r če smo si pred zakonom vsi enaki. 'bodimo si še v gmotnem oziru, Vsak imej zia dva 'komolca prostora pri pogrnjeni mki.
Konec prihodnjič.
Obvarujte obraz
solnčariee ter ga vzdržujte čistega in brez potu in njegovih posledic z rabo'Severovega Antiseptičnega Toaletnega Praška (¡Severa k Antiseptic Toilet Powder), kateri se priporoča zoper solnčarieo. Vsrka vso vlago po kopelji, olajša vnetje po britju, prepreča kožno raz-draženje ter odpravi zoprn duh, katerega povzroča potenje. Dobro je za moške, ženske in otroke. Cena 25 centov. Naprodaj je v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement)
I
NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BUJE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL
TELJCANAL 448
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska <&FÍ) Družba
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PEIVIVSYLVAIMA
GLAViNI ODBOR:
FKIEDSEDNIEK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Earns. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, 'Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Ul.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North (Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRIGH, L, Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, H., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, Hl.
JOHN' GOiMILAR, HI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Bochm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode."
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
DVA UMORA.
Ko je Avstrija proti koncu lanskega leta na vse kriplje mobilizirala in je s tem naprtila ljudstvu ogromna bremena, sta se zgodila v armadi dva umora:
1.	Ko je bil prestavljen infante-rijski polk št. 56 (Tarnov) proti jugu, je umoril nadporočnik Schwab rezervista Baczeka na postaji Abosz. Prebodel ga je s sabljo, ker je hotel Baczek izstopiti na tej postaji za nekaj trenotkov.
2.	Rezervist Pagacz od infante-rijskega polka št. 13 (Krakov) je ustrelil v Opavi nadporočnika Šra-meka, ker je menil, da ga ta preganja.
1.	Nadporočnik Schwab je neposredno po umoru rezervista Baczeka dobil od svojega polkovnika nadomestilno poveljništvo kompanije infanterijskega polka št. 57 v Tarnovu, nato mu je bilo izročeno poveljništvo mostne straže ob Dunajecu in sedaj službuje v Tarnovu prav tako kakor pred umorom.
2.	Rezervista ¡Pagacza so neposredno po umoru nadporočnika Šrameka, aretirali, čez en teden ga je vojno sodišče po naglem sodu obsodilo, ne da bi mu dalo priliko za zagovor, ne da bi mu bilo dalo priliko za navedbo olajševalnih razlogov, niti tega ni dopustilo, da bi se skliceval na to, da jc
>?1 v trenotku dejanja pijan. Takoj po obsodbi so Pagacza obesili.
1.	Prestojnik umori podložnika zaradi službenega pregreška, za kat. rega določajo predpisi največ večdht vni zapor. Predstojnik ima pravico kaznovanja nad podložnikom, postavnim potom izposl tje Iehko pravico na podlagi predpisov ; on ni nasproti podložniku v brezupnem položaju. Nadporočnik Selrvvab je bil trezen. Baczek je bil rezervist, ki je bil prejšnji dan vpoklican, disciplina mu je bila še tuja, spal ni vso noč in od vož nje je bil utrujen.
2.	Podložnik ne more kaznovati
predstojnika. Podložnika se lehko polasti obup, ki je slab svetovalec. Rezervist Pagacz je bil pijan. Vo jaška pravičnost je dobila zadoščenje. Oficir je umoril vojaka, s tem je pokazal svojo odločnost, svoje zmožnosti za poveljnika, svojo sposobnost za avanziranje. Umor oficirja, ki ga je zakrivil vojak, je bil zločin zopet subordinacijo. Zato je nagli sod to dejanje maščeval z vso naglico — z vislicami. Vojaška pravičnost je dobila zadoščenje.	*
lenuhi, Tirolska s 5508 in Češka s 4385. In s čim se pečajo ti ljudje ? Poleg dobrega življenja je njih najljubše delo pouk in vzgoja mladine. Menihi poučujejo na 8 zasebnih gimnazijah, na 5 zasebnih učiteljiščih, na 2 trgovskih šolah, na 6 meščanskih šolah in na 20 ljudskih šolah. Nune imajo pa vse večji delokrog: imajo 3 dekliške gimnazije, 10 učiteljišč, 8 licejev, 4 trgovske šole, 108 dekliških pen-zionatov, 56 meščanskih šol, 571 ljudskih šol. Dalje poučujejo na 143 javnih ljudskih šolah, 512 delovnih šolah, 273 otroških vrtcih in 64 nadaljevalnih šolah, 5.tečajih za otroške vrtntrice, 6 tečajih za učiteljice ženskih ročnih del in 19 gospodinjskih šolah. To so torej tiste delavnice, kjer menihi in nune vzgajajo ljudi, ki so največja ovira vsega napredovanja.
Avstriski generalštabovec — ruski vohun. Afera Redlova je vzbudila ,po vsem svetu veliko senzacijo. Sliko o njegovem samomoru priobčuje “Slov. Ilustro-vani Tednik". Nadalje priobčuje sliki o M. Vremšku, dijaku v I-driji, ;ki je nenadoma umrl v šolski sobi; uživanje opija na Francoskem; o slovenskem pevskem društvu “Bled" v East Cone-maugh v Ameriki; o vprizoritvi opere “Prodana nevesta" na prostem v Sarki pri Pragi itd. “Slov. Hustrovani Tednik" je res prav zanimiv časopis in bi naj ne manjkal v nobeni slovenski rodbini.
Klerikalna armada na Avstrijskem. Poleg duhovnikov je bHo 1910. na Avstrijskem 11,116 menihov in 27,389 nun. Samo na Dunaju je 183 samostanov. Glede števila samostanov je izmed avstrijskih kronovin Galicija na prvem mestu, šteje namreč 652 samostanov. Za Galicijo sledi Nižje Avstrijska s 428 samostani in potem Češka s 383 samostani. Največ redovnikov je pa na Nižjem Avstrijskem, namreč 8382 menihov in nun, potem pride Galicija s 6325
Državne podpore za cerkvene šole.
Na Auburn-konvenciji Colum-bovih vitezov (Knights of Colum-bus) je bil izvoljen komite, kateri ima prevdarjati vprašanje o državni podpori za cerkvene šole. To kaže, da se v klerikalnih krogih čutijo varni dovolj za zahtevo državnega denarja za njihove po-neumnovalne, napredku preteče in družbi sovražne zavode. Seveda obstoji sedaj še ločitev od države in cerkve, ki take podpore o-nemogočijo; toda koliko časa še, če bo moč cerkve tako napredovala, meščanstvo pa vedno bolj strahopetno, svetohlinsko in nazadnjaško postajalo? Delavstvo ima biti na straži, kajti njegov najhujši sovražnik, klerikalizem vzdiguje svojo meduzovo glavo liki sedmoglavi !
Duhovnik gromi proti ženskim oblekam.
Cambridge, Md. — Frederick A. Heath, pastor Baptistovske cerkve je izbruhnil smolo in žveplo proti sedanji ženski noši, katera pospešuje nemoralnost. “Žene in mlade dekleta se po naših ulicah sprehajajo v oblekah, katero se gnusijo vsakem pametnem človeku”, pravi duhovnik. Te ob’ek.9 so naravnost sramotne in pregreš ne." (Up. ur .Sedajna moda sicer pregrešna ni, pač pa je izrodek možgan vsih norcev!)
Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljud-
stva.
POZOR ČLANI DR. ŠT. 1 S. S. P. ZVEZE v CHICAGI.
Prihodnjo sejo, v nedeljo 13. julija se vrši volitev delegata za bodočo konvencijo; na dnevnem redu so tudi še druge važne točke, kot trikrat že odložena razprava o veselici radi prepičle vde-ležbe, zvišanje društvenih doklad itd.
Včasih se pripeti, da postanejo nekteri člani društev radi kake malenkosti nezadovoljni in radi tega potem izzostajajo od društvenih sej. Če se kaj preokrene, to in ono na novo vpelje ali že vpeljano opusti, tedaj ni noben» preuredba takim ljudem po volji, ker jih zraven ni bila. K sejam nočejo in tako mi marsikaj povolji ne tem, ki se sej vdeležu-jejo in ne onim, ko od njih izostajajo.
Pričakovati je torej, da se te seje brezizjeme vsi tudi izven Chicage živeči člani vdeležijo in se poslužijo svojih pravic.
S bratskim pozdravom
V. S. Skubic, tajnik.
NAZNANILO !
Članom društva “Živila Svoboda" št. 76 S. S. P. Zveze v Round-up, Mont. dajem na znanje, da se vsi člani vdeležijo prihodnje seje. katera se bo vršila dne 13. julija ob 10. uri predpoldne. Na dnevnem redu so važne točke za rešiti.
Istim, ko nameravajo pristopiti v naše društvo pa naznanjam, da do konvencije znaša pristopnina samo $1.00.
Z bratskim pozdravom.
M. Mežnarič, tajnik.
Angleška bolezen.
Angleška bolezen je škrofuloz-na prikazen pri otrocih. Mladega bolnika naj se zdravi na ravnokar označeni ali predpisani način. Hrbet in noge naj se mu mažejo (masirajo) večkrat v tednu z mešanico Pain Expelerja in laškega (o-livnega) olja.
(Advertisement)
Velika bitka.
