Prezzo • Cena Lir (U 3 Poštnin« plačan« v gotovini Štev. 263. F Ljubljani, v petek, 14. novembra 1041-XX Leto VI Itlcifeftiia pooblaščen ka trdilo moje globoko prepričanje ter prepričanje vsega madžarskega naroda, da zna Italija sijajno reševati vse naloge, ki se sproti kažejo, pa tudi vsa vojaška in politična vprašanja, ki so zdaj pereča. Madžarska spremlja te uspešne italijanske naj>ore s toplimi in prijateljskimi čustvi. Vojni dogodki so postavili Madžarsko pred težke naloge, katerih pa si je popolnoma v sv^sti in jih zna zato tudi dobro reševati. Madžarski narod pa se Nemško uradno mnenje o prestolnem govoru angleškega kralja Berlin, 14. nov. s. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je na vprašanje, kaj mislijo v nemških krogih o prestolnem govoru angleškega kralja ob začetku sej v poslanski zbornici, dejal samo tole: »Dovolj bo ponoviti tisto, kar je glede angleškega kralja pisal nekdaj »Times«: Jurij VI. ima navado govoriti in misliti počasi.« »Podli Amerikanci« Newyork, 14. nov. s. Pod naslovom »Podli Amerikanci« piše londonski »Times«: »Ko je usoda sveta odvisna od hitrosti, s katero je mogoče pošiljati orožje na bojišča, so pa v severni Ameriki strokovne delavske organizacije, ki so pripravljene zadrževati vojno izdelavo zaradi svojih posebnih koristi in so tudi ameriški industrijci, ki postavljajo svoje osebne dobičke nad potrebe državne obrambe«. V angleških krogih pripominjajo, da je tako pisanje v velikem londonskem listu malo na mestu. tudi zaveda vseh nalog, ki ga čakajo po končani vojni v novi Evropi, za katero madžarski narod žrtvuje kri svojih najboljših sinov in v katere organizaciji hoče sodelovati na vsakem po-prišču. Da bi docela izpolnili svojo nalogo, ki čaka Madžarsko po končani vojii, pa izkoriščamo sleherno sredstvo, ki ga imamo pri roki, da bi pomnožili rezerve in ojačili gospodarske ustanove v naši državi. Zavoljo tega gojimo živo željo, da bi uspešno sodelovali pri evropski obnovi, ki jo bo zagotovila neizogibna zmaga orožja osi, kajti hočemo še bolj ojačiti stoletne vezi, ki vežejo madžarski narod s prijateljsko Italijo ne samo na političnem in vojaškem, temveč tudi na enako važnem gospodarskem področju. stvo Rlede lastnih izgub popolnoma molči, jih zmanjšuje ali pa o njih poroča z enomesečno zamudo. Zadnji zgled je iz teh dni. Medtem ko je italijansko uradno poročilo objavilo izgube, ki jih je pretrpel italijanski konvoj in vojne ladje, ki so ta sprevod spremljale, ter sporočilo italijanski javnosti, da so letalska torpeda zadela sovražnikove ladje nazaj grede proti Malti, ie gospod Churchill slovesno izjavil, da so se angleške ladje popolnoma nepoškodovane vrnile v pristanišče. Toda poglejmo, kako je »Timesov« mornariški urednik postavil na laž svojega ministrskega predsednika. »To akcijo,« piše »Times«, je možno primerjati s tisto pri rtu Ma-tapanu zaradi izrednega dejstva, da britanske sile niso pretrpele hujših izgub.« Ce smo torej dosledni, so angleške ladje pri tem boju vendarle pretrpele škodo, toda ne hujše. Z drugimi besedami: škoda je bila samo huda in ne najhujša. Kar pa se tiče letalskih izgub nad Sredozemskim morjem, ie bilo v zadn jih mesecih sestreljenih na stotine letal. Uradna poročila angleškega glavnega stana si zaman prizadevajo, da bi zmanjšala te izgube. Med vse vrste vojnega orožja se lahko prišteva tudi laž, in Angleži se lažejo po načrtu. S takšnim orožjem pa vojne ne bodo dobili. Ameriški nevtralnostnl zakon spremenjen z neznatno večino Washir\Qton, 14. nov. s. Ameriška poslanska zbornica je odobrila zakonski načrt za spremembo zakona o nevtralnosti in to s samo 18 glasovi večine. Za spremembo zakona je glasovalo 212 poslancev, proti njej pa 194. Govor madžarskega vojnega ministra Budimpešta, 14. nov. s. Madžarski vojni minister general Bartha je snoči v zbornici imel govor, v katerem je poudarjal vojno uspešnost madžarske vojske. Poudaril je, da je Madžarska v oborožitvi dobivala dragoceno pomoč od Italije in Nemčije. Madžarska vojska je šla na bojišče ob boku veliki nemški in italijanski vojski in udarila na boljševizem, ki je sovražnik omike. Madžarska vojska brani evropsko omiko pred boljševiško nevarnostjo in brani tudi lastne meje pred sovjetskimi grožnjami, zakaj Rusija je pripravljala načrt za vdor, ki bi ga bila rada izvedla ob ugodnem trenutku. »Hvaležni moramo biti previdnosti,« je govoril minister, »da nam je ob strani držav Osi omogočila izpodnesti boljševiški načrt in nam dovolila pobijati sovražnika nekaj sto kilometrov od naših državnih meja. Madžarske čete so ponosne, da se bore proti sovražniku omike.'’ Nenadne spremembe v turški vladi Ankara, 14. nov. s. Po odhodu predsednika turške vlade dr. Saidama na kratek dopust, je včeraj prišlo do majhne spremembe v turški vladi. Spremembo je povzročil odstop ministra za državno obrambo in ministra za promet. Po pisanju turškega tiska, naj bi bilo do odstopov prišlo iz želje, da se olajša preiskava o potopitvi tur-šega parnika »Refa«. V potopitev naj bi bilo zapletenih nekaj visokih uradnikov in častnikov, podrejenih omenjenima ministroma. Ta parnik je bil torpediran pred dvema mesecema v vzhodnem Sredozemlju pri otoku Cipru. Ob potopitvi je izgubilo življenje veliko ljudi. Nemci so v boj proti Angliji poslali zdaj nove skupine letal vrste »Dornier*. Po prvin poročilih so se letala dobro obnesla. Na Danskem je pri štirih milijonih prebivalcev nič manj kakor 900.000 radijskih naročnikov. Japonska »Zveza za pomoč prestolu« je izdala razglas, v katerem pravi, da je Japonska zdaj na križpotju ter da sovražne ji države napadajo njen obstanek. Vlada naj narodu pokaže pot v tej uri. Razglas se končava z ugotovitvijo, da je Japonska pripravljena braniti svoje koristi. V Sofiji se bodo prihodnje dni začela pogajanja za kulturno pogodbo med Hrvatsko m Bolgarijo. Turška vlada je zahtevala od sovjetske vlade pojasnila zaradi potopitve nekega turškega parnika, katerega je napadla ruska podmornica. Odgovor iz Moskve še ni prišel j'e popolnoma spodletel zadnji poskus posadke za izpad. Do poskusa je prišlo pretekli torek. Izgube v posadki so zdaj tolikšne, da dvomijo o tem, da bi še nameravale izpad izvesti. Nemško letalstvo je med svojimi dnevnimi in nočnimi napadi na Petrograd in Moskvo povzročilo ogromno škodo. Prebivalci ne vedo več. kje najti zavetja. Tudi slovita moskovska podzemeljska železnica, ki je doslej služila v zavetje tisočem in tisočem ljudi, se je izkazala za neprimerno, ker so jo bomba na več krajih zadele in uničile. Vesti 14. novembra V Rimu je včeraj umrla gospa Erminija Monti Maironi, žena martšala Emilija de Bona, imejateljica reda sv. Anuncijate. Pred švedskim sodiščem v Stockholmu se je končala razprava proti skupini saboterjev. Trajala je štiri meeece. Vsi skupaj so dobili 20 let ječe. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da Je letalska bomba zadela ogled niško ladjo »Francolin«, ki se je potopila. V Capetovvn je dopotovalo 500 ljudi, med nji- mi več žensk in otrok, ki so potovali s francoskimi ladjami, katere so zadnje čase zasegli Angleži. Londonski dnevnik »Daily Mirror« je začel hudo gonjo proti angleški narodni gardi, češ da je pregoreča in da je zaradi svoje domišljije dozdaj pobila že veliko starcev, žensk, otrok in padalcev pri vajah, misleč, da gre za preoblečene Nemce. List zahteva, da je treba gardi vzeti orožje ter jo oborožiti 6 palicami in balončki, da ne bi mogla škoditi. Nemški poročevalski orad pravi, da so Angleži v prvih 10 mesecih letalskih napadov na Nemčijo in zasedena ozemlja izgubili 2501 letalo, od tega 1192 lovcev. Nemci so v istem času izgubili 605 letal. Od začetka vojne z Rusijo so Angleži izgubili 1590 letal, Nemci pa 228. Te številke, pravi DNB, kar najprepričljiveje izpodnašajo zadnjo izjavo angleškega ministrskega predsednika o tem, da je angleško letalstvo boljše od nemškega. Finska policija je prepovedala vsej mladini pod 18._ letom hoditi ponoči iz hiše. Podatki, ki jih je o boju na morju dal angleški ministrski predsednik v zadnjem govoru, spadajo med najnesramnejše laži, s katerimi je Churchill kdaj hotel pomiriti angleško javno mnenje, pravijo nemški listi. Churchill je trdil, da so angleške pomorske izgube od marca do junija znašale povprečno 500.000 ton na mesec, od julija do oktobra pa so padle na 180.000 ton. Nemški tisk navaja številke iz uradnih vojnih poročil, ki pravijo, da je bilo v prvi dobi povprečno potopljenih za 850.000 ton angleških ladij na mesec, v drugi dobi pa za 500.000 ton. Po poročilih, ki prihajajo iz Moskve v Berlin, je zastopnik sovjetske vlade uradno povedal, da so bili sklenjeni točni sporazumi z Anglijo glede tesnega sodelovanja med angleško in sovjetsko propagando. Nemški tisk pripominja k temu, da to znova dokazuje zvezo med bogataštvom in med boljševizmom. V Madridu so prijeli bivšega civilnega guvernerja prestolnice, Villalto, ki se je dve leti skrival pred Francovimi oblastmi in ki je odgovoren za celo vrsto umorov in zločinov med državljansko vojno. Romunsko gospodarsko ministrstvo je izdalo odlok, po katerem morajo vsi imetniki žita prijaviti in oddati svoje zaloge državi. Predsednik angleške vlade je včeraj v poslanski zbornici dejal, da se ne bo obotavljal dati zapovedi za letalski napad na Rim, če bi potek vojne tak ukrep opravičeval. Vsi Indijci na Japonskem so pristopili k gibanju, ki se bojuje za osvoboditev Indije. To gibanje vodi Subas Sandra Bose, ki je zdaj v Nemčiji. Na današnji seji egiptovske zbornice bo podal kralj Faruk važne izjave o notranji in zunanji politiki Egipta. Praško vojno sodišče je obsodilo osem oeeb na smrt zaradi pripravljanja veleizdajalskih dejanj. Smrtna kazen je bila takoj izvedena. Italijanske oblasti so spustile vse hrvatske vojne ujetnike. Iz Bukarešte poročajo, da so do sedaj v Besarabiji posejali že 300.000 ha zemlje. Ostaja še 600.000 ha polja, ki prihaja v j>oštev za sejanje žitnih pridelkov. V Ankari so se začela včeraj turško-rtmunska tr- govinska pogajanja. Upajo, da bodo v dveh tednih ugodno zaključena. Daladier, Leon Blum in general Gamelin, ki so bili pred izrednim Sodiščem obsojeni kot krivci 7-zlom Francije, so bili prepeljani z letalon' trdnjavo Boura6sol, kjer bodo zaprti. Letalska nesreča sovjetskih, angleških in ameriških diplomatov Ankara, 14. nov. e. V ruskih in angleških krogih v perzijski prestolnici so zelo vznemirjeni nad usodo sovjetskega letala, ki je vozilo novega sovjetskega poslanika v Združenih državah Litvi nova, ameriškega poslanika v Moskvi Steinhardta ter voditelja angleške obveščevalne službe v Kairu Moncktona. Letalo je odletelo iz Kujbiševa in bi moralo prispeti v Teheran. Je pa v zamudi že za več ur in ni o njem nobenega poročila. Novi cenik za zelenjavo in sadje jutri velja Najhujši in najostrejši boj navijalcem napovedan Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino do-'oča na podlagi svoje narcdbe št. 17 z dne 19. maja 1641-XIX nailednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo. za katero se morajo cene dejansko gibali pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajali niže, nikakor pa ue više kakor po odrejeni ceni. Prve številke |>omeiiijo cene na debelo, druge pa na drobno. Ceseu L 7.05, 8.25; korenje (rdeči korenček L 2.40, 3; karlijola L 2.85. 3.45; čebula L 2, 2.40 glavnata solata I. vrste 3.30. 3.80; solata II. vrste L 1.90. 2.40; Zelena L 2, 2.40; špinača L 2.85, 3,35; paprika zelena L 2.05, 3.25; paradižniki L 1.60, 2; radič L 3.05. 3.65; fige suhe v celofanu L 9.25, 10.30; fige suhe v košaricah L 8.50, 9.85; jabolka I. vrsle L 4.55. 5.43; jabolka II. vrste L 4, 4.80; hruške 1. vrste L 4.80, 5.75; hruške II. vrste L 3.85, 4.60; grozdje L 4.95, 6.50; citrone nad 150 g L 0.46, 0.50 komad: citrone pod 150 g L 0.40. 0.45 komad; domači krompir L 1 pri kmetu. 1.30; semenski krompir »Btinje« L 1.50 (pri kmetu) Opombe 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, renetke, mošanjčki, cbampagne, Gralonsteiner, Deliziose. Morgendutt, Jonatan, Wagner, Star, Imperatore, Abbondanza, Sergente, Annurche. Hruške I. vrste so: William, Passagrassana, Kaiser, Esperen, Bergamotte. Spadone, Sommer-Citronen, Buttire, Ardenpont. Dečana, Duchessa, Abate. 2. Pri iznačbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — iz-vzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. . 