VIZUALNI ZAPISI O ZGORNJEM DELU BA.KE GRAPE Nadja Valentineie Furlan IZVLEEEK Elanek prina.a sistematieen pregled avdiovizualnih zapisov vseh vrst o zgornjem delu Ba.ke grape. Avtorica upo.teva tako javno prikazane filme, na televizijah objavljene oddaje in kraj.e prispevke kot tudi zapise, ki so namensko nastali v okviru etnolo.kih ustanov in na treh Alpskih mladinskih raziskovalnih taborih v Podbrdu in okolici. Poleg tega zajame tudi filmsko, video in fotografsko gradivo, ki je veeinoma nastalo med ljudmi na terenu in je pri njih tudi shranjeno. V sklepu avtorica ovrednoti pomen treh sklopov vizualnih zapisov (javnega, poljavnega in zasebnega) za lokalno skupnost, .ir.o javnost in etnologijo. Kljuene besede: etnologija, Ba.ka grapa, avdiovizualni zapis, film, video, fotografija ABSTRACT The article brings a systematic survey of audio-visual recordings of all types about the upper part of the Baea valley. The author has included films shown publicly, televised programs and short contributions as well as recordings which were purpose-made within ethnological institutions and in the framework of the three Alpine Research Camps in Podbrdo and its environs. The survey also includes film, video and photographic material, shot and kept by people in the field. In the final part the author evaluates the significance of the three sets of visual recordings (public, semi-public and private) for the local community, the general public and ethnology. Key words: ethnology, the Baea valley, audio-visual recordings, film, video, photography V letih 1992 do 1996 smo v sklopu Alpskih mladinskih raziskovalnih taborov v Podbrdu (Ba.ka grapa, Tolminska obeina) izdelali dva etnografska videofilma. Takrat sem na terenu in v razlienih institucijah iskala vizualne dokumente, ki bi odslikavali spremembe v prostoru in ponazarjali naein .ivljenja v prej.njih obdobjih, in ob tem se mi je porodila ideja za raziskavo vizualne topografije gornjega dela Ba.ke grape. Odloeila sem se, da bom upo.tevala vse audiovizualne vire ne glede na vrsto produkcije, torej tudi gradivo, ki ga posnamejo in hranijo ljudje na terenu. Glede na nosilce sem se osredotoeila predvsem na filmske in video zapise, ker pa so pri njihovem nastanku veekrat nadvse pomemben vir tudi fotografije (posebno za starej.a obdobja), sem zabele.ila Nadja Valentineie Furlan tudi zbirke fotografskega gradiva. Pri popisu si nisem postavljala nikakr.nih vsebinskih kriterijev, easovno pa vizualno topografijo zakljueujem s koncem leta 1998. Ba.ki grapi pripada east, da je bil prav tu posnet prvi zvoeni celoveeerni igrani slovenski film Na svoji zemlji1. Konean je bil daljnega leta 1948 in je ostal vse do danes moeno prisoten v zavesti Slovencev. Drugaee pa je Ba.ka grapa v vizualnih zapisih nastopala dokaj poredko, zato me v prieujoeem elanku ne zanimajo samo igrani in dokumentarni filmi, ki so bili javno predvajani, oddaje in kraj.i prispevki, ki so jih objavljale razliene televizijske postaje, in izdelki drugih, predvsem etnolo.kih ustanov, ampak tudi filmsko, video in fotografskego gradivo, ki ga hranijo domaeini. Nekje vmes med prvim . javnim in drugim . zasebnim so rezultati treh Alpskih mladinskih 252 raziskovalnih taborovPodbrdo, ki jim namenjam precej pozornosti. V elanku se omejujem na zgornji del Ba.ke grape. Prvi filmski zapis o Ba.ki grapi je bil narejen med drugo svetovno vojno. Ert .kodlar je leta 1944 s filmsko kamero dokumentiral, kako so partizani minirali .elezni.ko progo, da bi Nemcem onemogoeili napredovanje. Posnetki z delovnim naslovom Bitka za Ba.ko grapo so se kasneje izgubili. France Brenk2 trdi, da so partizani kamion s filmi skrili v Sotesko, kasneje pa so ga otroci slueajno odkrili in med igro unieili nekaj filmov, ostalo pa so dobili v roke Nemci. V nadaljevanju knjige pa govori o drugem gradivu iz tistega easa, ki so ga med vojno vihro izroeili sovjetskemu predstavniku na Primorskem, majorju Ribaeenku. Obstaja majhno upanje, da je tudi Bitka za Ba.ko grapo v tem kontingentu. .e takoj po vojni, pa vse do danes sku.ajo odgovorne ustanove (Jugoslovanska kinoteka, Arhiv Slovenije s pomoejo TV dokumentacije TVS) to gradivo pridobiti nazaj, vendar .e vedno brez uspeha.Dolgo so Sovjeti/Rusi trdili, da tega gradiva sploh nimajo, leta 1996 pa je Mihail Vasiljevie Larin, direktor Ruskega dr.avnega arhiva kinodokumentov v Krasnogorsku, sodelavki Slu.be za arhiviranje in doukmentacijo TVS Jo.ici Hafner odgovoril, da je mo.no, da gradivo obstaja, vendar ga ne morejo identificirati. Povabil je zainteresirane, naj pridejo raziskovat v njihov arhiv, zraven pa navedel (izredno visoke) cene poizvedovanja in presnemavanja3. Prva filmska objava iz Ba.ke grape je zapis o .ienici, ki je bil leta 1947 prikazan kot 4. toeka Filmskega obzornika.t. 164. Gre za .ienice na Kne.i in Koritnici. Obzorniki so shranjeni na filmskem oddelku Arhiva Republike Slovenije. Druga zabele.ba krajev Ba.ke grape je kratek odlomek s snemanja filma Na svoji zemlji v enoti Na. film5 v pregledu filmskega gradiva Arhiva Republike Slovenije6. Ka.e, da so bile v desetletjih po vojni prav .ienice tiste, ki so najbolj pritegnile pozornost filmskih delavcev. Leta 1968 je re.iser Mako Sajko posnel .ienico in delovanje 1 Na svoji zemlji, scenarij Ciril Kosmae, re.ija France .tiglic, producent Triglav film, 1948. 