Kongresnik H. A. Hetz je pričel križarsko vojno proti brezvestnim trgovcem, ki razpečavajo slabo blago namesto pristnega. Zakoni so v tem oziru zelo strogi in on zahteva, da se jih vpošteva in izvršujejo. Opozoriti želimo svoje prijatelje na to dejstvo, ker znamo za slučaje, ko se je dobro-znano blago, kakor Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ponarejalo in prodajalo prezaup-nim odjemalcem mesto pristnega blaga. Bodite skrbni in ne stavite v nevarnost svojega zdravja ali celo svojega življenja. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je prav dobro zdravilo v mnogih boleznih želodca in drobovja, če se uživa po navodilu. Kadarkoli potrebujete čistila, ki ne oslabi telesa, dobre slasti in dobre prebave brez vsake neprijetnosti, poskusite to zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Trinerjev liniment je zelo močan in zato bolj učinkuje nego drugi pri zdravljenju oteklin, revmatičnih in nevralgičnih bolečin, iz-vinkov in okorelosti.
(Advertisement)
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo št. 113
S.	S. P. Z. v Meadow Lands, Pa. v nedeljo
13.	julija t. 1.
točno ob 9. uri predpoldne pri potoku, 5 minut hoda od Allison p -ulične železnične postaje. Na piknik vabimo vsa sosedna d ruš L a, rojake in rojakinje, da se vdeleži-io v polnem številu.
Za vstanovitev socialističnega kluba bo govoril Josip Ambrožič.
Vstopnina $1, ženske v spremstvu vstopnine proste. Za dobro in točno postrežbo bo skrbel za to izvoljeni
(7-11-13)	ODBOR.
ČE DOLGUJETE na naročnini lista Glas Svobode in ste prejeli opomin, pa vsled razmer ali raznih vzrokov niste v stanu poslati ponovljeno naročnino in če želite, da Vam list še nadalje pošiljamo, tedaj nam nemudoma sporočite na dopisnici, da Vam list še nadalje pošiljamo in da Vam ga ne vstavimo z prihodnjo izdajo.
NAZNANILO!
Članom društva “Delavec"' št. 59 S. S. P. Z. v Conemaugh, Pa., se naznanja, da se bode vršila prihodnja dr. seja 20. julija t. 1. — Sklep zadnje seje je, da se mora vsak član iste vdeležiti. Imamo namreč več važnih točk za rešiti. Na dnevnem redu je tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo. Kdor izmed članov se te seje nebo 1 deležil, bo moral plačati v društveno blagajno 50 centov. Izvzeti so le bolniki in zelo oddaljeni cli-ni.
(7-11-12)	ODBOR.
NAZNANILO.
Društvo št. 7 S. S. P. Z. v Aro-na, Pa. je na zadnji redni seji sklenilo, da se morajo vsi člani vdeležiti prihodnje društvene seje, katera se bo vršila dne 13. julija t. 1. Kdor brez tehtnega vzroka izostane, plača 50c v društveno blagajno. Razpravljalo in sklepalo se bo o zelo važnih stvareh, zatorej bratje vsi na sejo 13. julija. Z pozdravom
Mike Rajer, tajnik.
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo št. 11 S.
D.	P. in P. D. v Conemaugh, Pa.,
v nedeljo 13. julija t. L,
točno ob 2 uri popoldan na New Paint.
Vabimo vsa sosednja društva, katerekoli organizacije, posamezne rojake in rojakinje, da se ga blagovolijo v obilem številu vdeležiti. Vstopnina za možke je tolar, ženske so vstopnine proste. Za dobro in točno postrežbo jamči
ODBOR.
KRVAVA NOČ V LJUBLJANI,
to knjigo, ki obsega 160 strani, dobite zastonj. Vsakemu novemu naročniku na Glas Svobode, ki celoletno naročnino direktno na nas pošlje, pošljemo na zahtevo omenjeno knjigo zastonj in poštnine prosto.
Romanizem je navaden staro rimski paganizem, ki so ga ožive la krščanska imena. Romanizem in paganizem rodita drug druzega zatorej si sta tudi tako zelo podobna.
NAZNANJE.
Vsem društvenim uradnikom S. S. P. Z., naznanjamo da naj pošljejo vse društvene popravke na glavnega tajnika in ne na nas. Mi nesmemo nič popravljati, in se moramo držati tega, kar nam gl. tajnik pošle.
“GLAS SVOBODE".
PROŠNJA!
Vse naše cenjene zaupnike in zastopnike, ki so imeli ali še imajo za razpečavo naše knjige “Škof proti župniku”, najvljudneje prosimo za obračun, da uredimo naše knjige.	Uprava Gl. Sv.
DENAR POŠIJAMO V DOMOVINO.
	Po sledečih	cenah:	
Za	$ 10.35 		. Kron	50
Za	$ 20.50 		. Kron	100
Za	$ 30.85 		. Kron	150
Za	$ 41.00 		. Kron	200
Za	$ 61.50 		Kron	300
Za	$102.50 		. Kron	500
Za	$204.50 		Kron	1000
Za $1020.00 			. Kron	5000
Poštnina je všteta		pri teh	svotah.
V tej	banki se menja, kupuje iD		
prodaja	inozemski	denar.	Austro-
Ogrski	denar se kupuje brez		odbitka:
za 5 kron plačemo en		dolar.	
Pišite po cene in pojasnila			v sloven
skem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
DVE HIŠI NA PRODAJ.
Hiša št. 2012 na Blue Island Ave. pritličju soba za saloom z vsem pritlikami; nadstropje 6 ru-mov s kopalnico, vodovod, plin itd.
Hiša št. 2019 Fort Street, pritličju prostori in hlev; nadstropje fiat in 7 rumov, s kopalnico in z vsem potrebnim.
Ohé hiši ste brez bremen in se prodate radi rodbinskih razmer. Kapital se dobro obrestuje.
Vse podrobnosti se izve pri lastniku
Edward Pauch,
2012 Blue Islarad Ave., Chicago.
SCHWITZNER CL0THING C0.
Najstareija in najizanesttjiveja trgovina na zapadni strani mesta
VIDI IN VERUJ!
Pridite vsi, obiščite našo prodajalno, da se prepričate o kakovosti in vrednosti oblek za možke in 'dečke. Vse na-jnovejšega kroja in barv.	m
Obleke za možke od $7.00 do $25.00 Obleke za dečke od $5-00 do $15.00
MnogoštevMio raznovrstnih klobukov, kap, srajc in spodnjih o-Jlek; z enio besedo vse možke potrebščine.
1828-30 BLUE ISLAND AVE.
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
GRANAT
n
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraja.
M Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti ■V	mi te bodemo zadovoljili.	KUŠI
*-jil—	O
Vogal Blue Island ave. in 18. ceste
Prodajalna je odprta vsak večer razen ob sredah in petkih. Gb ne-daljah je odprta dopoldne.
i
?
1?
r
Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-apada ▼ to stroko. Popravljam ti di ure in drogo.
V	za ogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK ČERNE
♦>034 8t. Clair Are	CLFVELASD, O.
t
S
NIKJER V TEM VELIKEM MESTU NE DOBITE TAKO VELIKE IN RAZNOVRSTNE IZBERE
Možkih in mladenič-
kih modernih oblek
kot so te, katere prodajamo mi po $7.00, $10.00, $12.00, $15.00, $18.00 $20.00 in $25.00
Z veseljem vam jih razkažemo in Vas vljudno vabimo na ogled.
M. A. WEISSKOPF, M. D.
Zdravnik in Ranocelnik = Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL.
Teil. v nraJdu: Canal 476	Tel. v stanovanju: Latvndale 8996
URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan in od 7. do 9. zvečer razen ob sredah in nedeljah.
DR. WEISSKOPF je gl. zdraviliški nadzornik S. N. P. J.
avstro-amerikanska-linija.
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUTETo IZ NEW YORKA:
Argentina, ...... 16. julija
Martha Washington, 26. julija
Kaiser Franz Joseph I., 30. jul. Eaura,...........23. augusta
Parniki odplujejo redno oo aredaa oo 3. uri popoldne iz pristanišča Bush's Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste » South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanište najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuj« se v SLOVENSKEM JEZIKU
«LAVNI
ZA8TON
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempf glavni zast. na zapadu 120 N. La Salle St. Chicago.
DOPISI
KONVENCIJA S. S. P. Z.
Na glo m a se približuje čas, ko se ima vršiti konvencija S. S. P. Z. Če se ozremo nazaj na zadnjo konlviencijo, vidimo iv teku tega časa, kratkega obstoja naše organizacije velikanski napredek, s ka-koršnim se more primerjati malo-katera organizacija. Iz neznatnega .števila društev jih je narastlo v mogočno četo, in iz male čete članov so se pomnožili v mogočno več tisoč kroječo armado. Napredek Zvicze nam kaže, da je bila listano vijena na podlagi, po katetri' se hoče članom v potrebi po kar najbolj sigurni poti lajšati gorje. In dejstvo je, da se je to tudi vedno izvrševalo.