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. Ljubljana, dne 11. novembra 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli * K novemu ceniku za zelenjavo in sadje naj pristavimo le nekaj kratkih pripomb, ki naj jih vsi prodajalci resno upoštevajo in uravnajo svoje poslovanje na primeren način. Cenik določa v kategorični obliki mejo, do katere lahko 6egajo cene pri prodaji zelenjave in sadja na debelo m na drobno. Ta cenik ostane za dalj časa v veljavi. Visoki Komisar je odločen z vsemi razpoložljivimi sredstvi in z dobro organiziranim aparatom poseči v protidraginjsko borbo ter pobijati vse izrodke trgovskega poslovanja in brezvestno veriž* ništvo. Prodajalci naj se v prvi vrsti zavedajo, da ta cenik ni samo kos mrtvega papirja, marveč je živ izraz avtoritete, da se morajo V6e cene vzdržati na nivoju tega cenika. V ceniku ni izključena lojalna konkurenca, saj je prodajalcu dano na voljo, da prodaja svoje blago pod najvišjo ceno, ki je določena v novem ceniku. V začetku profidragitii-skih akcij 60 se prodajalci vseh vrst m strok vedno zanašali na to, da ne bodo sodišča izrekala napram njim zaradi navijanja cen strožjih kazni, da bodo vselej kot obtoženci, ki še niso zaznamovani v kazenskih registrih, deležni dobrote pogojnih 6odfo in da bodo nato lahko še nadaljevali svojo 6taro poslovno prakso. Pogojne sodbe so prenehale! Uvedena bo dalje najstrožja, sistematično po strokovnjakih organizirana kontrola nad prodajo živil, da se bo pač vsakdo premislil se spuščati na pota brezvestne špekulacije in dobičkaželjnosti. Navijalcem in veriznikom bo napovedan najostreiši Na tramvajih bodi vendar - enkrat red! Ljubljana, 15. nov. Večja odločnost na tramvaju je bila že skrajno potrebna, da se ljudje nauče reda ter s svojo nediscipliniranostjo drugim ljudem ne tratijo dragocenega časa. 2e neštetokrat smo opominjali, naj ljudje vstopajo samo pri zadnjih vratih in izstopajo samo pri sprednjih, toda pomagalo je tako malo, da z vstopanjem pri sprednjih vratih mnogi še vedno ovirajo naglo izstopanje drugih — drugi pa spet pri zadnjih vratih tišče ven, da ljudje ne morejo pravilno vstopati. Prav ti neredni ljudje pa potem v vozu najbolj glasno in ogorčeno zabavljajo na zamude tramvaja, ki jih edino oni sami povzročajo. Zato je sedaj z najboljšim namenom, da se skrajšajo zamude, naposled veudar strogo naročeno vsem voznikom, da morajo zavrniti vsakogar, ki hoče vstopiti pri sprednjih vratih, ker pri sprednjih vratih smejo vstopati samo uniformirani stražniki, uniformi-' rani uslužbenci tramvaja ter vojaki v službi. Vsakemu drugemu, ki bi silil spredaj « voz, mora voznik pred nosom zapreti vrata. Kdor bi pa tega nežnega migljaja ali drugega opomina še ne upošteval, bo imel opraviti s stražnikom. Vstopanje 1 je torej dovoljeno samo pri zadnjih vratih, odtod naj se pa ljudje naglo pomikajo v notranjost voza, zavzamejo prazne sedeže, nikakor pa ne smejo stati poleg praznega sedeža ter v gneči tuko zavzemati sedeža drugim. Kdor na ta način neobzirno do svojih sopotnikov zavzema stojišče in sedež, naj plača tudi dve vozovnici, vendar bo pa kljub dvema vozovnicama vsa okolica vedela, s kako vzgojenim človekom ima opraviti. V vozu se vedno pomikajte proti sprednjim vratom, da ne bo zamud pri izstopanju. Razsodni ljudje naj pa sami opozarjajo neredne sopotnike, naj ne ovirajo naglega poslovanja, vstopanja in izstopanja ter sploh tramvajskega prometa. »Čas je zlato!« mora veljati tudi na tramvaju prav za vsakega brez izjeme! Zato tudi za vozovnico vedno pripravite kovani drobili še danes ]e čas za dvig oblačilnih nakaznic Ljubljana, 15. nov. Za oblačilne nakaznice je današnji petek še čas, da greste ponje v uradni prostor svojega okoliša. Of>ozarjamo vso javnost na važnost oblačilnih nakaznic, da brez njih ne bo mogoče dobiti prav nobenega blaga in nobenih potrebščin, ki so navedene v navodilu za racionirano prodajo oblačilnih predmetov, t. j. do 31. oktobra prih. leta. Edino z oblačilnimi nakaznicami bomo letos in prihodnje leto do kraja oktobra lahko kupovali najpotrebnejše oblačilne predmete! Spet po malem sneži Ze nekaj dni je bilo nebo oblačno in sc ni hotelo zjasniti. Po večini so bili dnevi megleni. Megla je bila včasih tako gosta, da je iz nje tudi rosilo. Od časa do časa pa je tudi deževalo. Ceste so bile blatne in mlakužastc. Stari ljudje, ki sc na vreme ru/.umejo, pa so že nekaj časa »vohali« sneg. Pravili so: prav v kratkem bomo e pet dobili sneg, tako pa že po njem diši. In niso se zmotili Že včeraj proti večeru so začele paduti redke snežinke. Ponoči je potem rahlo naletavanje minilo, prva snežena tančica pa se je kmalu tudi raztajtila. Proti jutru je znova začel naletavati sneg. Veter je pihal od vzhoda in še precej hladno je bilo. Toplomer je kazal zjutraj v mestu celo malo pod ničlo. Proti osmi uri ga je kur lepo neslo, tam od vzhoda. Nebo je sivo in kakor kaže, bo sneg še bolj naletaval, kakor pa je začel. Vse tako izgleda, da bo zdaj zares začelo. Mladini bo sneg in mraz v veselje, drugim pa, in teh je velika večina, bo pa v žalost m nadlogo. Sicer pa, vise mora priti: za lepimi toplimi poletnimi dnevj tudi odurni mraz in visoki sneg. Cerknica Delo Rdečega križa v Cerknici. Zavoljo vse večje potrebe se je ustanovilo tudi pri nas društvo Rdečega križa. Odborniki sami 60 se lotili nabiralne akcije ki je že do sedaj pokazala prav lepe uspehe. Predvsem jo treba pohvaliti ljudsko razumevanje za to človekoljubno društvo. Saj so ljudje pomagali vsi po svojih močeh. Prav lepo pa je število novovpisanih članov. Društvo zaenkrat nima svojih posebnih prostorov, zato je delo malo otežkočeno. Vendar pa se ljudje prav radi obračajo za razna pojasnila na posamezne odbornike. Zaenkrat vodi posle tajnika g. Bajc Lojze, Cerknica 18, in pri njem naj se zglasijo vsi, ki žele od Rdečega križa potrebnih jx>jasnil. Razdelitev oblačilnih nakaznic. Oblačilne nakaznice za prebivalstvo cerkniške občine so že gotove in jih bodo lastniki dobili prihodnji teden po odrejenem vrstnem redu. Zato naj ljudje pazijo v nedeljo zjutraj pri oklicevanju, da ne bo nepotrebnega zavlačevanja. V interesu prebivalstva samega je, da se izkaznice čim prej razdele, kar pa se bo zgodilo le, če bo vsak prišel, kadar Ih) zato čas. Vremenski preobrat. Dež in južno vreme sta pobrala ves sneg in dala ljudem priliko, da