2 Brenk, str. 60.61. 3 Original dopisa hrani Jo.ica Hafner, kopija je dostopna pri avtorici elanka. 4 Nemanie 1982, str. 84, enota 125; Kri.nar 1982, str. 13. 5 Nemanie 1982, str. 133, enota 190. 6 Nemanie 1982 in Nemanie 1998. Vizualni zapisi o zgornjem delu Ba.ke grape drugih naprav na vodni pogon na Koritnici. V filmu Plamen v dvono.cu je kmet Brove predstavljen kot nadarjen ljudski izumitelj7. Film je nastal v proizvodnji Viba filma, ki na .alost nima urejenega kataloga svojih filmov. Na moje poizvedovanje o gradivu iz Ba.ke grape so odgovorile negativno .e naslednje ustanove: Filmski sklad Republike Slovenije, Muzej novej.e zgodovine v Ljubljani ter Filmski in gledali.ki muzej. Drugi pomemben vir vizualnih zapisov vseh vrst so televizijski programi slovenskih televizijskih postaj. Od vseh televizij ima Televizija Slovenija gotovo najbogatej.i in najbolje urejen arhiv,eeprav se iz razlienih razlogov niso arhivirale vse oddaje od zaeetka oddajanja leta 1958. Ob pregledovanju arhiva sem ugotovljala, da kraji Ba.ke grape v kartotekah TV dokumentacije, oz. po letu 1989 v raeunalniku, ne nastopajo prav pogosto. Decembra 1975 je bila na Grahovem in na Koritnici posneta oddaja Slavje 253 slovenskega filma ob obletnici snemanja filma Na svoji zemlji8. Avtorica Jovita Podgornik je vanjo vkljueila izjave domaeinov . statistov, re.iserja, snemalcev, luekarjev, igralcev in maskerjev, ki so sodelovali pri snemanju. Nekaj odlomkov je Majda .irca leta 1991 uporabila tudi v oddaji Poveeava . Tugo o Francetu .tiglicu9. Leta 1982 je v okviru oddaj Eas, ki .ivi nastala oddaja Tr.a.ki proces . v imenu fa.izma10 avtorja Janeza Kranjca, v kateri je pribli.no minuta posveeena Simonu Rutarju, prina.a pa posnetke Ruta, lipe, napisne table na rojstni hi.i Simona Rutarja in njegovo fotografijo. V ciklu Na. kraj sem zasledila dve oddaji, ki sta posveeeni Ba.ki grapi, ena prikazuje Rut in Grant11, druga pa krajevno skupnost Podbrdo12. Narejeni sta bili leta 1982 oz. 1983 in vsebujeta nekaj posnetkov zdaj .e precej.nje dokumetarne vrednosti. Podobi Ruta in Granta se do danes niti nista veliko spremenili, zato pa posnetki krajevne skupnosti Podbrdo ke.ejo, da tu eas teee hitreje. Na filmskem zapisu vidimo .e stari Dom starej.ih obeanov, na Baei pa tri hi.e .v grieu., ki so leta 1997 pogorele. Pokojni Albin Kemperle (Jakcou) je prikazan med delom v baearski mlekarni.13 Poleg tega vee kraj.ih filmskih zapisov (ena do dve minuti) prikazuje tovarno Baea v letih 1966 . 196814. O .ienicah na Koritnici v Ba.ki grapi govori film15 iz 7 Kri.nar 1982, str. 57. 8 KF 9958, presneto na VKA 2249/2, 36 minut. Oznake navajam tako, kot jih bele.i Slu.ba za arhiviranje in dokumentacijo TVS. Oznake KF pomenijo, da gre za filmske zapise, vse ostale oznake (VKA, VKA D, B, PS in SK) pa pomenijo oddaje in prispevke, posnete na beta video format, ki prevladuje po letu 1990. 9 B 05588. 10 KF 13799, presneto na VKA 2314, 30 minut. 1 KF D 4981/II, 13 minut, avtor neznan. 12 KF D 4952/I, 15 minut, avtor Vlado Krejae. 13 V Podbrdu sem izvedela, da so pred pribli.no tridesetimi leti snemali v Poreznu, in sicer kmeta Begu.a, ki je nosil .brema. sena, vendar v arhivu TVS nikakor nisem uspela zaslediti kakr.negakoli zapisa, ki bi ustrezal podatkom. Kasneje sem govorila z Antonom Vencljem, direktorjem TV Primorka, ki se je spominjal, da je .e kot snemalec Ljubljanske televizije res bil pribli.no v tistem easu na terenu v Poreznu, ni pa se mogel spomniti naslova filma, kjer so posnetke uporabili. 14 KF 4470/10, KF 0457/3, KF 5818/4, KF 5789/3. 15 KF 6144/11. Nadja Valentineie Furlan 1968, pretvornik na Kne.i v Ba.ki grapi pa ka.e film16 iz istega leta. Filmski zapis iz leta 1970 o raz.iritvi ceste skozi Ba.ko grapo17 je verjetno izgubljen, ohranjena pa sta kraj.a prispevka o Rutu18 leta 1975 in Prezljevi domaeiji (Driselpohu)19 leta 1986. V novej.em easu, odkar Televizija snema na video kasete beta formata, je bilo Ba.ki grapi posveeenih vee kraj.ih prispevkov v TV dnevnikih, Obzornikih, Odmevih, in Poroeilih: - Dom starej.ih obeanov v Podbrdu 199020, - .ivljenje v Ba.ki grapi in problem ceste 199221, - male elektrarne v Ba.ki grapi 199322, -usad zasul cesto v Ba.ki grapi oktobra 199323, 254 - .etev ajde v Grantu 199424, - neurje, poplave in posledice v Ba.ki grapi septembra 199525, - gams se je zatekel k Armanovi hi.i 199626, - obnova kozolca v Rutu 199627, - prireditve Transverzale utrinkov 1997 v Znojilah in Str.i.eah28, - bojkot volitev 199729, - protesti zaradi ceste 199730, - Milan Kuean na obisku v Ba.ki grapi 199731, - predsednik DZ Janez Podobnik na obisku v Ba.ki grapi marca 199832, - Transverzala utrinkov v Znojilah 199833. O Transverzali utrinkov je leta 1997 govoril tudi prispevek Nadje Valentineie v septembrski oddaji Osmi dan34. 