In sedaj po treh letih se zo.j^et vrši konvencija, ki Uma nalogo, da ho mogočno stavbo ¡utrdi z popolnejšo ustavo, zavrže kar ni ,pri-mernesra. utrdi kar je dobrega in ■ »popolni ustavo duhom časa odgo-1 (viarjajoeo. Docela se strinjam z izvajanjem ' gl. nadzornika brata Dnllerja, ki priporoča društvom, da volijo najboljše člane delegatom. kajti od teh je v prvi vrsti odvisen bodoči razvoj Zveze. Potrebno je, da se z vso pozornostjo posvetimo tej nalogi, kajti maša organizacija je mlada in potrebno je spremeniti marsikaj. Vso čast in priznanje ustanoviteljem Zveze; s ponosom lahko zrejo-na svoje delo.; kajti bili so možje na mestu. Priznanje pa zasluži tudi glavni odbor, ki izvršuje svoj težaven pošel v strogi nepristranosti in v bratski skrbnosti pomoči (Vrednim članom.
Razposlana so društvom pooblastila. delegatov. Društva bodo zbirala med seboj najdejavnejše in najbolj zmožne za Zvezo vnete može. ki bodo z. modrimi ukreipi temelj Zveze še bolj utrdili. Pri volit vi delegatov je potrebno od. strani članov' naj večjega preudarka. Premisliti je treba, dobro, bode li zaupnik društva tudi v resnici vso eneržijo porabil v -pro-speh Zveze, ne oziraje se na morebitne osebne interese. Kaj rado se zgodi, da društva izvolijo delegate, ki ne dosežejo oziroma si ne prizadevajo doseči od društev zaželenih mnenja in posledica temu so društveni prepiri. Pomisliti je treba,- da čaka delegate na konvenciji naporno delo, kajti izpopolniti bo treba, marsikaj. Ako ¡si je že zadhja konvencija, ko je bila še samo mala peščica društvenih zastopnikov, tako preudarno sestavila, Zvežimo Ustavo, toliko več smemo pričakovati od zastopnikov -letošnje konvencije, ko si je 'Zveza pridobila toliko novih za d-clo vnetih moči.
Toda s tem še ni vse končano. Treba je tudi, da društva sama razpravljajo o koristi Zveze, ter da predlože ;s|voja mnenja o posameznih to pikah ustave konvenciji. Bratje in sestre, veselo razpoloženje v interesih Zveze naj zavlada med nami! — Razpravljajmo o njih v bratskih krogih, na društvenih sejah in v našem glasilu. Pustimo za sedaj mračnjake, naj lajajo, — saj lajajo v luno, pa se poprimimo za sedaj za nas tem važnejšega problema. S tem, da se naše vrste mogočno množe, damo nazadnjaštvu najlepši odgovor. Pokažimo jim pa tudi, da smo tudi zmožni, sami sebe — vladati.	I.	Smuk,
član št. 20 S. S. P. Z. Cleveland, O.
z mojim življenjem. Spomini mi uhajajo na moja mlada leta, ko
sem bil še boso-peti paglavec star okrog 7 let. Z svojimi sovrstniki sem šel v cerkev in se radovedno okrog oziral, toda oko strogega cerkovnika me je hitro opazilo ter me prijel s tisto pripravo (prinas pravimo kajfež) za nos, ki rabi za gašenje sveč in me obrnil na tisto stran kamor navadno dobri kristjani gledajo.
To je bilo prvič seveda, da se to godi dandanes še pogosteje pa me ne potegne cerkovnik ampak kakšni lepi rudečelični obrazek razposajene šestnajstletne “stvar-ce božje”. Sedaj pa pridno pobiram podpise po naselbini kdor hoče prostovoljno ¡pristopiti lin kandidirati za vedno devištvo. Jaz bom seveda vpisan že na prvo stran.
Rad bi poročal kaj novic, a žal ni posebnih. Tu pa tam se oglasi včasi Mrs. štorkla in podari za “prezent” kakemu rojaku mladi naraščaj.
Z delom se nočem nič pohvalit, ker me še takrat skrbi kadar moram obleči črne hlače in oditi glo-bclko v osrčje zemlje razkladati kamen, ker sedaj sem že toliko naprej prišel, da mi ni potreba premoga nakladati.
Z.časopisi tudi nismo najslabše preskrbljeni, najbolj redki so iz-tisi Amer. Slovenca a nasprotne najgostejši Gl. Svobode. Znana mi je hiša ki dobivajo pet številk tedenske izdaje in to imejmo za vzor. Vsaki zaveden delavec naj I bode dober pralec, vesten naročnik delavskih časnikov, ker samo potem je nam napredek naselbini zagotovljen. Samo pod tem pogojem bomo lahko s ponosom rekli: Tudi na Broughtonu se dela dan! Pozdrav!
John Dolinar.
Broughton, Pa.
Vroče julijevo solnce mi pošilja žgoče žarke na papir. Zas’enčiti mu hočem s tem, da nagnem svojo veliko glavo v nasprotno smer, ker tako radovedno zija na beli papir, kakor deklica na prvo zaljubljeno pismo svoje prijateljice.
Huda vročina je nastopila z vso krutostjo. Tudi meni je vroče, da se kar topim. Prvič od gorkega solnca in drugič od gorke?... No, saj bodete tako uganili, kaj hočem reči. Če pomislite cele skladišča papirja, cele knjige poštnih znamk in polne “čebre” črnila kar je šlo vse Boginji ljubezni na altar potem se ni potreba čuditi, da je tudi meni tako (pekleman-sko vroče). A vse bi še šlo, ko bi imel kaj od tega pa mi smete vr-jeti, da nič. Podoben sem potniku, ki je odpotoval pred dvajsetimi leti okrog sveta in se danes vrnil ravno na tisto mesto kjer je potovanje začel. Vidite to je- primera
Kolikor je meni znano je nase penzijsko društvo.št. 9 prvo te or-' ganizacije, katero si je nabavilo društveno zastavo. Naše društvo je še mlado, toda njegovi člani so napredni in se živo zanimajo za napredek društva, kar je tudi vse hvale vredno.
Tem potom se zahvaljujem vsem društvam, katere so nas obiskale ter jim želim dober napredek, in zahvaljujem se tudi vsem posameznim članom in nečlanom za poset.
Kakor je pri ustanovitvi društva veliko dela, vseeno se vse uredi če so dobri člani, katerim je pri srcu društveni napredek. Društvo je podobno cvetlici, katera raste na slabi in neobdelani zemlji in poganja le kakšen ovenel cvet, druga cvetka, katera pa raste na dobri zemlji, požene kraseiv cvet.
Toraj želim vsem podpornem društvam, da se obilo razcvetejo ip da bodo rodile sad v blagor in korist slovenskega naroda.' Dan razvitja zastave pa naj ostane v vednem spominju
J. Zakrajšek, gl. pbdpreds.
West Allis, Wis.
Z zadoščenjem se zamore konstatirati, da je tukajšna naša slovenska naselbina vendar precej naprednega mišljenja, čeravno si nekatere osebe prizadevajo na vse načine, da bi ukoreninile svoje klerikalne ideje med nezavedneže in jih spravile pod črni plašč in v duševno temo. Za dne 29. junija, nedeljo popoldan je bil sklican v podcerkveno dvorano u-stanovni shod za katoliško podporno društvo, ki je pa bil le velika blamaža za te peteline, čeravno so osebno agitirali od hiše do hiše ter se tudi osebno potru-! dili na dom po vsakega zboroval-' ca, katerega so potem spremljali kot častna telesna straža v dvorano. Ko bi bili -poslali po vsakega z automobilom, bi imeli morebiti več sreče, ker bi se ljudje potem bolj zanimali, vsaj zaradi komod-nega automobilnega sprehoda. — Tako pa so imeli smolo ter so jih zbrali skupaj celo vojno broječo beri in piši šest zborovalcev in še med temi so bili skoraj vsi taki, ki so šli bolj iz radovednosti ali prisiljenosti kot pa iz prepričanja. Koliko vpitja in krika so pripravljali ! Ko so zapustili klet-oprostite podcerkveno dvorano, — so bili poparjeni kot cucki, kadar so tepeni. ,Za enkrat so torej pošteno pogoreli. 'V drugič se jim menda ne bo več poljubilo mlatiti prazne slame. Zasejali bi najbrž radi med nami prepir, ker jim je žal, da se ne pretepamo. Pa mi nismo tako neumni, da bi šli klerikalcem na lim in se jim zavdinjali. Živeli smo brez hujskanja do sedaj pa še bodemo tudi za naprej in mir bo.
S prvim julijem dobimo v naši naselbini en salun več; naš rojak L. Lončarič bo vsakega žejnega napojil in lačnega nasitil na oglu National ave. in 53. ave., kjer je bil do sedaj angleški salun. Želimo mu dosti uspeha ter mu obljubljamo in prisegamo pri “puf knjigi”, da ga bodemo pogosto o-biskali, če nas bo kaj pridno “tri-tal”.	Komanov Mihalek.
Skidmore, Kans.
Poročati hočem nekoliko o veselici, katero je priredilo S. i). P. in P. društvo dne 29. junija, in ki se je nepričakovano dobro obnesla. ¡Solnce je pripekalo in klub naši temperenčni državi smo imeli v izubilju hladnega ječmenovca, da smo si zalivali naša suha grla.
Godba na pihala je koncertirala a potem se je razvil pa živahen ples, tako da je marskateri se zasukal urnih korakov.