z vso naglico pobirajo še zadnje poljske sadeže. Čeprav jo težavno in skrajno umazano delo, ljudje hite, ker kaže, da se nam ponuja nov sneg. Ozračje je močno hladno. Po gozdovih je precej živo. Kdor se Se ni založil z drvmi, skuša sedaj to dohiteti. Voda je v jeseni močno narasla. Bržkone bo pod vodo skoraj ves nasip. Za Dolenjo vasjo pa spet nekaj delajo. Sestanek delavskih zaupnic Ljubljana, 15. nov. V sredo zvečer je v 6ejni dvorani Fašističnega doma podala svoje potočilo zaupnica ženskega Fašija vsem zaupnicam v tovarnah, podjetjih in družbah in iira razlagala cilje delavskega oddelka in oddelka hišnih jjomočnic. Zbrane zaupnice, ki jih je bilo okrog 100, so pokazale živo zanimanje za to napravo in za obširno jjodpomo delovanje, ki ga ta organizacija razvija v korist delavk. Obvezno cepljenje zoper tifus v Ljubljani Ljubljana, 15. novembra. Zoper tifus je bilo odrejeno obvezno cepljenje z naredbo Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino z objavo v »Službenem listu« 5. novembra ter bo to cepljenje izvedel za ljubljansko občino mestni fizikat v dnevih od ponedeljka 17. t. m. dalje. Po tej naredbi so obvezne priti k temu cepljenju vse osebe, zaposlene pri zbiranju in razpečevanju mleka, torej vse osebje mlekarn in mle-karnic, enako pa tudi iz vse mestne občine ljubljanske vse osebe s kmetij, ki imajo krave in mleko prodajajo v mesto, a ne samo one osebe, ki mleko dostavljajo, torej ne samo mlekarice, temveč tudi vse one, ki krave molzejo. To cepljenje bo opravljeno z uživanjem tablet v osmih zaporednih dneh. Vsi brez izjeme, ki morajo biti cepljeni, se morajo zjutraj od 8. do 9. tešči, torej brez zajtrka javiti mestnemu fizikatu v Mestnem domu. Po končanem postopku bodo vse te osebe dobile pismena potrdila, ki jih lahko pokažejo na zahtevo uradnim organom, s temi potrdili se bodo pa izkazale tudi pri strankah, katerim dostavljajo mleko. Ves ta postopek je brez bolečin in brez zamude ter prav učinkovita zaščita pred morebitnim obolenjem za tifusom. Ker je znano, da se tifus tudi z mlekom zelo rad razširi, zato je naredba Visokega Komisariata med drugimi tudi mlekarice določila za to zaščito. Poleg že navedenega osebja predpisuje naredba cepljenje vsega osebja, ki je zaposleno v javnih pralnicah, prav tako pa tudi vseh peric, ki se obrtoma pečajo g pranjem perila. Tudi vse te osebe naj se v ponedeljek, 17. t. m., od 8 do 9 javijo mestnemu fizikatu za 8 dni trajajoči postopek zaščite proti tifusu. Za kršitelje določb te naredbe je določena kazen do 1000 lir in izguba pravice nadaljnjega obratovanja. Če se razen naštetih oseb žele tudi druge osebe zavarovati proti tifusu, imajo tudi te priliko, dw se v ponedeljek zjutraj javijo na mestnem fizikatu, kjer bodo brezplačno dobili zaščitne tablete. Vsak, ki pride k cepljenju, naj prinese s seboj kozarček, ker je treba pri zavžitju tablet piti vodo. Kaznovani obrtniki Ljubljana, 15. novembra. Živilski kontrolni oddelki Kr. Kvesture so dognali, da v nasprotju s predpisi sledeči obrtniki niso izobesili uradnih cenikov: Kadunc Lidija, mlekarna, Florjanska ulica 9, Lovše Marija, trgovina z zelenjem v Vozarski ulici 5, Baje Ivan, cvetličar na Tyrševi 34, Zalaznik Vinko, poslovodja, Janševa 30, Bergant Srečko, trgovina z zelenjavo, Ločnikarjeva f4, Perčinlič. Franc, trgovina z električnimi predmeti, Gosposvetska 16, Japelj Marija, trgovina z zelenjavo, Stadionska 68, Valenčič Emilija, trgovina z zelenjavo v Borovnici, Intihar Ana, trgovina z zelenjavo, Kamnik 35, Lampič Ivana, trgovina z zelenjavo Bizovik 6, Andlovič Marija, trgovina 8 sadjem, Karlovška 11, Kavčič Milan, trgovina z električnim materialom, Mestni trg 35, Sazanov Stanislava, trgovina z zelenjavo, Cesta na Brdo 12, Prinčič Herta, cvetličarna, Stari trg 3, Skale Ivan, cvetličarna, Puharjeva 5, Bahovec Srečko, cvetličarna, Frančiškanska 3, Čeh Ivan, cvetličarna. Gasilska 14, Pavlin Stanislav, cvetličarna, Knezova 7, Šimenc Antonija, cvetličarna, Selenburgova 6, Keše Matija, cvetličarna, Linhartova 5, Mušič Marija, trgovina z zelenjavo, Vrhnika 11* Brenčič Ivana, trgovina z zelenjavo, Ig 1. Vsi navedeni so bili kaznovani z globo. EIAR — Radio Ljubljana Sobota, 15. novembra: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Popevčice — 8.15 Poročila — 12.15 Duet harmonik Malgaj — 12.35 Pisana glasba — 13 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo — 13.J7 Ljubljanski radijski orkester — 14 Poročila — 14.15 Orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.17 Nove plošče orkestra Cetra — 18 Inž. Neržima: Kemija v domačem gospodarstvu — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Kmečki trio — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — 20.30 Operna sezona EIARja: Adriana Lečouvreur od Franca Cileja. V odmorih pogovor v slovenščini in objave. Po končani operi 6lede poročila. Krompir gnije v kleteh V sedanjem vojnem času je krompir v resnici naš vsakdanji kruh. 2e zgodaj jeseni so nekateri začeli kopati krompir, ker jim radovednost ni dala miru. koliko bo krompirja. No, razočarani 60 bili vsi. Krompirja je bilo precej manj, pa še ta je bil droban. Tudi precej gnilega je že bilo vmes. Mnogi 60 skopali krompir v deževnem vremenu in ga takoj spravili v kleti. Navadno je bil kromf>ir že okužen od gnilobe, na kupni 6e je spotil in pričel kar na debelo gniti. Posebno črna ali suha gniloba krompirja je letos zelo pogosta. Marsikdo je že prebral krompir in odstranil V6e nagnite ali sumljive plodove. Vendar pa to še ni dovolj. Krompir moramo pravilno vzimiti! Po hišah, kjer imamo primerne kleti, spravimo krompir v posebne zaboje, ki naj bodo 1 m visoki, a med posameznimi deskami naj bo V6aj za 3 prste prostora, da lahko zrak nemoteno kroži. Tudi tla v zaboju naj bodo na isti način narejena. Sedaj pregledamo krompir in ga kar najvarneje preložimo v zaboj. Vsak količkaj sumljiv gomolj takoj odstranimo, da se čim p>rej porabi. Posamezne plasti krompirja potresemo s spraše-nim živim apnom, ki prepreči nadaljno okuženje in gnitje. Za hrano z živim apnom potreseni krompir ni 6frupen. Sicer pa ga itak prej umijemo ali olupimo. Ce pa se nam je krompir spotil m je moker, ga moramo najprej posušiti. V ta namen ga razgrnemo po tleh na