16 KF 6128/2. 17 KF D 494/4. 18 KF D 2554/5. 19 KF D 5347/11. 20 VKA D 318/1. 21 VKA D 871/1. 22 VKA D 966/2. 23 VKA D 1210/1. 24 VKA D 1944/2. 25 VKA D 1892/1, VKA D 1895/1, VKA D 1896/2. 26 VKA D 2099/2. 27 VKA D 2225/1, VKA D 2353/2. 28 VKA D 2586/3, VKA D 2592/1. 29 VKA D 2691/3. 30 VKA D 2697/1. 31 VKA D 2713/2. 32 VKA D 2800/3. 33 VKA D 2956/2. 34 VKA 2142/9, 6 minut. Vizualni zapisi o zgornjem delu Ba.ke grape V oddajah Slovenska kronika oz. Po Sloveniji so bili trije kraj.i prispevki posveeeni Ba.ki grapi: leta 1993 Podbr.ki tovarni Baea35, leta 1995 poplavam v Podbrdu36 in leta 1996 cesti v Znojile37. Barbara Zrim.ek je leta 1995 za oddajo Ljudje in zemlja pripravila dalj.i prispevek o Rutu, Grantu in drugih vaseh zgornje Ba.ke grape ter o prihodnosti obmoeja38. Urednik verskega programa Drago Klemeneie je Ba.ko grapo rad izbral za prizori.ee svojih oddaj. Tako so leta 1991 na Slovenski televiziji za bo.ie predvajali oddajo Sveta noe . slovenske jaslice39, ki je prikazovala bo.iene obieaje v Str.i.eah. Tudi v oddajo Obzorja duha je uvrstil nekaj kratkih prispevkov iz Ba.ke grape: leta 1991 o pozabljenih .upnijah Str.i.ee in Rut40 in o duhovnih vajah v Str.i.eah41, leta 1993 o dnevu duhovnosti v Str.i.eah42, leta 1998 o tednu duhovnosti43, leta 1995 pa 255 so prena.ali opoldansko zvonenje pri cerkvi sv. Ane na Grahovem ob Baei44. Istega leta je Teja Bidovec naredila serijo oddaj Tiri skozi eas in v sedmi in osmi oddaji z naslovom Po sledi rek 1 in 245 podrobneje pokazala progo Jesenice . Nova Gorica. Seveda del oddaje ka.e tudi Ba.ko grapo. Jo.e Galie je leta 1996 za svojo oddajo Po domaee46 posnel .tirinajstminutni prispevek, ki med drugim predstavi rutarsko lipo in .enski pevski zbor. Marca 1998 je kot odziv na bojkot volitev in zahteve Graparjev Mojca Dumaneie Ba.ki grapi posvetila TV tribuno in ji dala podnaslov Zadnji graparji na svoji zemlji47. Prina.a tako posnetke Ba.ke grape kot tudi mnenja mnogih domaeinov in odgovornih ljudi na ministrstvih. Televizija Koper redno predvaja regionalni program . oddajo Na.i kraji in ljudje . in gotovo jih je bilo nekaj posveeenih tudi Ba.ki grapi (avtoric Mojce Dumaneie in Karmen Leban), vendar na .alost arhiva .e nimajo urejenega, zato je te.ko priti do toenih podatkov. Anton Vencelj, direktor novogori.ke televizije Primorka, mi je povedal, da v Ba.ki grapi snemajo dokaj redko, ker je vidljivost Primorke omejena na spodnji in srednji del So.ke doline, bele.ijo pa pomembnej.e dogodke (povodnji, bojkot volitev, Transverzalo utrinkov). Podobno velja za tolminsko kabelsko televizijo Grad, ki je 35 SK 11/1. 36 PS 28/2. 37 PS 42/2. 38 B 016458, 12 minut. 39 B 05719, 38 minut. 40 B 0476. 41 B 04526. 42 B 06516. 43 B 06272. 44 B 013705. 45 B 015937. 46 B 016409. 47 B 024745, 47 minut. Nadja Valentineie Furlan omejena samo na Tolminsko kotlino. Njen lastnik .tefan Rutar je na.tel nekaj tem, ki jih je obravnaval, na primer vse gostilne, povodnji, .olo, vo.njo v Rut ipd. Na Primorki delajo v beta tehniki, Grad pa v S-VHS tehniki. Naslednji potencialni vir vizualnih zapisov so razliene muzejske, znanstvene in pedago.ke ustanove, ki se med drugim posveeajo tudi preueevanju in izdelavi vizualnih zapisov. Kar se tiee zadnjega, danes vodijo etnolo.ke ustanove, historiat pa sega nazaj v petdeseta in .estdesta leta, ko si je Niko Kuret prizadeval za uveljavitev filma pri etnolo.kem delu48. Kasneje je njegove pobude uresnieil in nadgradil Na.ko Kri.nar, ki je leta 1983 pri Znanstveno-raziskovalnem in.titutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ustanovil Avdiovizualni laboratorij, poleg tega pa je dejaven tudi pri 256 pedago.kem delu na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete (Univerza v Ljubljani), kjer vodi seminar iz vizualne antropologije. Prav v okviru tega seminarja je .tudent Sa.o Bizjak leta 1995 posnel komemoracijo pred podbr.kim spomenikom in dogajanje na pokopali.eu. Gradivo in zmontirani prispevek49 sta shranjena v Avdiovizualnem laboratoriju ZRC SAZU. Slovenski etnografski muzej je za razstavo Udomaeena svetloba, Svetila in njihovi pripomoeki z etnolo.ke perspektive, februarja 1996 pripravil videofilm Dokumentarni zapisi o izdelovanju svetil in njihovih pripomoekov50. S strokovno sodelavko Ireno Ker.ie sva tedaj med drugim posneli Janka Begu.a iz Podbrda, ki nama je pokazal, kako so v njegovi mladosti