Richmond, Cal. '
Že dolgo časa čitam Glas Svobode pa vendar še nisem čital kak dopis iz tukajšilje naše slovenske naselbine; tedaj prosim da priobčite teh par vrstic.
Z delom gre tukaj jako slabo, delali nismo nič skoraj celo zimo in šele sedaj je malo boljše, da človek na cesti naredi kakšen “šilit”, včasih dva tudi tri, več pa ne. Zato ne svetujem, da bi kak rojak sem prišel zavoljo dela.
Nas ¡Slovencev je malo tukaj, in še to kar nas je, ni med nami nikake sloge; kjer je sloga tain je moč in se tudi kaj naredi. Tukaj nimamo še nobenega slovenskega društva, a predzadnji mesec nas se je bilo zbralo' kakih 15 mož, da bi ustanovili kako slovensko bratovščino ali društvo; nas je bilo 7 Slovencev ali Kranjcev, drugi so bili Dalmatinci, Hrvati in Ličani. Toda, kakor smo se sestali, tako smo se razšli; to pa zato, ker je bilo največ takih, ki popu v hlače gledajo, mi pa svobodomiselci in to ni šlo nikakor skupaj.
Mi smo hoteli ustanoviti društvo “Slovenski Naprednjaki” v Richmondu ter ga priklopiti k S. S. P. Z., ali enim so šli kar lasje kvišku, drugi so hoteli narediti kar Jednoto sami zase z društvenim imenom “Jezus Krajc”, ali “¡Santa Marija” ali kakor si bodi, samo nekaj “svetega” mora zraven biti, tretji so pa rekli, da nočejo da bi slovenski naprednjaki imeli društveno ime, ker oni niso Slovenci marveč so Dalmatinci, Hrvati, Istrijani in ves vrag skupaj.
Ko smo videli, da ni sloge, ne moči in da ne bo kruha iz te moke, smo se kar pobrali in odšli.
Tako, svobodomiselci ostanimo vsi skupaj in podajmo si roke, “Jezus Krajc” pa naj tam ostane, kjer je.
J. N. naročnik.
— govorilo se je, da premore čez 100,000 gl. katere je imel naložene po raznih bankah in hranilnicah. — Navadno je imel on prvo mašo, in po maši, ko si je nabasal želodec, se je vsedel za mizo ter računal — bržkone koliko tisočakov mora še skupaj nagrabiti. Toda bil je prekrižan ves njegov račun. Nekega dne je prišel iz Trsta neki Pangerc, ki je bil v fari rojen, in popa' nadlegoval za denar, a pop ga ^e pričel zmerjati z lenuhom ter ga podil naj gre delat. In konec tega je bil ta, da so se ravno pri'njem njegove besede izpolnile, češ, pesti naj padajo. Padla je po njem pest, kajti Pangerc je zagrabil na mizi ležeče škarje ter ž njimi popa zaklal: — Moral je mož pustiti ¿voje tisočake in iti agitirat na drugi svet. Bil je to Vipavski dekan ¡Matija Erjavec.	i
Za danes naj zadostuje, a pridem še.	Primož Sever.
Nokomis, lil.
Ker je dosti rojakov, ki pričakujejo kedaj bo tukajšna majna dogotovljena, da se z delom prične, naznanjam, da bo v par dneh vse gotovo. Do 15. julija bo v majni delalo kakih 75 kompanijskih delavcev; s l. avgustom se bo pa pričelo premog ven spravljati in bodo vzeli okoli 200 novih premogarjev. Računajo, da bo do novega leta prišlo 4CC0 ton pre-Vnoga na dan-in do tja bode zaposlenih 5 do 600 delavcev.
Nova majna je že tudi do premoga in ta teden so pričeli delati — entré — rove in tam tudi stavijo novi “dipel” in nove stroje. Do zime bo okoli 800 novih premogarjev tukaj, tako da bo vseh skupaj okoli 1000.
V mestu imajo čez 100 novih hiš za postavit. Toraj nekaj zavednih in svibodomiselnih rojakov bi bilo tu dobro došlih in mislimo ustanoviti novo društvo za S. S. P. Z., toda je še premalo novih članov, starih nas je tu že za celo društvo, pa ne moremo držati sej ne k njim hoditi ker bližnje, društvo v Witt je 7 milj od tukaj (zopet pomanj-kljaj v pravilih). Zakaj ne bi 10 ali 12 starih članov moglo ustanoviti društvo? Upam da pride sem kaj novincev, ki še niso dolgo v Ameriki, tedaj bomo pa tudi lahko ustanovili društvo.
Podnebje je tu zdravo, premog 9 čevljev visok in delalo se bo vse z električnimi stroji. Kdor hoče sem priti, lahko poskusi svojo srečo. Ljudi vsake narodnosti že veliko tu čaka. Pripomnim še, da jaz ne bom za nobenega zâ delo vprašal, ker unija tisto ne pripusti : vsaki mora sam vprašati. Torej, zavoljo dela ni treba name pisati ali se pa zanašati na mene !
Math Gaishek.
&vAS SV OBo^ [
3622 W. 26. Street, Chicago, III.
CTBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničar jem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
V s clH o‘Vrst ni h Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
Naročnikom
drtxJtVena. pravita in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista
“Glas Svobode”
.	dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko
za 2c se naj priloži za odgovor.
? f f ? f f
... .. - . .. - . . ■ .. - . — - . .. - ■ .. . . . . — - . — - . - ■ .. . . . . .. - . — - . .. . . — . . .. . . . . — — — —
Lorain, Ohio.
V prilogi Vam pošljem $5.50 in sicer $2 za mojo celoletno naročnino, $1 kot prispevek za nakup tiskarskih strojev in $2.50 za celoletno naročnino za mojo ženo v stari kraj, in to v prepričanju, da ne bo ona sama čitala ta preko-ristni list, marveč čitali ga bodo tudi mnogi drugi, katerim bo oči odprl, zlasti ob času volitev, ki ima duhovščina neomejeno moč. Kako nastopa duhovščina ob takih časih, naj navedem sledeče:
Pri nas na Vipavskem je bil pred 13 leti volilni shod, seveda na klerikalni podlagi, za deželnega poslanca; duhovniki so agitirali, da se je vse kadilo in govor je imel kandidat dr. Žitnik iz Ljubljane. Ko je Žitnik končal svoj “deviški” govor, nastopil je neki drugi pop, ki je izspregovo-ril znamenite besede: “Možje in fantje kar vas je tukaj zbranih —■ bilo nas je čez 600 oseb, nek-teri so prišli iz sosednih občin poslušat govore —, zapomnite si, da pri nas dobite denar, in to vsi kar vas je tukaj in kolikor kdo potrebuje — samo da boste na dan volitve stali na naši strani. In če drugače ne bi bilo — tu je pokazal kviško svoje pesti —, naj plačajo naše pesti, samo da je zmaga na naši strani!------
In vidite baš ta dušni pastir si je nakopičil ogromnega denarja,
Detroit, Mich.
Malo je nas ¡Slovencev .tukaj v Detroit, Mich. in kolikor nas je, smo tako raztreseni po mestu, da skoraj drug za drnzega ne vemo. Toda kakor nas je malo vendar napredujemo, imamo tri podporna društva in pevsko društvo. Dne 21. junija je imelo dr. št. 123 S. S. P. Z. veselico, kar smo pokazali drugim narodom, da živimo tudi mi Slovenci in da se zavedamo svojih dolžnosti, da nočemo zaostajati za drugimi narodi in če nas je malo, smo pa toliko bolj hrabri in čili. Pokazala je veselica, da čeravno je društvo mlado in malo, vendar se moram s ponosom izraziti v njenim vspehu, kar bi skoraj nemogel pričakovati.
Igrala se je šaljiva igra “Doktor vse zna”, zapelo je pevsko društvo “Ljubljanski Vrh” nekaj krasnih pesmi, kar ga je vse z občudovanjem poslušalo. Nikdo ni pričakoval od pev. dr. “Ljubljanski Vrh”, da bi bilo tako mlado društvo na tako visoki stopinji pevske omike.
Zahvaljuje se dr. št. 123 S. S. P. Z. društvam, katere so izkazale toliko prijaznosti in nas posetili, za kar jim hočemo tudi mi pri prvi priliki izkazati svojo bratsko ljubezen.
Detroitski samec.
PRIPOROČILO!
S tem naznanjamo, da je g. Frank Veranič naš zastopnik za Milwaukee, Wis., West Allis in o-kolico, ter opravičen za Glas Svobode pobirati naročnino, nove naročnike pridobivati in prodajati knjige, kater'e imamo v zalogi.
Uprav. Glas Svobode.
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Benko Rus & Co. Safety razor=jem.
Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine. imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od'vseh drugih izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje kakovosti svetovno 'znana.
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateri se razlikujejo le v tem, da ena vrsta od druge obstoji iz ¡boljše kovine in finejšega izdelka in
sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo In.niklasta glava z 7 rezili v lepi
škatulji .............................................. $1.00.
Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo In pozlačena glava z 13 rezili v fi-
nej škatulji ............................................$2.00
Št. 3. Fino izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo in glava, z 25 rezili	v elegantni škatulji.......................$3.00
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto.
BENKO RUS CO.