deske, žaklievino ali pa na trd papir. Nikakor pa' ne na zemljo ali beton. Cez par dni, ko je krompir že 6un, ga zdevljemo v zaboje in potresemo z apnom. Ce apna nimamo, lahko vzamemo tudi lesni pej»el ali mivko, v katero pomešamo še ogljenega prahu Nekateri nasvetujejo tudi jelovo žaganje. V kleti postavimo zaboje, na podstavke iz op>eke, nikakor pa ne na tla. Če je klet temna, zračna in primerno topla, je stvar v redu. Drugače pa moramo postopati v mrzli, vlažni in svetli kleti. V premrzli kleti, kjer pade toplota večkrat pod +1 stop. C ali še nižje, obdamo zaboj s plaetjo časopisnega papirja ali pa pokrijemo krompir z žakljevino. V takih primerih jemljemo krompir iz zaboja v dneh, ko vlada pirimerna toplota, za več dni skupaj in ga prenesemo v kuhinjo ali jedilno shrambo. V vlažni kleti pa krompir hitro zgnije, razvijejo 6e razne glivičaste bolezni in plesen. Tu pomaga samo les m pepel ali apmo in če le mogoče, dobro zračenje. Apno in pepel moramo tekom zime enkrat zmenjati. V svetlih kleteh pa. krompir pokrivamo, ker mu svetloba škodi. Na svetlobi postane krompir kmalu zelen in steklen ter prične odganjati. Ce nam krompir zmrzne, še ni tako velika škoda, ker temu lahko odpomoremo. Sladek krompir prenesemo za teden dni v topel prostor (15 do 20 stop. C), tu se krompir kmalu popravi. Kako je to mogoče? Jeseni vsebujejo krompirjevi gomolji okofi 15 do 17% škroba. Ta 6e zaradi dihanja krompirja kasneje precej zmanjša. Škrob 6e pretvarja v sladkor, ki izhlapiva v obliki plinov. Ce krompir zmrzne, 6e zapro dihalne odprtine in sladkorni plini ne morejo odhajati. Krompir postane sladak. Kakor hitro pa prenesemo krompir na toplejši prostor, se odtaja, dihanje se obnovi in sladkor 6e porazgubi. Gomolji 60 zopet dobri. Seveda če zmrzne kromj>ir popolnoma, se tudi sladkor ne more več porazgubiti. Tak krompir pa tudi hitro zgnije. Nedeljski šport V nedeljo bo nadaljevanje nogometnega prvenstva SkNZ. Nastopili bodo vsi klubi razen Marsa. Spored je naslednji: Svoboda:Hermes na igr. Ljubljane ob 13.30. Ljubljana Jadran, igr. Ljubljane ob 15.15. Grafika:EIan na igrišču Marsa ob 13. Mladika :Moste na igr. Mladike ob 10 dop. Sodniki za nedeljske (ekme: Svoboda:Hermes g. Erlih, stranska Kos in Ccrne; Ljubljana:Jadran g. Čameirnik, stranska Kos in Dorčec; Grefika:Elan inž. MMjen, stranska Jerman, Jenko VI.; Mladika:Moste g. Vrhovnik, stranska Kastelic, Kovič Iz SNZ Kakor je sklenila SNZ, bo to nedeljo odigranih še preostalih 7 minut prvenstvene tekme med Mladiko in Mostami. Kakor je znano, se je tekma pred česom končala zaradi incidentov pri katerih je bil napaden tudi sodnik. Moste ne bodo smele nastopiti z izključenim in doživljenjsko kaznovanim igralcem P., bodo ga pa smele zamenjati. Menda podaljšek ne bo vplival na končni izid. Dosedanji rezultat je 4:3 za Mladiko. Vse tekme, ki jih bo moral že letos igrati Elan v Novem mestu, se bodo začele že ob 11 dojKildne, to >pa zaradi slabih prometnih zvez, ki jih imajo ljubljanski klubi, če gostujejo v dolenjski metropoli. !—r= — 1. N. V O L K H A M E R OSOJANI Z G O D O V 1 N S KI R O M A N 46 Boleslav mu je dal nato kapo, sabljo in bodalo, Bazilio je pa segel po pasu. »Stoj, tako se pa nisva zmenila!« »Čemu vam pa bo izdajalsko zlato?« »V Benetkah ga bom pač lahko porabil.« »Saj sem vam vendar dal svoj denar.« »Beraški drobiž, kakršnega se nisem nikdar dotaknil!« Dolgo sta se še prepirala, a naposled sta delila. Boleslav je obdržal svoj pečatni prstan in odšel na levo, Bazilio na desno. »Zdravstvujte ta čas in pazite, da ne zgrešite poti!« je za-^ klical pretkanec za kraljem, skril lutnjo za neko skalo in šel ubrano smer, a se že kmalu vrnil. Nadaljeval je prvotno pot,1 da bi prišel na* Ogrsko in bi tam kje prodal svoj plen kakemu Judu, se nato preoblekel in se vrnil po lutnjo ter se spet poprijel svojega posla. Pa je prišla tudi njegova ura... V Stolnem Belem gradu so ravno nameravali iti iskat kralja, ki ni dotlej nikdar izostal čez noč, ko so zaslišali tuliti | njegova zaprta volčjaka, ki nista že dva dni nič jedla. Izpustili. so ju, da bi šla za sledjo svojega gospoda, katerega so menili tako najlažje najti. Pa sta psa zdrvela v takih skokih, da so ju j kmalu izgubili iz vida in se vrnili. Lačna volčjaka sta na sledi, za gospodom srečala Bazilija. Obleka ja je premotila in veselo I sta skakala po njem. Bazilio, ki je mislil, da sta ga napadla^ je potegnil meč. Tedaj sta ga psa ovohala, da ni njun gospodar; skočila sta mu za vrat, mu pregrizla grlo in se ga povsod lotila, koder ni bil oblečen. Šele pozneje so našli napol strohnelo truplo, zraven njega okrvavljen meč, bodalo in pas z denarjem. Nihče ni dvomil, da nista gladna psa raztrgala Boleslava, in so ga istem mestu pokopali1. Bežeči kralj j? prišel medtem nepoznan do velikega trga, kjer ni mogel spodaj ob reki dalje. Gora je zapirala pot in moral bi skozi trg. Pa se jc ognil obljudenega kraja, krenil na desno in prišel na pot, ki ga je vodila proti Krki. Mislil je, da je spet ob Dravi, in šel navzgor ter bil vesel, ko je prišel do nek"ga prehoda. Tedaj pa je ob zahajajočem soncu opazil, da hodi proti severu in ne proti jugozahodu, kamor bi moral. Za-okrrnil je in prišel v gozd, ne da bi našel Dravo, in je moral zaradi zveri spet prenočiti na drevesu. Utrujen od dolge poti, je proti jutru zaspal, padel z drevesa in si zlomil nogo. Ves omamljen od bolečine jc nekaj časa mirno obležal ,potem je poskusil vstati, a ni mogel, ker je bila bolečina s? hujša. »Tako moram ležati zdaj, pregnan s prestola v divjino, in čakati grozne smrti pod zobmi krvoločnih zveri!« je vzdihoval, a vendar še upal, da mn pride kdo na pomoč. Pa ni bilo od nikoder ne človeškega glasu ne domače živine in tndi nobene stopinje ni bilo nikjer razen njegovih. Že je obupal in divje preklinjal svoje življenje, ko je zaslišal za seboj hripav glas: »Ali je to govorjenje krščanskega človeka? Moliti je treba v nesreči in ne kleti, potem Bog pomaga! Zdaj pa poglejmo, če more človek kaj pomagati!