delali trske, Vinka Begu.a iz Str.i.e, ki je pokazal postopek izdelave bakel, in Angela Ortarja iz Ruta, ki je rekonstruiral tkanje traku za stenj z grebenom in eolniekom ter netenje iskre s kresilom in kresilnim kamnom. Etnologi terensko delo pogosto opravljamo tudi v okviru razlienih raziskovalnih taborov, zato sem se z veseljem udele.ila treh Alpskih mladinskih raziskovalnih taborov, ki so bili organizirani v Podbrdu leta 1992, 1993 in 1995. Vsa tri leta sem vodila videoskupino. Prvo leto sta sodelovala dijaka Lonja Pre.eren in Andra. Iv.ek, drugo leto .tudent etnologije in kulturne antropologije Sa.o Bizjak in tretje leto Matej Kodrie, tudi .tudent Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti. Skupno smo posneli pribli.no 19 ur gradiva v video tehniki VHS, ki ga hranijo v Osnovni .oli Simon Kos v Podbrdu. Precej.en dele. posnetkov prikazuje delo in .ivljenje na taborih, rezultate raziskav in izjave udele.encev. Pribli.no .tiri ure je splo.nih posnetkov .ivljenjskega utripa vasi v zgornjem delu Ba.ke grape, najvee gradiva pa smo posneli prav z namenom, da bo kasneje nastal etnografski film. Na prvem taboru sem .elela posneti gradivo za film o .ivljenju dveh dru.in, o tipieno delavski v Podbrdu in kmeeki na Petrovem Brdu. V Podbrdu sem izbrala tako dru.ino, da bi lahko skozi njihovo .ivljenjsko prakso prikazala vse ustanove, ki bistveno zaznamujejo .ivljenje v Podbrdu: Tovarno volnenih izdelkov Baea, Dom starej.ih obeanov, vrtec, .olo, cerkev, trgovino, po.to, banko, Gasilsko dru.tvo, Karitas, pevski zbor itd. Petrobr.ko dru.ino pa sem izbrala, ker .ivi na veliki trdni kmetiji in nadaljuje tradicijo. 48 Glej elanek Na.ka Kri.narja, Obdobje po Kuretu . med tradicijo in vizijo (1997) . 49 VHS tehnika, 3 minute. 50 Beta tehnika, 14 minut. Vizualni zapisi o zgornjem delu Ba.ke grape Oboje skupaj bi precej celovito prikazalo delavsko-kmeeki naein .ivljenja v zgornjem delu Ba.ke grape. Projekt na .alost ni bil dokonean. Na naslednjih taborih sem se raje odloeala za manj.e zaokro.ene teme, obenem pa sem poskrbela, da se je tabora udele.il kdo od .tudentov etnologije, ki je potem prevzel nalogo spra.evalca, sama pa sem se lahko posveeala snemanju. Na drugem taboru sva sodelovala s Sa.om Bizjakom, po dogovoru z etnolo.ko-jezikovno skupino pa sva snemala gradivo o porokah v prvi polovici 20. stoletja. Devet informatorjev, rojenih med 1903 in 1935, nama je zaupalo precej osebne pripovedi o svojih ljubeznih in poroenih obieajih v easu njihove mladosti. Po koncu snemanja sva imela dobre in moene izjave, ponekod nabite s eustvi, ponekod pa polne humorja. Manjkalo pa nama je vizualno gradivo, saj razen pripo-257 vedovalcev samih, njihovih hi. in nekaj poroenih fotografij nisva imela drugih posnetkov. Ker v easu tabora ni bilo sodobne poroke, ki bi jo lahko posnela, sva si sposodila posnetke porok dveh podbr.ko-kukarskih parov, ki so jih posneli sorodniki. Nazadnje sva se odloeila, da se bo videofilm zaeel s posnetki bistvenih trenutkov moderne poroke, ki bodo slu.ili kot napoved in obenem kontrapunkt nadaljnji vsebini, torej potovanju po spominih pripovedovalcev. Izjave sva nanizala v takem zaporedju, da struktura videofilma sledi razvoju dogodkov v .ivljenju. Od medsebojnega spoznavanja, snubitve, dekli.eine in fantov.eine pridemo do bale, graditve, poroke in ohceti, razlienih vra., poroenega potovanja in nove .ivljenjske skupnosti. Omenjen je odnos dru.be do nezakonskih mamic ter samskih .ensk in mo.kih. Skozi videofilm so razvidne tudi dru.bene silnice, ki so vplivale na .ivljenje ljudi v easu italijanske okupacije in po osvoboditvi, na primer socialna politika, odnos do Italijanov ipd. Videofilmu sva dala naslov po izjavi Janeza Trojarja Usak dabi soj par kokr tica51, njegova struktura pa z vizualno napovedjo in govornim nadaljevanjem poudarja razliko med dana.njimi easi in preteklostjo. V dana.njem easu praktieno vedno fotografiramo in posnamemo prelomne trenutke, da bi vizualne zapise ohranili zase in za svoje potomce, v prvi polovici stoletja pa si .e poroenih fotografij niso mogli privo.eiti vsi, eeprav je bil pomen poroke, posebno cerkvene, neprimerno veeji kot danes. Prav zato dejstvo, da so bili pripovedovalci pripravljeni z nami deliti svoje dragocene veselo-.alostne spomine, daje videofilmu posebno vrednost. Za zadnji AMRT leta 1995 sem iskala temo, s katero bi eimbolje prikazala Podbrdo z okolico, po mo.nosti razvojno. Za drugi va.en kriterij pa sem vzela filmienost. Odloeila sem se za .eleznico. .eleznica je ena od dominant Podbrda in Ba.ke grape. Fotografije Podbrda redno prikazujejo ali predel ob cerkvi ali pa predel ob vhodu v tunel, predvsem zaradi znaeilnega portala. .eleznica je bila tista, ki je napovedala moderno dobo tudi v Ba.ki grapi in kasneje vplivala na marsikatero spremembo v .ivljenju ljudi. 