11250 Indiana Ave	Chiraga, Illinois
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“S P RA V E D LN OST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPRAVEDLNOST”
Compagnie Générale Transatlantique
Is New York ▼ Avstrijo će« Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dsbivajo brezplačno hrano na parnikih družb«, snažne postelje, vino in rasna mesna jedila.
Pristanišče 57 North Rlvtr vznožje 15th St.f New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: \ S. S. France >novdvovijak)	S. S. La Provence
S. S, La Lorraine	S. S. La 9avoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
9. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. 9. Chicago
La Tov
S. 9. Niagara
9. 9. La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZ
glavni zastopnik za zapadu, 139 N- Dearborn St. Chicago,
Miaara.
«o* lil.
Najstarsjša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centre Ive., Chicago, II).
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zasta-v in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči aa pristnost In okusni Izdelek naročenih potrobUto.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In ,
\
RAZNO IN DRUGO
1
^----------------~----------
KRANJSKO.
Smrten padec s črešnje. Primožič Ignacij iz Žirov, popravljalec ur in žag, je 15. m. m. bil pri posestniku Fr. Tomejlcu. Primožič je zlezel na Tomejčevo črešnjo in obiral črešnje. Pri tem se mu je zlomila veja in Primožič je priletel na zemljo s toliko močjo, da si je zlomil nogo in pretresel možgane Primožiča so prepeljali v deželno bolnico, kjer je umrl.
Otrok je utonil. Ana Žarn iz Dol. Aplenka je imela v oskrbi dveletnega Franceta Žarn. Ta je zašel v precej globoko lužo in u-tonil.
Ker je aretirancu pomagal pobegniti. Orožniki so aretirali v Spod. Pirničah Janeza Kristana zaradi težke telesne poškodbe Andreja Robasa, in so ga, ker je bil begosumen, uklenili. Med tem ko sta orožnika v Bačnikovi gostilni o tepežu poizvedovala, se je po-siečilo Kristanu pobegniti. Tekel je z zvezanima rokama mimo hiše, kjer stanuje tovarniški delavec Jože Merjasec. Ta je takoj uvidel, zakaj gre,' šel je za njim v gozd in mu prepilil verižico na rokah in tako pospešil beg. Obdolženec ne taji dejanja, obsojen je bil na en mesec ječe.
Dvakrat pred sodiščem. Franc Ropotar, posestnik v Zgornjem Berniku, je bil obtožbe zaradi težke telesne poškodbe z razsodbo dne 24. decembra oproščen. Nove poizvedbe so pa dognale njegovo krivdo. Položaj je bil namreč ta. Obdolženec in njegov stričnik Andrej sta gnala troje volov iz Ljubljane domov. Od vasi Skaručne naprej, bila je že tema, se pripelje na razsvetljenem kolesu za njima Andrej Križnar, ki je dajal z zvoncem znamenje za umikanje. Ker se pa ta dva nista zmenila za opomin, je stopil Križnar raz kolo in stavil Franceta Ropotar ja na odgovor, zakaj se mu ne umakne. Obdolženec odvrne, da se takim smrkovcem ne bo Ogibal, obenem ga je udaril po glavi. Zbil mu je klobuk na tla in ga, ko se je ta priklonil, da bi ga pobral, udaril z nožem tako silno po čelu, da mu je prebil čelno kost. Obdolžencu tajenje pri drugi razpravi ni pomagalo, ker so se našli neovrgljivi dokazi za njegovo krivdo. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev ječe. —
Strela je ubila 261etnega sina posestnice-vdove Sušnik vulgo “Brenkov” iz Gorenje Save pri Kranju. 'V petek 20. m. m. dopoldne že zbirali so se oblaki in vreme je bilo hudo suhoparno. Proti poldnevu začelo je grmeti in padale so debele kaplje. Kosci so bežali pod streho istotako gorenji, ki je iskal zavetja pod bližnjim kostanjem. Kar naenkrat udari strela v ta kostanj, ter ubije zgo-renjega mladega kosca.
PRIMORSKO.
Kaj vse ljubezen st’ri. Bilo je v petek — pravijo, da je petek dan nesreče. V Kobaridu so imeli 13. m. m. veliki semenj. Na ta dan pride z vseh strani vse polno ljudi v Kobarid. Do poldne se vrši semenj, popoldne pa se mladina zavrti. Pri plesu je bil tudi mlad vojak, ki je sedaj nastanjen v Kobaridu. Še malo časa je v Kobaridu a njegovo srce si je že poželelo neke domače punce. Slepa ljubezen ga je tako zapeljala, da je bil ves iz sebe, ko je videl, da pleše ona z drugim. Sklenil je, da se usmrti, ker ga punca ne mara. Kakor rečeno, tako tudi storjeno. Šel je v vojašnico, vzel puško in res tudi vstrelil. K sreči pa tako nerodno, da si je prestrelil samo roko pri ramenu. Rana ni nevarna in v 14 dneh bo fant lahko drugi razkrival svoje srčne bolečine. Fant nosi na prsih “cofe” kot dober strelec, sedaj pa mu jih menda odvzamejo, ker je na-se tako slabo meril.
Ustrelil se je v Tolminu neki vojak-rezervist, doma z Ogrskega. Zapušča ženo s 3 otročiči. Baje mu je vojaško življenje delo tako težko, da je sprožil puško nase in si končal življenje daleč proč od svoje domovine.
Aretacija deželnega uradnika laškega mogotca v Gorici. V Gorici je povzročila veliko senzacijo nepričakovana aretacija laškega deželnega uradnika Adriana Gai-desa zagrizenega slovenožrca. —
Gaides je bil tudi tajnik laškega gledališča, predsednik društva “Apollo” in sploh agilen človek na društvenem polju med Lahi. — Bil je tudi blagajnik v “Furlanskem konviktu”. Tam je počel z dečki razne nesramnosti in to ga je privedlo v zapor. O tem se veliko govori in na vidiku je odkritje velikega nesramnega škandala, ki se tiče laških krogov. Poleg Gai-desa so aretirali tudi občinskega tajnika v Terzu Maria Degrassija, ki je bil preje prefekt v omenjenem “Furlanskem konviktu”.
Roparski umor. Orožniški straž-mojster H. Dobrova je našel blizo breginjske občine ob cesti, ki vodi v Robidišče na pol mrtvo trgovčevo hčer Jožefo <3enčičevo. Dal jo je prepeljati v bolnišnico, kjer je dekle kmalo po prihodu umrlo. Imela je težke rane na roki in na spodnjem delu telesa. —■ Pred smrtjo se je še enkrat zavedla in je izpovedala, da jo je napadel zloglasni tat, goljuf in ropar Viktor Zoban, doma iz Italije. Oropal ji je 5 K. Zoban je izginil v Italijo.
Samomor trgovskega pomočnika. V Gorici se je zastrupil 25letni trgovski pomočnik Josip Altran. Umrl je takoj. Vzrok samomora je prepir 's svojim očetom, ki je čevljar v Zidovski ulici, od katerega je zahteval sin denar.
ŠTAJERSKO.
Požar. Dne 11. m. m. je zgorel kozolec trgovca g. Gseta na Vranskem. Ker je bil zraven skladišča, je bila nevarnost zelo velika. Le ugodnemu vetru in požarnim brambam se je zahvaliti, da danes ni spodnji del trga — kup pepela. Na pogorišče so došle poleg domače tudi požarne brambe iz Prekope, Kaplje, Grajske vasi, Go-miljske, Št. Petra in Žalca.
Nesreča v velenjskem rudniku. (Dopis iz Velenja.) Rudniški kapital ima zopet težko poškodbo mladega delavca na svoji črni vesti; dne 10. m. m. je težko ponesrečil dvajsetletni Martin Milan-šek. Ob pol desetih zvečer, ko se začno ljudje voziti v rov, je hotel obesiti vrata na “šalo”. “Šala” pa še ni obstala in je mladenič padel tako nesrečno, da je sedia“ šala” nanj, mu zlomila nogo in ga tildi sicer po telesu težko poškodovala. iSkoro deset minut je vpil na pomoč in ko mu je sape zmanjkalo, je omedlel. Šele potem je o-pazil nesrečo eden strelnih mojstrov in pozvonil, da se je “šala” zopet vzdigila. 'Nezavestnega so ponesrečenca vlekli v pazniško pisarno, od tam v bolnišnico na Li-lienberg; dne 13. so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
V Dravi je utonil pred kratkem blizu Mute potujoči mesarski pomočnik Neuholz, kakor je bilo o-rožništvu lahko konštatirati iz najdene obleke. Najbrže se je šel kopat, a ga je požrla Drava — Trupla še niso našli.
Iz Rajhenburga. Tukajšnji čevljarski mojster in glavni duhovniški agitator Osenjak je podpisal neko vlogo na e. kr. brežiško o-krajno glavarstvo, v kateri se pravi, da je tržko županstvo pri sestavi imenikov za občinske volitve goljufalo. Razume se, da se bode moral Osenjak za to trditev zagovarjati pred kazenskim sodnikom. Si bo vsaj enkrat za vselej zapomnil, kaj se pravi podpisovati namesto kaplanov vloge, v katerih se krade čast poštenim ljudem in žali po nepotrebnem domače urade.
