Štev. 1.                   V Ljubljani, 1. prosinca 1910.                  Leto XI.
             Materinske pesmi
                     Ljubček moj!
               Ljubček moj, le snivaj mirno,            Zate je molila vedno,
                sanja) mi sladkč!                                 ko st bil bolan
Mati tvoja Ijubi vrofe,                         in ob tebl pozabila
sinek, te tako.                                      vseh je svojlh ran .. .
                                      Ljubček moj, le snivaj mirno,
                                         sanjaj mi sladk6!
                                        Matl tvoja Ijubi vrote,
                                        sinek, te tako!
                             Ob slovesu.
                Sln, moj sln, tujlna varat —              Ali eno si zapomni:
                Ne zapusti rojstne hiSe,                       Sreča v domu le prebjva,
                mati prosi te ze stara.                        vsak jo išče in jo Ijubi,
Ah, zaman st solze briše                    vsak je človek ne pozna.
očka tvoj in mat! tvoja —                  PriSli bodo časl, slnko,
kaj pač mar sva tl mjdva I                  ko spominjal se boš tega,
Saj bolest je sama moja,                     takrat na moj grob poromai«
druge nfmain veL na svetu ...          jaz braflHa te bom zlat. ..

1
Uspavanka.
Ah, ne boj se, sem pri tebi,             Jutri zopet greš na trato,
čuvam te tako zvest6!                     boš igrala se z menoj;
Glavo nagni, hčerka moja,               kar želela, tt bom data,
spavaj, spavaj mi sladkd.                 le zaspi mi zdaj takojl
Če ne moreš, ti bom pela, da zatisne sen oči, naj te čuva božja roka, spavaj, spavaj, moja hčil
Svetli biseri.
Kakor biser v rosi
se blešče solzke tvojc,
drago, Ijubko, dete mojet
Tudi mati, sinček,
si na tlhem solze brUe,
kadar žalost jo na večer
v sobici obišCe.
A te solze grenke,
lite Iz bridkostl,
niso kakor tvoje,
biseri sladkostl. ..
V. Vošnjak