51 Pripovedujejo Marija Bizjak (Podbrdo), Marija Bizjak (Str.i.ee), Ivanka Eufer (Podbrdo), Janez Kovae (Baea pri Podbrdu), Jo.efa Mlakar (Porezen), Karla Torkar (Podbrdo), Janez Trojer (Trtnik), Tereza Trojer (Trtnik), Jolanda Zgaga (Petrovo Brdo); spra.uje Sa.o Bizjak; risbe Jo.e Bartolj; kamera Nadja Valentineie, Franjo Drole; uporabljeni so tudi posnetki poroke Patricije in Mirana Droleta; monta.a Nadja Valentineie; glasba Tantadruj; produkcija Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU in Zveza organizacij za tehnieno kulturo Slovenije, VHS, 27 minut, Ljubljana 1994. Original hrani avtorica. Nadja Valentineie Furlan Avtorica elanka s kamero dokumentira posebno svetilko v rokah Petra Dakskoblerja: .Take so uporabljali pri gradnji predora. Moj ded jo je dobil za spomin, ko je .el invalidsko v pokoj. Vozieek mu je zdrobil nogo, tako da je bil invalid.. Fotografiral je Matej Kodrie na .elezni.ki postaji v Podbrdu poleti 1996, original hrani avtor. Projekt je dobil delovni naslov Vpliv .eleznice na naein .ivljenja v zgornjem delu Ba.ke grape, bistvena vpra.anja pa so bila: Kak.ne spremembe sta gradnja in kasneje obstoj .eleznice vnesla na razliena podroeja .ivljenja (demografski razvoj, gospodarstvo, cestne povezave, zaposlovanje, obrt, trgovine in gostilne, odnosi med domaeini in pri.leki, stiki s svetom, .irjenje informacij in znanja) v easu Avstro-Ogrske, pod Italijo, v Jugoslaviji in v samostojni Sloveniji? V easu tabora sva z Matejem Kodrieem posnela sedem ur gradiva: intervjuje z enajstimi informatorji, fotografsko gradivo iz prej.njih obdobij, naerte, .elezni.ke objekte, delo na .eleznici, muzejski vlak, vo.njo z vlakom do Grahovega in do Bohinjske Bistrice, kasneje pa sem dosnemavala .e fotografije, ki sem jih dobila v razlienih ustanovah, in naredila posnetke Ba.ke grape iz zraka. Ob snemanju intervjujev sem ugotavljala, da je bila izbira teme pravilna, saj so bili ljudje .elezice izredno veseli in nanjo v vseh easih zelo navezani. Bistvo pove izjava Janka Valentineiea: .Podbrdo bi bilo brez .eleznice ena zakotna vas,. ki sem si jo sposodila tudi za naslov videofilma. Z Matejem sva bila preseneeena, v kolik.ni meri je bilo med ljudmi .e prisotno vedenje o gradnji .eleznice, eeprav tega nihee od pripovedovalcev ni do.ivel sam, ampak so to izvedeli od oeetov ali celo dedkov. Strukturo filma sem zastavila tako, da po kraj.i predstavitvi zgornjega dela Ba.ke grape najprej spoznamo eas gradnje predora in avstroogrske oblasti, potem pa se skozi eas italijanske okupacije bli.amo povojnemu jugoslovanskemu obdobju do easa slovenske Vizualni zapisi o zgornjem delu Ba.ke grape oblasti. Poudarek filma ni na .eleznici sami po sebi, ampak predvsem na vsakokratnih razmerah, na odnosu ljudi do .eleznice in njenem vplivu na njihovo .ivljenje. Okvir filma predstavlja vo.nja z vlakom; film se zaene tako, da se pripeljemo iz predora na podbr.ko postajo, konea pa se s potovanjem nazaj v predor proti Bohinju. Videofilm52 sem dokoneala decembra 1996. .e eisto sve.ega smo javno predstavili 20. 12. 1996 v Podbrdu in tako za rep ulovili 90-letnico odprtja proge skozi Ba.ko grapo. Na predstavitvi sem pozvala gledalce, ki imajo doma fotografije bazena ali .elezniearske .ole, da mi jih posodijo, in sem jih naknadno vstavila v videofilm. Kasneje sem oba videofilma veekrat predstavila ob razlienih prilo.nostih in razlienim publikam. Odziv gledalcev je bil seveda najmoenej.i prav v domaeem okolju. Zaradi izku.enj pri izdelavi obeh etnografskih filmov, pa tudi zato, ker se etnologija 259 vse bolj zaveda pomena zapisov domaeih snemalcev in fotografov53, sem popisala tudi fonde vizualnih zapisov o Ba.ki grapi, ki jih hranijo domaeini. V Podbrdu so .e v sedemdesetih in osemdesetih letih trije snemalci bele.ili dogodke na (8 mm) filmski trak, kasneje pa se jim je pridru.ilo .e vee drugih, ki so snemali z video kamero. Najvee posnetkov hrani Aljo.a Berginc (Podbrdo 32a), ki je najprej s filmsko, potem pa z video kamero dokumentiral pomembne dogodke v zgornjem delu Ba.ke grape, ter .portne in raziskovalne dneve ueencev Osnovne .ole Simon Kos iz Podbrda. Leta 1974/75 je posnel film, ki Ba.ko grapo predstavi predvsem z geografskega vidika. Leta 1979 je snemal ru.enje Fokove hi.e, okoli 1990 leta pa je posnel vse hi.e na Baei in v Poreznu.54 Marko Dakskobler . Andrejkov (Podbrdo 6) je poleg dru.inskih posnetkov in izletov v druge kraje posnel tudi oeeta pri delu na njivi, kjer vidimo Binkelc, .e preden so zgradili monta.ne hi.e, prvi pohod na Porezen leta 1975, dela pri .ienici na Erno prst leta 1976/77, zime z 1,5 metra snega na Sori.ki planini in pot gor, ko je voda odnesla most, veleslalom na Sori.ki planini 1979/80, podiranje Doma starej.ih obeanov in deloma obnovo domaee hi.e. Poleg tega je sistematieno fotografiral krajino v Ba.ki grapi in .e veekrat pripravil projekcijo diapozitivov, s katerih je razvidno opu.eanje njiv in zara.eanje travnikov. Ivan Eufer (Podbrdo 56a) je poleg dru.inskih posnetkov posnel tudi vee porok, ru.enje Fokove in sosednjih hi. v zgornjem delu Podbrda, .portne prireditve na bazenu, 52 Podbrdo bi bilo brez .eleznice ena zakotna vas, pripovedujejo Ivan Arman, Franc Eufer, Milan Dakskobler, Peter Dakskobler, Danica Felzer, Albert Manfreda, Branko Mlakar, Ivan Torkar, Janez Trojer, Jo.e Trojer in Janko Valentineie; stare fotografije so posodili Ivan Arman, Viktor Begu., Ivan Eufer, Anton Humar, Peter Kajzer, Boris Mlakar, Silvo Torkar in Viktorija Torkar; naerte je dal na razpolago Karol Rustja iz .elezniearskega arhiva v Ljubljani; spra.uje Matej Kodrie; kamera, komentar in monta.a Nadja Valentineie; produkcija Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU in ZOTKS, VHS, 59 minut, Ljubljana 1996. Original hrani avtorica. 53 Etnologi in vizualni antropologi na terenu pridobljeno vizualno gradivo analizirajo z razlienih vidikov. Glej na primer elanek Kri.narja in Pahorjeve (1997). 54 O ostalih vaseh obstajajo avdio posnetki pogovorov z va.eani, ki so jih posneli ueenci pod vodstvom Marte Berginc, mentorice .olskega glasila .olareek izpod Erne prsti. Nadja Valentineie Furlan Stanko Pajntar . avtoportret. Posneto v .estdesetih letih, original hrani heerka Roza Pajntar. gasilske vaje idr. V novej.em easu snema tudi z video kamero in med drugim pripravlja dalj.i zapis o delu prijatelja . .elezniearja, ki odhaja v pokoj. Alojz Te.ak iz Komende je leta 1968 na filmski trak posnel poroko pri Balantovih v Kuku in na posnetku zabele.il tudi vlak v dolini. Poleg .e omenjenih so kasneje z video kamero snemali .e drugi. Bojan Burgar (Podbrdo 51a) ima predvsem gradivo o lovcih, lovskem krstu, uplenitvi risa, posnel pa je tudi ru.enje Doma starej.ih obeanov, muzejski vlak ter birme in poroke v video 8 tehniki. Boris Bizjak (Podbrdo 91a) je na VHS-C format zabele.il poroke, krste, pustne prireditve, gasilsko tematiko, povodenj, izlete in tek na Erno prst. Tudi na Grahovem ob Baei so imeli snemalca, to je bil prej.nji .upnik Ciril Bajt (od 1983 do 1994, zdaj slu.buje v Markovcu pri Kopru), ki je v S-VHS, kasneje pa Hi8 tehniki posnel ueence pri verouku (celo kontrolke), birme, obnovo cerkve, posvetitev zvonov leta 1994, prireditve ob obletnici skladatelja Janeza Koko.arja, koncert okteta Simona Gregoreiea pod lipo v Rutu, bo.ieno proslavo, zlato poroko, in .e leta 1983 tudi alpiniste v stenah nad vasjo. Povedal je, da je pogosto sodeloval s .tefanom Rutarjem (TV Grad Tolmin), ki je doloeene dogodke posnel in zmontiral, in .e, da je Aleksander Lisjak snemal sreeanje dru.in v Str.i.eah. V polje vizualnega spadajo tudi fotografije. Za Podbrdo je bila najpomembnej.a fotografska dru.ina Pajntar. Prvi je bil Peter Pajntar, po prvi svetovni vojni pa je njegovo delo nadaljevala .ena Rozalija, ki je s fotografiranjam pre.ivljala dru.ino. Pomagal ji je tudi sin Stanko, ki je po drugi svetovni vojni prevzel obrt (poleg slu.be na .eleznici), dokler se ni leta 1969 z dru.ino odselil v .tanijel. Pajntarjevi so delali tako studijske fotografije (portrete) kot tudi zunanje posnetke. Stanko Pajntar je umrl leta 1991, Vizualni zapisi o zgornjem delu Ba.ke grape fotografska zapu.eina pa je ostala .eni in heerkama, vendar je veeino gradiva (negativi, kontaktne kopije, fotografije) leta 1990 zgorelo v po.aru, ki je zajel podstre.je.55 Silvo Torkar mi je za Hudaju.no posredoval podatek, da je v dvajsetih letih najvee fotografij naredil poklicni fotograf Toma. Seljak s Klav./Podmelca, ki je delal za ves spodnji del Ba.ke grape. Precej krajinskih fotografij in fotografij vasi pa je naredil tudi Fran Pavlin, fotograf in zalo.nik z Jesenic, in jih tudi izdal kot razglednice. Seveda je bilo v Podbrdu in drugih vaseh .e nekaj amaterskih fotografov56, tako da danes skoraj pri vsaki hi.i hranijo gradivo, pogosto iz zelo razlienih virov. Na.tela bom nekaj lastnikov, ki fotografsko gradivo zbirajo bolj sistematieno. V Podbrdu so to Aljo.a in Marta Berginc, Ivan Arman, Marko Dakskobler, v Hudaju.ni Silvo Torkar, na Grahovem Stanka Golob, na Koritnici Stanko .orli, v Rutu Stane Maver . Mi.ko, itd. 261 Pogreb v Podbrdu. Na .alost ni ohranjenih veliko podatkov o dogodku. Ne vemo, za eigav pogreb gre, niti, kdaj je bila fotografija posneta. Zaradi napisa Trattoria Torkar (Gostilna Torkar) lahko sklepamo, da gre za eas med obema vojnama. Poleg podatkov o tem, kdo nosi venec in kdo trakove, kako so se pogrebci postavili v sprevod ter kje stojijo mo.ki, .enske in otroci (mo.ki .e danes po ma.i radi postojijo na istem mestu ob hi.ah), fotografija dokumentira tudi znaeilnosti prostora pred cerkvijo. To je eden redkih strnjenih ambientov v Podbrdu, ki je zaradi ozkosti doline raztegnjeno na vee kilometrov. Fotografija dokazuje, da tedaj .e ni bilo zidanih stopnic do cerkve, da pa se je celotni ambient ohranil relativno nespremenjen do novej.ega obdobja. Zavod za varstvo naravne in kulturne dedi.eine v Novi Gorici ga je leta 1998/99 predlagal za zavarovanje kot kulturni spomenik, vendar je poleti 2001 v njem nastal veeji poseg. Novi lastnik nekdanje kaplanije (tretja hi.a z desne) je stavbo poru.il do tal in .e postavil temelje novogradnje. Fotografijo hrani avtorica elanka. 