Čudna, zabava. Neki pek na ¡Polzeli se je zabaval s tem, da je štirim svojim psom nalil terpentina zadaj v črevo, vsled česar so živali zbolele in strašno trpele. 0-krajno glavarstvo ga je za to mučenje živali obsodilo na 20 K globe.
KOROŠKO.
Zaprtje šole. Na ukaz zdravstvene oblasti so zaprli v Celovcu zaradi Škrlatice in davice tri razrede ljudsko šole.
Velik požar je izbruhnil na Brdu pri Šmohorju. Ogenj je nastal v listnici Antona Osvalda in je uničil 5 hiš z gospodarskimi poslopji. Škodo cenijo čez 50,000 K, zavarovalnina pa znaša skupno komaj 20,000 K.
Požari. Na planini nad Porečami se je vnel velik kozolec posestva Leonsteinskega. Kozolec je popolnoma zgorel. Vnel seje tudi en del gozda, ki je kljub takojšnji pomoči popolnoma pogorel.
Vsled precej hudega vetra je tvoril požar precejšnjo nevarnost za celo okolico, ker je nosil veter žarke iz višine po celi okolici. — V Spitalu ob Dravi je vnela iskra iz dimnika tovarne za lepljeni papir strehp hiše, kjer so nastajeni tovarniški uslužbenci. Pogorel je en del strehe. Tovarna bo morala streho podreti in jo nadomestiti z novo. — Malo pozneje je izbru hnil ogenj neznano kako v gospodarskem poslopju zidarskega moj stra Scharnidlinga. Zgorelo je gospodarsko poslopje in hiša, od katere je ostalo samo porušeno zidovje. Ob času požara ni bilo nikogar doma. Pogoreli pa so v hlevu trije prašiči in dva telička. Škodo cenijo približno na 10,000 kron. — Pri Sv. Mahorju je pogorelo pet hiš z vsemi gospodarskimi poslopij. 'Ogenj je uničil popolnoma vse. Med drugim je zgorela tudi hranilna knjižica in v nji nekaj papirnatega denarja, katero je skril eden pogorelcev v peči. V Sv. Mahorju samem pa je pogorela delavnica kleparja Lan-geggerja. Ogenj je ogrožal celo sosesko, zlasti vsled hudega vetra in le vstrajnemu delu gasilcev in domačinov se je posrečilo, da so ogenj omejili. Škoda še ni znana.
Nepreviden avtomobilist. Pri Sp. Goričici pri Celovcu je povozil avtomobil Ožbeta Baldaufa iz Celovca triletno Nežo Jančkovo. Otrok ima težke poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
RAZNO.
Generalmajor Lipovščak je bil, ko je dosegel že s 40. letom čin generala in veljal za izredno sposobnega častnika, nenadoma umirovljen. Zakaj ? General Lipovščak je bil dodeljen glavnemu štabu armadnega poveljstva v Sarajevu ter je imel nadzorovati tudi čete ob srbski meji in poročati o gibanju srbske vojske. Do-čim sta bila armadno poveljstvo in generalni štab poučena, da je Srbija ob meji združila mnogo vojaštva, je general Lipovščak ha podlagi lastnega opazovanja poročal, da to ni res, ter se izrazil, da naši ukrepi ob srbski meji niso bili potrebni. Predstojniki pa se na njegovo strokovno mnenje niso kar nič ozrli. Nato je Lipovščak kabinetni pisarni cesarjevi sami poročil o resničnem položaju na srbski meji; v zahvalo za to, da je storil svojo vojaško dolžnost je dobil — plavo polo. Ni pač razumel naše modre zunanje politike! ¡V tej stvari bi malo luči prav nič ne škodovalo!
Avstrijski nadporočnik — srbski vohun. V Sarajevu je bila te dni sodnijska obravnava proti nekaterim Bošnjakom, ki so bili obtoženi vohunstva in veleizdaje. V teku razprave so dognali, da je nadporočnik Vladimir Ban od 53 pešpolka dezertiral v Črno goro. Pobegnil je že v jeseni od svojega bataljona v Foči in je od takrat v črnogorski vojaški službi. Nadporočnik Ban je dajal navodila srbskim odposlancem, ki so nabirali prostovoljce za vojno v Bosni. S srbskimi kmeti je imel tajne sestanke in jim v imenu srbske vlade obljuboval različne lagodnosti, ki pa se pozneje niso izpolnile. Obravnava je končala s tem, da sta bila obsojena dva obtoženca vsak na štirimesečen zapor, eden na trimesečen, sedem je bilo oproščenih, trije so pa zbežali še pred obravnavo.
Zaradi ljubosumnosti. Na Dunaju se je odigrala on dan strašna zakonska tragedija. V Neustift-gasse sta stanovala 331etni natakar Edvard Polonyi in njegova 311etna soproga. Polonvjeva soproga je bila silno ljubosumna in je pazila na vsak korak svojega moža. To je bilo Polonviju odveč in zaradi tega sta se dostikrat prepirala. V petek proti jutru so naenkrat zaslišali zopet glasno prerekanje iz Polonyjevega stanovanja in kmalu nato tri zaporedne strele. Ljudje so hiteli v stanovanje, a je bilo zaklenjeno. Končno je odprl stanovanje devetletni Po-lonyjev sin, ki je bil ves bled in objokan. Pripovedoval je, da je mati streljala na očeta in potem na sebe. V sobi so našli Polonyje-vo ženo z dvema streloma v levih prsih, poleg nje je ležal Polonvi, katerega je zadela kroglja v srce. Zdravnik je takoj prišel in kon-statiral smrt. Žena je držala revolver še v roki.
če hočete zgubiti prijatelja posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemimo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so
plačljive vsakega pol leta. hraniti še danes.
Pričnite
Ameriška Državna Banka
1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111.
HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV.
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,	j. F ŠTEPINA, blagajnik.
Uradne uje so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah, do 9 mre zvečer, ob nedel-ja*n pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
ji®	&	__ SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:
obračajte se do
Kaspar J)ržavne JJanke
Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge In plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odipovedl. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke.
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur- , znih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banka stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari do--TJJL.-I II _ nea	movini.
'§§	Na bilijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko mo-
¿¡¡g*	^Arspaip©'-	narhljo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne
N«	more reči, da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hi-
&E'	trost je naše geslo.
Na denarne pošiljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Chicage poslane denarje se naj pošilja skozi “Post Xg|	Money Order” ali skozi zanesljive banke. MENJALNICA TUJEZLMSKEGA DENARJA.
tTte	KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske
#|P)	družbe po kompanijskih cenah.
nK	Pišite v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v naj-
boljših rokah. V New Yerku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik in spreme ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo.
KASPAR STATE S AL USTK
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL., ^	„
j*##*	m
1 Ovirano delovanje
■
I
S
S
s
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoh ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi baši organi vle-nili ah pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ah čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trillerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ah neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
30JSEPH TEINHB’*

REGISTERED
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ah se čutimo slabo. To zdravilo žehmo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS; TRINER
W 1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
?#••••€
SVOBODA.
(Slika iz Siciljanskega punta.)
Na cerkvenem zvoniku je plapolala trobojnica, zvonovi so 'bili plat zvona in na trgu so vpili ljudje: “Živela svoboda!”
Pred meščanskim shodiščem, pred mestno hišo, pred cerkvijo je valovila množica: Krdelo belih čepic. In sekire ter kos8 so se svetlikale in bliščale. ‘«Potem je truma' porinila naprej in vdrla v stransko ulico.
“Tebe baron, najprvo zgrabimo za vrat! Dovolj dolgo si s svojimi sirovimi drugi trpinčil in bičal ljudstvo!”.
Na čelu vseih čarovnica z zmešanimi. belimi lasmi, samo z nohti oborožena.
“Dol s pijavkami!”
“Dol s farji!”
“ Dol s tabo,' bogati požeruh, ki si nasičen s krvjo revežev, da niti ubežati ne moreš!”
“Dol z beriei!”
“Dol s podkupljenimi izdajalci!”
Tako je divje bučalo med krdelom. In kri sje tekla v potokih, kadila se proti nebu in omamila trumo. Sekire, kose, cunje kamenje, vse rdeče krvi.
“Dol z gospodo!”
“Podrimo . graščine!”
“Umor in smrt!”
Don Antonio se je prerival med ozkimi ulicami. Prvi udarec ga, je pobil s krvavečim obrazom.
“Zakaj? Zakaj me ubijate?”
“Tudi s tabo k vragu!”
Razcapan postopač je pobral l<lo'"ik in ga opljuval.
“Dol z, gosposkimi klobuki!’
“Dol z žezlom!”
“Živela svoboda!”
“Dol s farjem, ki grozi s pe’-' lom tistim, kateri kradejo kruh!’¡je prijel
V hišah, na stopnicah in v izbah so raztrgali vso svilo in boljše platno, ki jim je prišlo pod roke.
Koliko zlatih uhanov je bilo videti v krvavečih uhljih! In koliko zliatih prstanov na rokah, ki so se branili udarcev s srpi!
Baronica je ukazala vrata zabarikadirati ; z debli, deskami, samokolnicami, napolnjenimi sodi so zadelali vhode.
In z oken so streljali na krdelo. Kri za kri! Ljudstvo je počenilo, da so krogle žvižgale čez glave, kajti imelo ni nikakega orožja, da bi odgovarjalo toči krogel. Prej 'bi imelo smrtno kazen, če bi nosili orožje, ne da se mu bi to dovolilo.