« Ozrl se je in zagledal nenavadno velikega starega moža v lovski obleki s puščico in lokom na hrbtn. Mož ga je zgrabil z obema rokama za rebra, si ga naložil na rame in ga odnesel daleč skozi gozd do nekega stolpa, ki je bil blizu neke reke. Na lovčev klic so spustili iz stolpa lestev in po nji ga je nesel * Po nekaterih zgodovinarjih je Boleslav tako umrl. in potem odložil na mehke živalske kože, kjer mu ga je po-magala že tudi postarna žena slečL »Nalahko,« jo je opominjal, »kost v stegna ima zlomljeno! Prinesi trske in vezivo!« j Kar j? našel denarja, ga je položil k steni tik začudenega (kralja. Potem je trdno prijel zlomljeno stegno, ga nategnil in nato porinil in oba konca sta bila spet skujmj. Ko je to opravil, je obložil stegno še z ličjem in s trskami ter vse močno povezal z drobnimi vrbovimi trtami. »Čudite se, da sva tako spretna!? Veste, pri najinih predrznih sinovih naju je tega potreba naučila,« je rokel mož tujcu, ko je videl, kako ga gleda. Medtem je prišla spet starka in prinesla nekaj pripravljene zelenjave in osvežujočo pijačo iz brusnic. »Zdaj se pa nič ne gibajte,« mn je rekla po skromnem kosilcu, »bodite čisto pri miru in upam, da boste dobro spali.« Res se Boleslav tudi drngo jutro ni spominjal, da bi kdaj v svoji palači tako dobro spal. Pri dobrih ljudeh se je čutil varnega, začel je spet opati in velika razlika med prejšnjhn dnevom in tem je tako dobrodejno vplivala nanj, da se je vdal in bil pripravljen mirovati tudi tedne in tedne. Z zdravljenjem je šlo počasi; razkošno in razbrzdano ž|v* ljcnje je skisalo sokove, oslabilo življenjsko moč, ki ohrani®’ spaja in celi ločene dele telesa. Gospodar stolpa je bil večin®®.1® na polju ali v gozdu, mati pa je včasih prisedla k bolnik® mu pripovedovala, kako slabo jim je nekoč šlo, dokler ni ubil zmaja, kateremu ni bil kos nob?n vitez na Koroškem, 1,1 kako jim je potem vojvoda podaril stolp in lepo posestvo- Kralj se je spomnil predrznih sinov, o katerih je gov°rD mož. »Kje so pa sinovi, ko vidim tu vedno le hčere?« je vprašal ter še rekel, da ima drzne mladce rad Jalnov »Dom« in njegov najnovejši uspeh v ljubljanski Drami Ljubjana, 13. novembra. Ko je Janez Jalen objavil svoje prvo dramsko delo »Dom«, je bilo napovedano, da je to prvo delo samo uvod v veliko dramsko trilogijo »Dom«, »Srenja« in »Narod«. Pozneje je izšla še »Srenja«, zadnje delo pa če čaka na svoj zaključek te velike in lepe slike našega življenja. To Jalnovo delo je velika pesem ljubezni do doma, do rodne grude in do vsega, kar se lepega ali bridkega dogaja na njej. Danes 6e nam zdi, da se še vsi bolj ko kdaj poprej, oklepamo osrednjega lika te Jalnove pesnitve, naših mater, ki žive in trpe zaradi svoje privezanosti in naslonje-nosti na grudo in gledajo pred seboj samo to, kakšna bo sreča njihovih otrok na tej zemlji. V »Domu« je Jalen izklesal lik svete kmečke matere, ki dobro vidi bodočnost svojih otrok in ve, da jih bo njena rodna gruda redila, nosila in pokopala v sreči in v nesreči. Svet je premamljal otroke in jih zavajal na stranpota, drugi so zopet preveč nasilni v svoji privezanosti na zemljo ali pa celo sebični in pretiranih občutij gruntarslva — toda vse pripelje mati nazaj v varno in sveto naročje doma in zemlje, ki iz stoletij ostaja v rokah rodovom še za bodoča stoletja. Takšni so zakoni naše kmečke zemlje. Proti njihovi naravi ni mogoče grešiti in je tudi brezplodno. Ljubljanska uprizoritev tokrat ni bila nova, ker je to delo že poprej z osrednjega odra odšlo po velike uspehe še na druge naše odre. Letošnjo predstavo je režiral Milan Skrbinšek z veliko ljubeznijo in z monumentalno priprostostjo. K velikemu uspehu so mu pomagali že zlasti ga. Marija Vera, Danilova in Boltarjeva, med moškimi vlogami pa zlasti Presetnik. Gledališče je bilo polno in občinstvo je navzočega avtorja večkrat poklicalo pred zastor. čudovito živ zaklad v barjanskem hlevu PodkupH ]e mitniškega paznika — Vedno le maksimalne cene Ljubljana, 14. novembra. Dvakrat na teden defilirajo po vrsti navi- ialci cen raznim živilom in potrebščinam pred :azenskim sodnikom-poedincem okrožnega sodišča dT. Leon. Pompetom v dvorani št. 79, ki je drugače prazna in obdana že z zimskim ozračjem. Zunaj so se včeraj podile sivkaste megle visoko v zraku, na hodniku pred dvorano pa so čakali navijalci na razpravo in sodbo. Tuhtali in tuhtali so v svojih poslovnih možganih, kako bi se izmotavali in opravičevali sodniku, ki je temeljito podkovan v vseh navijalsko-poslovnih trikih. Splošno .potekajo vse te navijalske razprave v enakomernem tempu, le tuintam se vkreše iskra humorja in živahnosti, ni pri teh razpravah posebno napete senzacije. Neka včerajšnja razprava pa je vrgla na dan zelo, zelo zanimivo senzacijo, za katero se, in se bodo aanimali mnogi mesarji in drugi pridobitni uvozniki živil čez trošarinsko linijo, ki skušajo mest. občino opehariti na trošarini in skušajo klavno živino brez kontrole prignati v mesto in tudi brez kontrole v tajni klavnici zaklati. Pred kazenskega sodnika je bilo_ včeraj pozvanih na odgovor 14 petičnih navijalcev. Obsojeni so bili trije, nekateri so bili deležni dobrote §-a 280 k. p. in oproščeni, več razprav je bilo preloženih. Kot tretji med vabljenci je stopil pred sodnika mesar Franc G. Njegova zadeva je hujša in malce tejinstvena. Odgrinja nam ta-ko-le neko zanimivost, da v Ljubljani pokoljejo skrivaj precej volov in prašičev. Mesar France je bil obtožen treh prestopkov zaradi prekoračenja maksimalnih cen po čl. 7 in prestopka podkupovanja mitniškega paznika. Obtožba, ki jo je zastopal drž. tožilec g. Bogdan Lendovšek, mu očita: a) da je 17. maja prodal neki stranki pol kg govejega mesa po ceni 11.40 lir kg: b) 21. junija neki stranki pol kg mesa za 6.46 lir in pol kg telečjega za 3.80 lir in c) 26. julija neki stranki 35 dkg teleč- ld lompada dl qualitd prodotta nello stobilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICAITAUANA S. A. Kakovostno Žarnica prolzvafana v Milanu v tvornicl tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A. © jega mesa za 3.04 lire. Dalje mu obtožnica očita, da je 24. aprila stisnil trošarinskemu Ca z ni k u Marjanu Marinšku v žep 50-dinarski ankovec, da ga ne bi naznanil zaradi tihotapstva mesa. Dne 24. aprila je mitniški paznik ob asistenci policijskega stražnika pregledoval Do-linškove hleve ob Jesihovem stradonn na Barju, lam je odkril 1 kravo, 3 telice in 1 prašiča, ki so bili vsi v mesto