55 Zapisano po pripovedovanju heerke Roze Pajntar, Bukovica pri Novi Gorici. 56 Eden od njih je bil postajenaeelnik Jo.e Boncelj, ki je v .estdesetih in sedemdesetih letih podbr.ke fante ueil fotografiranja. Kasneje se je preselil na Jesenice, kjer je .e pred leti umrl, zato nisem uspela odkriti, ee se je ohranilo kaj njegovih fotografij. Nadja Valentineie Furlan V Str.i.eah, na Kalu in v Znojilah sta Varja Begu. in Ernesta Drole pri ljudeh za prilo.nostno razstavo ob prvi Transverzali utrinkov zbrali precej fotografij. Poleg tega je .e nekaj zbiralcev, ki ne .ivijo vee v Grapi, na primer Stane Begu. (Tolmin) in Cvetko Zgaga (Nova Gorica). Zadnji se je lotil poglobljene raziskave o Baei pri Podbrdu, zato zbira fotografije in tudi gradivo drugih vrst. Zgodovinar Boris Mlakar (In.titut za novej.o zgodovino, Ljubljana) pa je zbiralec starej.ih fotografij krajev na Cerkljanskem in v Ba.ki grapi. V Ba.ko grapo je rad zahajal tudi eden od starost slovenske fotografije . Jaka Eop (Rodine pri Begunjah), ki je na svojih potepanjih posnel precej erno-belih in barvnih fotografij umetni.ke vrednosti. Mnoge so bile .e objavljenje, mnoge pa hrani v svojem 262 arhivu. Fotografije Ba.ke grape iz starej.ih obdobij najdemo tudi v nekaterih muzejih. Najbogatej.o zbirko hrani Tolminski muzej, ki se lahko poleg fotografij vasi pohvali tudi s fotografijami iz prve svetovne vojne, ki prikazujejo podbr.ko zaledje. Arhiv Gori.kega muzeja, fototeka Narodnega muzeja v Ljubljani in Kartografska in slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knji.njice v Ljubljani pa hranijo manj.e kolieine starih razglednic krajev iz Ba.ke grape. Sklep Zakljueila bom s kratko oceno pomena treh sklopov vizualnih zapisov za lokalno skupnost, .ir.o javnost in etnologijo. Prvi, javni sklop (igrani filmi, dokumentarci, oddaje in prispevki, projekti razlienih muzejev) je pomemben zato, ker doloeeno okolje predstavi .ir.i javnosti, s tem pa tudi domaeinom dvigne samozavest. Kljuenega pomena pri tem je, da se audiovizualni zapisi ohranijo fizieno, prav tako pa je va.no, da so dosegljivi podatki o njih. Zapisi brez dokumentacije so za javnost takorekoe izgubljeni. Drugi sklop (vizualni projekti AMRT Podbrdo) je za .ir.o javnost morda manj pomemben, zato pa ima toliko veejo vrednost na lokalni ravni. Po svoji naravi je nekje med javnim in zasebnim, in sicer ne toliko zaradi vsebine, ampak predvsem zaradi naeina proizvodnje in distribucije. Etnografskima filmoma .Usak dabi soj par kokr tica. in .Podbrdo bi bilo brez .eleznice ena zakotna vas. bi .e najbolj pristajala oznaka nizkoproraeunski neodvisni videofilm. Njuna moe je predvsem v tem, da sta bila narejena v tesnem sodelovanju z domaeini in so ju ti tudi sprejeli za svoja, kar dokazuje mno.ieen obisk javnih projekcij in veliko zanimanje za kopije. Zadnji sklop vizualnega gradiva (fotografije, filmski in video posnetki, ki so prete.no v lasti posameznikov) je najpomembnej.i na zasebni in lokalni ravni. Tudi za to vrsto vizualnega gradiva velja, da brez podatkov o vsebini, avtorjih ter kraju in easu nastanka izgubi velik del svoje vrednosti. Tistim, ki so ga izdelali, in tudi tistim, ki ga uporabljajo (gledajo), daje zadovoljstvo, potrjuje njihov obstoj, dokazuje identiteto. Lahko je dokument osebne in/ali lokalne zgodovine, lahko govori o mestu posameznika v dru.bi, lahko pomaga vzdr.evati vzorce obna.anja, ohranjati dogodke in podobe ljudi za naslednje rodove ipd. Ta sklop je .ir.i javnosti obieajno skrit, lahko pa zanjo postane .e kako Vizualni zapisi o zgornjem delu Ba.ke grape zanimiv, seveda ob predpostavki, da nekdo (etnolog, zgodovinar, ljubitelj, novinar, fotograf, videast, umetnik) tako gradivo odkrije, ga po potrebi analizira, naredi utemeljen izbor in ga javno predstavi. Etnologi uporabljamo vizualije na zelo razliene naeine: kot vir pri raziskavi, za predstavitev rezultatov raziskave, kot predmet raziskave, lahko se celo odloeimo za vizualno metodo, vendar to ni vee predmet tega elanka. Redke etnolo.ke raziskave ne upo.tevajo vsaj kak.nega vizualnega vira. Vizualije lahko pri raziskavi uporabimo kot enega od virov, lahko pa jih postavimo tudi za glavni vir. Pri tem lahko analiziramo vizualne zapise tuje izdelave iz javnega in/ali zasebnega sklopa vizualij ali vizualne zapise, ki smo jih namensko izdelali sami. Pri