“Živela svoboda!”
In vrata so bila razbita.
Na dvorišču, po stopnicah so drveli preko ranjencev. Služinčad so pustili začasno pri življenju.
“Hlapce pozneje!”
Najprvo so hoteli kri baronice, ki se je mastila z jerebieatni in izvrstnim vinčkom. Od sobe do sobe je hitela, dojenca na prsih zasopla — in sob je bilo celo šte vilo!
Slišalo se je rjovenje divjajoče trume. Bilo je kakor šumenje reke.
Starejši sin. bled šestnajstleten mladenič, se je s tresočimi rokami vprl v vrata in klical: “Ma ma! Mama!”
Pri prvem navalu so se vdala vrata in padla na mladeniča. O-jklenil se ie nog, ki so ga hotele ■ pomendrati. Ni več vpil. Mati je zbežala na mostovž in trdno opri jela otročička in mu stiskala, bla zhn od groze, roko na usta, da ne bi vpil. Drugi sin jo je hotel kri ti s svojini telesom; smrtnobled kakor bi sto rok imel,
. Duhovnik se je vračal z ‘blago-j vse te kose. Bliskovito hitro so slavljeno hostijo od službe božje. \ ju ločili! Prvi je prijel za lase, Tudi njega so pobili.
I botrici Luciji, ki je bila v bla-
goslovljenem stanu, niso prizanesli!
“Tmejte usmiljenje,” je vpila, “imejte usmiljenje z mladim bitjem !”
“Dovolj otrok si že spravila na svet.”
Divji trop je samo moril, ali ronal ni. Ljudstvo bi ,si lahko u-tešilo stradanje: a nato ni mislilo. Tudi volk, ako zaide med čredo ovac. ne misli, da bi si napolnil želodec, temveč davi le s slepo besnostjo in togoto.
Lebarjevega sina, ki je gledal -delovanje ljudi, je krdelo istota-ko pobilo. Tako tudi kramarja, ki je v boječi vihravosti hotel zapreti prodajalno. Žena ga je videla, kako je telebnil na tla, do-čim je ona, obdana od petih o-trok. čakala s kadečo juho. “Paolo! Paolo!” je zaklicala. Eden je udaril s koso, drugi s cepcem in 'kakor bi trenil je bil mrtev.
Kakor razljučeni, besni divjaki so nepremišljeno tolkli. Nobenemu niso prizanesli.
Najzloibneje je bilo, ko je padel notarjev sin. štirinajstleten mladenič. Zlatolasi deček se je bil zagozdil med množico. Njegov oče se je bil večkrat vzdignil, preden je končal v blatu in je bil zaklical: “Neddu! Neddu!”
INeddu je prepaden ubežal, z izbuljenimi očmi in odprtimi u-sti in ni mogel kričati. Podrli so ga; vzdignil se je in pokleknil na kolena; množica je drla preko njega; nekdo mu je s težkim čevljem stopil na obraz; pri vsem tem je še s povzdignjenimi rokami prosil usmiljenja. Ni hotel u-mreti kakor oče, ki ga je videl tako tužno preminiti! Presunljivo je bilo! Drvar mu je iz usmiljenja odsekal s koso glavo, kakor bi posekal staro drevo. In pri tem se je tresel kakor trepetiji-kovo listje. Nekdo je zavpil: “E kaj! Ta bi ne bil drugega nego notar! ’ ’
Vseeno! ‘Sedaj, ko so ®i pordečili roke s krvjo, naj pride kar hoče. Vsi! Vsi gosposki klobuki morajo zginiti!
Niso bili udarci, ne stradanje, ki je vzvalovilo kri in razljučilo ljudstvo. Bila je nedolžna kri!
Ženske so bile še ljučje ko drugi. S suhimi rokami so mahale in vreščale ter cvrčale besnosti, nežna bitja, v cunje zavita, na rami nesoč.
“V Židani obleki si hodil v cerkev, da si opravil molitev! Na tu imaš!”
“Gnusilo se ti je, poklekniti poleg siromašnih ljudi! Na, tu i-mlš!”
“Pogini! ¡Crkni!”
drugi za noge, tretji za obleko in jo vrgli čez zid. Premogar ji je iztrgal sesajočega otroka. Tretji brat ni več videl: črno in rdeče mu je bilo pred očmi. K njemu so stopili in mu zmečkali kosti s podkovanimi čevlji; nekoga je vgriznil v roko. ki ga je prijela za vrat in je ni izpustil. Kose niso bile v stanu, predreti si pot in so se svetlikale v zraku.
In v tem ljutem klanju meseca julija, sredi pijanega kričanja izstradane množice ni prenehal zvon biti plat zvona do večera, brez opoldanskega zvonenja. brez “'Če ščena si Marija” kakor v poganski deželi.
Začeli so se razhajati, trudni krvoprelitja; tiho ter v misli zatopljen je bežal vsak od svojih drugov. Preden je legla noč, so bile vsa hišna vrata zaprta; vse se je treslo strahu in v vsaki kmečki hiši je gorela luč. V ozkih ulicah so se oglašali psi, ki so glodali razmetane kosti. In v luninem svitu, ki je vse preplavil, je bilo videti široko odprta vrata in okna zapuščenih hiš.
Delal se je dan; nedelja brez ljudi na trgu in brez zvonenja, ki bi vabilo na službo 'božjo. Cerkovnik se je bogvekam skril, duhovnikov ni bilo od nikoder.
Prvi, ki so prišli na iprosto, so se sumljivo gledali v obraz; sleherni je mislil, koliko ima sosed na vesti. Potem, ko jih je bilo vedno več, so začeli šepetati.
Brez službe božje ne moremo biti na sveto nedeljo kakor psi!
Na zvoniku je še vedno plapolala trobojnica, ki je v julijski soparici izgledala kakor rumena cunja.
In ker se je solnce čimdalje vzdigovalo in sence skrajševale, se je v kotu trga nabrala velika gruča.
Med hišami, koncem ozke ulice, ki je bila zelo strma, se je videla planjava s slamnatorumeni-mi polji, obrobljenimi s temnimi gozdovi Etne. 'Sedaj bodo te gozde in polja delili. — Sleherni je na tihem izračunal na prstih, kolik bo njegov delež, in pri tem je skrivnostno škilil na soseda.
“Prostost, to se pravi, da mora vsakdo kaj dobiti!”
“ Nino in Ramurazzo vendar ne bosta mislila, da se bodo gosposke nasilnosti nadaljevale!”
“Če ni (geometra, da zmeri teren, notarja, da izpiše na papir, potem stori vsakdo, kar se um poljubi! Vse gre križem!”
“Če ješ v gostilni, moraš svoj del zopet deliti?”
“Okradeš ti mene, okradem jaz tebe!”
Drvar je grozeče mahal z rokama, kakor da bi še vedno imel koso.
Dan .zatem se je govorilo, da pride general, da sodi. General, pred katerim se je treslo ljudstvo ! Po veliki cesti so videli rdeče srajce vojakov, ki so se približevali vasi. Ako začnejo valiti kamenje po Ib regij., pomore vse moštvo. A noben se ni genil. Ženske so vreščale in si ruvale lase. In možje, črnobradati, so stali na gori, roke vprte vbok in gledali utrujene vojake, sključene pod ■zarjavelimi puškami, in generala, malega generala, na velikem, črnem konju, na čelu vseh, vseh!...
V	cerkev je general zapovedal nanositi slame, da se odpočijo vojaki. Pred solnčnim vzhodom je jahal, če vojaki niso vstali pri prvem zvoku trombe, na konju v cerkev, preklinjajoč kot Turek. To je bil pravcati mož. Takoj je dal povelje, da se pet ali šest vaščanov ustreli: Pippa, “pritlikavca”, Pizzanella. Izkratka prve na katere je naletel.
Premogar, ki je. pred pokopa-liščnim zidom moral poklekniti, se je drl kakor otrok, spomnivši se materinih besed, ki jih je izgovorila, ko ji je iz rok neusmiljeno potegnil otročička.
V	samotnih vaških ulicah in za vratmi se je iz daljave čulo ne-brižno oddane strele, priglušne kakor možnarjevi streli na praznik.
Pozneje so na mulah prijahali resnični sodniki: (gospodje z očali na nosu, potmi od potovanja; in dočim so v samostanski obednici zasliševali, obtožence, so se zmerom še pritoževali nad mukami potovanja.
.V dolgi vrsti so sedeli obtoženci in vsak, ki je prišel na vrsto si je rekel: “Oj, gorje!”
Neskončna pravda! Krivce so peš vodili v _ mesto, dva in dva vklenjena, med vrstama 'vojakov z nabasanimi puškami. Ob cesti preko jarkov, ograj, skozi vinograde in čez polja so jim sledile ženske. Potne so se opotekale za trumo in kadar se je cesta zavila, so klicale može po imenu, uboge može, ki so morali v ječo.
Ječa je ‘bila visoka in prostrana kakor samostan in zamreženo okno se je vrstilo z zamreženim oknom. Če so žene hotele videti svoje1 može, tedaj je bilo to le vsak pondeljek mogoče, v prisotnosti paznika in za veliko železno mrežo. Vedno siromašnejši in ble-dejši so postajali reveži v mračnem prostoru, kamor nikoli ne posije solnčni žarek. Od pondelj-ka do pondeljka so bili molčeč-nejši; odgovarjali so z rezkimi besedami iu se komaj pritoževali.