vtihotapljeni. Kakor naglaša obtžnica, je nameraval lastnik te živine — sedanji obtoženec — vse doma zaklati. ne v mestni klavnici, kjer je natančna kontrola nad zaklano živino. Da bi preprečil obtoženec uradno ovadim in da bi se zadeva Crikrila, je stisnil pazniku v žep 50-din»r»ki ankovec. Paznik pa je zadevo prijavil svoie-mu neposrednemu predstojniku in napravil na trošarinski urad predpisano ovadbo. Obtoženec se je na vse načine izgovarjal, poudarjajoč, da absolutno ni imel namena podkupiti s tem malenkostnim zneskom uradnega trošarinskega organa. Sodnik je včerajšnjo razpravo preložil, da se izvedejo nekateri od obtoženca predlagani razbremenilni dokazi. K mesarski obrti spadajoči obtoženci imajo to presneto navado: da se vedno pred sodi-čem izgovarjajo na maksimalne cene dn na veliko izgubo. Ko sodniku tak izgovor ne impo-nira, se nato zatekajo k »pomoti« v računanju in na zamenjavo lir. Po zelo viksoki ceni je maja prodajal meso neki mesarski pomočnik, zaposlen pri nekem mesarju. Bil je kljub opominu sodnika tako trdovraten, da ni hotel izdati svojega gospodarja, marveč je prevzel greh na svojo vest in tudi kazen. Sodniku je trdil, da je meso vedno prodajal po »enotni tarifi«. Kljub previsoki ceni pa je prodajal takrat meso še nekaj soldkov niže kakor pa konkurenca. Zaradi navijanja cen je bil obsojen na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni. O drugih razpravah in sodbah prihodnjič. V treh vrstah... Gradnja nore avto-ceste od Postojne do Ljubljane na nekaterih delih prav odlično napreduje. Največ Imajo seveda dela pri znanih ostrih ovinkih nad Vrhniko. V bivšem hotelu Petrovem ▼ Kranjski gori je na okrevanju 28 dečkov, ki so po večini z Jesenic. Dečki so stari od 10 do 14 let. V jeseniški tovarni je težko naložen voziček zadel v prsni koš delavca Koširja in ga precej poškodoval. Prav tam je žareča žlindra ožgala delavca Čižka. Pri nekem stroju se je nadalje poškodoval tudi delavec Ranzinger. Vsi se zdravijo v boln. Bratovske sjdadnice na Jesenicah. V tržiškem hotelu »Pri pošti« so imeli te dni krajevni voditelji in delovodje prvi zbor, odkar je bil Tržič priključen radovljiškemu okrožju. V Celovcu bodo v kratkem odprli številne tečaje za tolmače, ki bodo trajali po 90 minut vsak teden. Tečaji bodo za ruščino, italijanščino, angleščino in francoščino. V Ljubljani bo spet cela vrsta trgovcev strogo kaznovana, ker kljub javnim opominom niso • v svoje izložbe postavili zraven blaga odgovarjajoče cene. Sploh bo v mestu uveden mnogo strožji tržni režim, kakor je bil do sedaj. Kršitelje bodo zadele stroge kazni. Z gostovanjem narodnega gledališča iz Ljubljane so bili Trebanjei zelo zadovoljni. V novomeškem okraju je bila ukinjena pasja zapora, ker se po zadnjem primeru pasje stekline pred 4 meseci ni nikjer več pojavila. 1100 lir, to je ves Čisti dobiček, ki so f?a imeli mali vrhniški harmonikarji od zadnjega svojega nastopa, so darovali Rdečemu križu. Lep in hvalevreden zgled mladine. Nemška voditeljica babic je prišla pred dnevi iz Berlina v Maribor. Na magistratu je bil skli- Novice iz Države Elektrifikacija železnice od Trenta do Bologne. V soboto bodo slovesno izročili prometu elektrificirano železnico od Trenta do Bologne, po kateri so doslej vozile lokomotive na paro. Obenem je bilo uvedenih več novih vlakov, ki bodo s povečano brzino vozili po novo urejeni progi. Cetudii voj ščil leznic, darstva država čim bolj osvobodi uvoza premoga iz tujine. Odpiranje in zapiranje trgovin v Gorici. Trgovska zveza v Gorici je objavila odredbo o odpiranju in zapiranju trgovin v Gorici in V6ej go-riški pokrajini. Trgovine vseh vrst se bodo do konca decembra zapirale zvečer ob 18.30, od 1. januarja 1942 pa do 15. aprila pa se bo ča6 podaljšal na 19. uro, pri špecerijskih trgovinah pa na 19.30. Opoldanski odmor bo trajal v prvem obdobju od 12.30 do 14, v drugem pa od 12.30 do 14.30, ker pa presega čas, v katerem bo trgovsko pomožno osebje zaposleno v trgovinah, pogodbeno določeni delovni čas, bodo vsi uslužbenci dobivali plačane V6e nadure, kakor predpisuje to zakon. Ukinjeni dopusti delavcem v industriji. Goriška zveza industrijcev je obvestila vse svoje člane, da bo treba zavoljo vojnega ča6a skoraj popolnoma ukiniti ali pa močno omejiti delavske dopuste. Ce bi tovarnar hotel dovoliti delavcem dopust, se bo moral najprej obrniti na državnega podtajnika za vojno proizvodnjo in šele z njegovim odobre-njem dovoliti delavcem dopust, če bi pa delavci ne dobili dopusta, pa jim bo moral podjetnik za vse dni, kolikor jim dopust pripada, plačati posebej. Prijeti Judje, ki so skrivali blago. Rimski karabinjerji so zasledili, da so trije judovski trgovci v Rimu precej blaga, za katero je bila uvedena omejitev, poskrili z namenom, da bi pozneje z njim špekulirali na črni borzi. Pri 25 letnem trgovcu Rihardu Astrologu so našli v skritem skladišču veliko zalogo blaga, nogavic, volne in najboljših blagov in mu V6e zaplenili. Pri Judu Paci-Ken navedbah rimske agencije odlično obrodila le rž, do-čim je na letino ovsa in ječmena kvarno vplival spomladanski mraz. Končno meni rimska agencija, da bo evropski pridelek žita zadostoval za prehrano vse celine. Odličen pridelek paradižnika v Italiji. Gojitev paradižnikov je v Italiji zelo razvita, jx>sebno v Južni Italiji in Siciliji. Znano je, da ima Italija vsako leto velike količine tega vrtnega 6adeža za izvoz v svežem stanju ali pa konzerviranega. L. 1938. je znašal pridelek 9,404.400 stotov, lansko leto pa celih 11 milijonov 6totov. Obisk v kinematografih se veča. Po statističnih podatkih, ki jih je objavila zveza avtorjev in izdajateljev v Italiji, je lani obiskalo vse kinematografske predstave v Italiji 369,632.718 ljudi. Povprečno se je obisk povečeval vsako leto za deset milijonov. Lastniki kinematografov so lani dobili na vstopninah znesek 679,194.157 lir. Od leta 1937. pa do lanskega leta se je ta dohodek dvignil za 144 milijonov lir. Povprečno je veljala vsaka vstopnica 1. 1937. 