predstavitvi rezultatov imamo .iroke mo.nosti glede na stopnjo opremljenosti 263 z vizualnimi zapisi. Razprava brez kakr.negakoli dodanega vizualnega zapisa pomeni nieto stopnjo vizualizacije. Naslednja stopnja je, da besedilo dopolnimo s fotografijami, risbami, filmskimi ali video zapisi, vendar besedilo ostaja nosilec veeine podatkov. Veliko redkeje je obratno, ko vizualni viri predstavljajo vsaj enakovredni, ee ne nosilni del predstavitve rezultatov (prva taka knjiga je bila Balinese Character Margaret Meadove in Gregoryja Batesona s podnaslovom Fotografska analiza). V etnologiji .e ni nastala in je praktieno nemogoea predstavitev samo z vizualno govorico. Ne samo, da znotraj filma ali multimedije ponavadi uporabljamo tudi besedila, ampak je vsaj za strokovne namene dodan .e tekst, ki razlaga idejo, metodologijo, potek in specifike raziskave, zakljueke, stopnjo manipulacije z gradivom, strukturo filma ipd. Etnologi pri predstavitvah raziskav veliko pogosteje uporabljamo vizualije zasebnega kot javnega sklopa iz vsaj treh razlogov: prvi je, da so vizualni zapisi proizvedeni in hranjeni pri ljudeh na terenu veeinoma za nas vsebinsko bolj povedni, drugi je veeja za.eita avtorskih pravic javno objavljenih vizualij, tretji pa je dodelana notranja struktura in dodana interpretacija pri zadnjih. To vse velja predvsem, kadar vizualne vire uporabljamo kot vizualne citate pri prezentacijah. Etnologija ima navsezadnje vizualije lahko tudi za predmet raziskave. Pri tem analizira vsebino, naein interpretacije, notranjo strukturo, odnos avtorja do portretirancev, stopnjo manipulacije ob nastanku vizualnega zapisa ipd. S tega vidika lahko raziskuje vse vrste vizualnih zapisov od gradiva do bogato produciranih (zmontiranih) zapisov. Glede na prej omenjene sklope vizualij pa jo seveda zanimajo vse vrste produkcije: vizualni zapisi, ki jih proizvedejo in/ali hranijo ljudje na terenu, javno objavljeni projekti televizijskih hi. in drugih producentov ter vse vrste etnolo.kih vizualnih zapisov. Nadja Valentineie Furlan LITERATURA BATESON, Gregory, Margaret MEAD, Balinese Character, A Photographic Analysis, New York 1942. BIZJAK, Sa.o, Nadja VALENTINEIE, Videoskupina, v: 8. alpski mladinski raziskovalni tabor Podbrdo .93 (ur. Dragan Bo.ie), Podbrdo 1994, str. 52.57. BRENK, France, Slovenski film . dokumenti in razmi.ljanja, Partizanska knjiga, Ljubljana 1980. FURLAN, Silvan, Bojan KAVEIE, Lilijana NEDIE, Zdenko VRDLOVEC, Filmografija slovenskih celoveeernih filmov 1931.1993, Ljubljana 1994. KRI.NAR, Na.ko, Slovenski etnolo.ki film . Filmografija 1905.1980, Ljubljana 1982. KRI.NAR, Na.ko, Obdobje po Kuretu . med tradicijo in vizijo, v: Etnolo.ki film med tradicijo in vizijo (ur. Na.ko KRI.NAR), Ljubljana 1997, str. 127.131. KRI.NAR, Na.ko, .iva PAHOR, Videodokumentacija kot .objet trouve., Ljudska kultura sovodenjske obeine na 264 posnetkih domaeih snemalcev, v: Etnolo.ki film med tradicijo in vizijo (ur. Na.ko KRI.NAR), Ljubljana 1997, str. 205.211. NEMANIE, Ivan, Filmsko gradivo Arhiva SR Slovenije, 1. del Dokumentarni filmi, 2. del Igrani in animirani filmi, Ljubljana 1982. NEMANIE, Ivan, Filmsko gradivo Arhiva Republike Slovenije 1905.1993, Dokumentarni, igrani in animirani film, Ljubljana 1998. VALENTINEIE, Nadja, Dva razliena vizualna pristopa, v: Etnolo.ki film med tradicijo in vizijo (ur. Na.ko Kri.nar), Ljubljana 1997, str. 151.155. BESEDA O AVTORICI Nadja Valentineie Furlan, dipl. etnologinja in kulturna antropologinja. Z etnografskim filmom se je sreeala med .tudijem na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Diplomirala je z raziskavo bivalne kulture v .tudentskem naselju v Ro.ni dolini in rezultate kot prva na Oddelku predstavila z videofilmom, ki ga je dopolnjevala ob.irna pisna naloga. Zaposlila se je v Slu.bi za arhiviranje in dokumentacijo na Televiziji Slovenija. S Slovenskim etnografskim muzejem je deset let sodelovala kot snemalka in realizatorka etnografskih filmov, leta 2000 pa se je v muzeju tudi zaposlila kot kustodinja za etnografski film. ABOUT THE AUTHOR Nadja Valentineie Furlan has a degree in ethnology and cultural anthropology. She became interested in ethnographic films during her studies at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology at the Faculty of Arts. She obtained her degree with a research into the dwelling culture on the campus in Ro.na dolina (Ljubljana), and she was the first at the Department to present the results with a video film which was complemented with an extensive written dissertation. Her first employment was with the Archive and Documentation Service of TV Slovenia. For ten years she co-operated with the Slovene Ethnographic Museum as a cameraman and author of ethnographic films, and since 2000 she has been employed by the museum as curator of ethnographic films.