Ako so žene pohajkovale po trgu pred jetnišnico, jim je straža grozila s puško. Uboge žene niso vedele, kaj bi začele, kje dobile dela v mestu in sl zaslužile košček kruha. Postelj v hlevu je stala dva krajcarja; bel kruh so snedle v enem grižljaju in želodec je bil navzlic temu prazen; in če so se pripravile, da bi čepeč preživele noč v dolinah na cerkvenih stopnicah, so jih prijeli pazniki. — Sčasoma so se vrnile v domovino, najprvo žene, potem matere. Mlada, lepa ženska se je v mestu izgubila ; nič več niso culi o njej. Vse druge so se vrnile v vas in delale tisto, kar 'poprej. Gospoda ne more zemlje obdelovati z lastnimi rokami in ubogi ljudje tudi ne živeti brez gosposke. In tako so sklenili mir.
Sin umorjenega kramarja je Neli ju Pirru ukradel ženo in mislil, da je napravil dobro delo, ker se je maščeval nad tistim, ki je umoril njegovega očeta. In ako je ženi sempatja prišlo na misel, da se mož vrne, ji stori kaj zlega, tako ji je odgovoril: “Bodi brez skrbi, ta ne pride več iz ječe.”
Noben se ni skoraj spomnil tega dogodka; kvečjemu nekaj mater in starcev, ako «o gledali po planjavi, na kateri leži mesto, ali v nedeljo, ko so videli, kako se drugi mirno pogovarjajo z gospodo o opravilih, dočim so pohlevno stali .-pred Meščanskim domom, čepice v rolkah. — V kratkem času se je vse izpremenilo.
[Pravda je trajala nič manj ko tri leta! In tri leta so ostali kmetje, sužnji v ječi, me da bi videli solnce. Liki mrtveci, ki so prišli iz groba, so izgledali obtoženci vsakikrat, kadar so jih vklenjene pripeljali pred sodišče.
Vsi, ki so količkaj mogli, so" prihiteli iz vasi — priče, sorodniki, zijala; prihiteli so kakor k prazniku, da po dolgem času vidijo brate, ki so jih tu stlačili v takozvane < ‘ kurnike ’ \
Pridi v Crivitz v državo Wisconsin in postani moj sosed.
Tukaj je toliko dobrega, in lepega od tega kraja za povedati, da bi Vam svetoval, če osebno sem pridete, da si lego in dobrote kraja ogledate ter tu živeče Slovence obiščete, kateri Vam bodo razobložili, kakšen razloček je živeti v mestu ali pa v zdravim in rodovitnem kraju na lastni farmi. Jaz imam tukaj silno rodovitno zemljo in lepa letovišča, ki ležijo ob jezerih in tekočih vodah; blizo dobrih šol in izvrstnih cest. Naša železnična zveza je najboljša, kar si jih moremo želeti, in moj svet leži blizo nje. — Tukaj zori grozdje in raste razno sadno drevje prav dobro in je že zasajenih nekoliko vinogradov in sadovnjakov. Divje grozdje raste
tukaj povsod po vsem kraju, kar pomeni, da je kraj ugoden za vinogradništvo. _
Crivitz sam na sebi je majhno in lepo mesto ter ima veliko prihodnost; že sedaj so tu manjše tovarne in velika skladišča, kjer farmerji svoje pridelke vsaki čas lahko prodajo za g-otov denar.
Kupi si farmo da bodeš neodvisen.
Jaz Vam prodam 40 akrov izborne zemlje za zelo nizko ceno, in ko kupite Vam je potreba samo $100.00 na kup plačati a ostalo kupnino znate plačati po obrokih v 8 do 10 letih. Torej pridite in po tanite samostojni farmerji v prosti naravi, bodite sami delodajalec svoji rodbini, da bodete srečno in veselo skupaj živeli. Le na ta način si priskrbite ugodno življenje za stare dni, da bodete z zadovoljstvom zrli v minulost ter brez skrbi za bodočnost svojcev čakali trenutka, ko Vas večna sila. pokliče v boljšo večnost!
Sedaj je cena zemljišču aker $12 do $30 in čez. — Ko priđete v Chicago, Ves na kolodvoru pričaka moj zastopnik, ako popred naznanite kedaj in s katero železnico se od doma odpeljete, ter Vas privede k meni v Crivitz, kjer Vam bom zemljo razkazal. Jaz prodajam edino lastno zemljo in nisem nikakoršen agent, katerem je le na tem ležeče, da svoj “komišen” dobi, brez vprašanja je li potem kupec zadovoljen ali pa ne. — Jaz Vam izročim čisto zemljiško-knjižno listino in Vam jamčim, da bodete povsem zadovoljni.
Pišite na mojega zastopnika' v Ch cago in ga osebno obiščite. S pozdravom
THEO KERSTEN, lastnik
N. PIKLOR, 1523 West 21. Street, Chicago, 111., zastopnik in prodajalec.
Pišite po mojo slovensko knjigo o Zemljičih in farmah, tam bodete vse našli, kar želite znati.
ZASTONJ
MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
VsaKa Knjižica je -¿redna flO.oo -VsaKemu bolnemu čio-oeKa.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše oo našo urejeno zdravilno knjižno Ona knjižica_ svetuje v poljudnem jeziku, kako da se dona voešno zdravL imj-zastrupljena kri slabotni život, z-ubitek moii, revmatizem in trganje v kosteh1 spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci ledvicah	•
Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadave denar dlS Z n i ono zdravilno fcnjižico katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjfni^ao0 zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne kniiiit n ° vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si da „„z knd žica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo ^štninn	-V
žggSL.04"“ •• «* — **■«• 1»
IZPOLNITE OBREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.,; 22 Fifth Ave., Chicaga m
Zanima ponudba’ s k°j° Pokljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da m Ime....................
tako pošlitfe.
Pošta
Država.
In Neli Pirru je videl sina u-morjenega kramarja, ki je na izdajalski način postal njegov sorodnik! Drug za drugim so morali vstajati.
“Kako se pišete?”
Iu vsak izmed njih je moral povedati, kar je vedel: krstno i-me, rodbinsko ime in vse, kar je tnčinil.
Advokati so imeli neskončne govore, mahali so 7. rokami in se po penastih ustih in potnem čelu brisali z belim žepnim robcem in vsak odmor porabili ¿a šeepek tobaka. — Sodniki so dremali za o-čali; — bil je tesnoben pogled! Njim nasproti je sedelo v vrsti dvanajst’ gospodov, ki so neprestano zehali, gladili si brado in šepetali. Gotovo so si rekali, da je sreča, da ne stanujejo v vasi tu zgoraj, kjer so se borili za svobodo. — I11 ubogi obtoženci so skušali brati z njih obrazov-.
Pozneje so sodniki in gospodje odšli se ‘posvetovat in obtoženci so sedeli v tesnobnem pričakovanju, smrtnobledi, strmeči v zaprte vrate.
In ko so se gospodje vrnili s predsednikom, ki je pri govoru polagal roke na trebuh in ibil skoraj ravno tako bled kakor obtoženci, je povzel besedo: Na čast in vest! . . .
... In dočim so premogarja odpeljali in ga zopet vklenili v 0-kove, je momljal: “Kam me vodite? ... V prisilno delavnico?
. Da, čemu neki? Najmanjšega ^koščka nisem dobil .... In vedno so pravili:	‘Sedaj dobimo
svobodo! . . .
^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolit« to takoj storiti, ako želite da se vam list redno pošilja!
Možjeozdravljeniv5dnehH
STALNO OKREVANJE
C0I
:o(
BREZ NOŽA
. .	___________tN BOLEČIN.
Ozdravim veacega, kdor trpi na Varicoceli, Stmcturl; dal}« ozdra.
dr“*lh «?»*«LtiiujU;!
poprlno ozdravljenje. Govorimo v vaeh Jezikih.
Ozdravim pezltlvne teledec, pljuča, ladice In neprilika v jetrih.
(Za neuapetao zdravljenj« ni treba plačati)
TAJNE MOŠKE BOLEZNI
_quba nagona,bolez-ZIV le ŽICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno In tajno. Živčen« onemoglosti slabost. na. por, zastrupljen}« Iz zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchitle. srčne bolezni ln pljučne zdravim po moji najao-veJSl metodi
Nasvet zastonj.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
In vaeh drugih kobnih bolezni, kakor prtiče, luclje, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
DR. ZINS, 183 ShÄS Chicago
°dprtood s »lutraj do 8 zvečer. Ob nzde.Jah od 8 zjutr. do 4Top.

zdravi zobje
CLEVELAND	CLEVELAND
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov trite v korenini in prihranite sl mnogo bolečin kakor tudi stroškov ™ S”° Sl ?? letnem delova Ju pridobili simpatije vsih tukanih Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem katere l
ESU CÜTtÄ’tsr“ 1
DR. A. A. KALBFLEISCH
64J6 St Clatr Ave.
CLEVELAND	CLEVELAND
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer
►
►
►
mr* *
~*m* V T « V -W
'« v <r