1.67 lire, lani pa je veljala povprečno že 1.84 lire. Ureditev plačevanja na ozemljih, priključenih Bolgariji. Za ozemlja bivše jugoslovanske države, ki 60 bila priključena Albaniji ali pa Italiji se je za plačevanje v prometu z Bolgarijo uvedel plače-valni režim, kakršnega je vseboval plačilni dogovor med Italijo in Bolgarijo od 31. decembra lanskega leta. Isti način plačevanja so sedaj uveljavili tudi za tiste pokrajine, ki so poprej pripadale Grčiji, sedaj pa so priključene Bolgariji. Direktne železniške karte med Italijo in Hr-vatsko. Po sporazumu med italijanskimi in hrvat-skirni železnicami bodo uvedene posebne direktne železniške vozovnice, ki bodo imele veljavo j>o deset dni za proge do 200 kilometrov, za večje razdalje pa veljavo mesec dni. Železniške vozovnice za tja in nazaj bodo veljale po štiri mesece. Potnik s tako karto sme v Italiji poljubnokrat prekiniti vožnjo, dočim jo sme na Hrvafskem prekiniti le enkrat. can velik sestanek, na katerega so prišle skoraj vse sjjodnještajerske babice. Voditeljica je poročala o nemškem zakonu o babicah in skrbstvu, ki ga morajo babice dati doječim materam. Na Jesenicah so se tudi zbrali k posvetu celični in blokovni vodje Koroške zveze. Koledar Danes, petek, 14. novembra: Jozafat, šk. Soboto, 15. novembra: Albert, c. uč. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustok, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška 48. Na prihodnjem veffkem koncertu Glasbene Matice bodo sodelovali trije naši najodličnejši solisti, in sicer sopranistka Valerija Ileybalova, altistka Franja Golobova in basist Julij Betetto. Vsi trije bodo peli solistične vloge v Sattnerjevi kantati »Jeftejeva prisega«. Izmed treh solističnih partov je basovski part največji, izredno lep in globoko občuten. Mojstrsko ga bo odpel naš prvi pevec Julij Betetto, ki je pel basovski solo tudi na prvih izvedbah »Jeftejeve prisege« v Ljubljani in Zagrebu spomladi leta 1910. Gospodična Heybalova bo pela poleg tega še s sprem-ljevanjem orkestra Lajovčev samospev in pa »Pesem o tkalcu«. Aranžma za simfonični orkester je napisal skladatelj Lucijan Marija Škerjanc. Poleg navedenih bosta nastopila na koncertu pevski zbor Glasbene Matice (120 članov) in simfonični orkester Zveze godbenikov (60 članov). Kot sklepna točka koncerta se bo prvič izvajal Blaž Arniča: »Te Deum« (simfonija). Koncertno vodstvo je v rokah Sama Hubada. Koncert bo v ponedljek, 17. t. m. ob pol 7 v veliki dvorani Uniona. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Krompir, ki so ga stranke naročile pri sledečih trgovcih: Bervar Mirko, Ciber Marija, Marija Črnjač, Felber Antonija, Globelnik Ivan, Ilert Gabrijela, Hrovatin P., Jeršek Josipina, Kapus Marija, Langus Ivanka, Mencinger Anton, Milič Stana, Mohar Franc, Možina Alojzij, Novak Ivan, Pavčič Božidar. Pirc Ivan, Pretner Stanko, Štular Nežka, Urek Franjo, Vider Marija, Zajc Anton, naj pridejo takoj v Javna skladišča, Tyrševa 38, k tvrdki Fran Pogačnik, da odpeljejo za njih’ določene količine. Pod okriljem Rdečega križa in v njegovo korist priredi v kinu Slogi danes naše Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« pevski koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Na sporedu so zastopani Adamič, Ferjančič, Ipavec, Dev, Vodopivec, Puš, Hubad in Svetel. Izvajali pa bodo spored naša priljubljena koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova ter mešani in ženski zbor žel. glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom pevovodje g. Svetla. Pri klavirju g. dr. Samo Lovše. Pričetek koncerta točno ob jx>1 7 zvečer. Konec še pred 8. uro. Vstopnice se še dobe Dri blagaini kina Sloge. ljubljansko gledališče Drama: Petek, 14. novembra: »Nocoj bomo improvizirali«. Red B. Začetek ob 17.30. Sobota, 15. novembra: Hamlet. Izven. Znižane cene. Začetek ob 16.30. Nedelja, 16. novembra: Dopoldne ob 10.30 Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. — Ob 17.30 Boter Andraž. — Izven. Ponedeljek, £7. novembra: Zaprto. Opera: Petek, 14. novembra: Zaključna predstava za Dopolavoro. Začetek ob 17.30. Sobota, 15. novembra: Grof Luksemburški. Izven. — Začetek ob 17. Nedelja. 16. novembra: Rigoletto. Izven. — Začetek ob 15. Ponedeljek, 17. novembra: Zaprto P. n. gledališko občinstvo opozarjamo na. različni začetek predstav v Operi in Drami. Ker je potrebno, da se prično daljše predstave prej, prosimo, naj gledališki obiskovalci za sleherno predstavo zasledujejo z največjo pozornostjo naznanjeni začetek, ki je vselej priobčen v repertoarju ter se na ta način izognejo prezgodnjemu ali pre-kasnemu prihajanju na predstave. Po globoko znižanih cenah bodo ponovili v soboto, 15. t. m. ob 17. Shakespearjevo tragedijo »Hamlet« z Janom v naslovni vlogi. Na to izredno predstavo opozarjamo občinstvo. Si avverfe cbe sin Obveščamo, da od dal 20 ottobre 1941 20. oktobra 1941 il signor dalje gospod OIOVANNI FURLAN JANEZ FURLAN Lnbiana, Samova 1 Samova 1, Ljubljana ba cessato di essere ni več naš ran presente nte; zastopnik; .1 « PC.,„ e “ *SSl Je il signor GOIKO PIPENBACHER 60,K0 MMNBACHER LUBIANA LJUBLJANA Bnlarjeva, 9 - Tel. 37 39 Rutarjeva 9 - Tel. 37 39 chedincaricatodella ki ima nalogo po-trattazione degii af- gajati se na naš fari per nostro conto račun DiTTA Al COSULICH S. a G. L. TRIESTE Via Machiavelli 15 Igor Zagrenjen! 62 Zavetje v pečevju Vsi so že pokoncu, ko se Lukec zbudi. Uro, dve, kaj, še toliko mi spal Tačas pa si ne upajo nič začenjati. Tone pomolze Rjavko, prav pridni dobe malo mleka, drugi 6e obračalo po ležiščih z leve na desno, leže vznak, puhajo, 6e krčijo in pretegavajo. Ta in oni se spusti toliko blizu, da pogleda Tinčku v obraz. Marsikateri ga zvečer še ni videl prav razločno. Končno 6e le zbudi tudi Lukec. Vstane in se raztegne, da hrstnejo mišice v rokah. Čez nekaj časa že stopajo mimo lope, kjer je bil Tone pripravil toliko drvš za zimo. Potlej 6e pa 6pu6te na kratko melišče, z njega se odpravijo čez umazan, trd sneg in znova vzpno v skale. Tja gor gredo, kjer se na svetlem, jasnem nebu kažeta dva košata, plečata, trdna macesna. Do njih pridejo, zadaj pa 6e pokaže še en rob. Potem pa se odpre pred njimi visoka kamnita puščava, ki 6e enakomerno vzj»e-nja tako dolgo, dokler ne neha v strmem grebenu Pajke. Kakor straže so tod postavljeni macesni. Daleč je od enega do drugega. Sama ljuba belkastosiva plošča je vmes in pa škraplje, kjer mora človek pogledati, kako jjoštavi nogo. Nekam bel in bahat je po eni strani videti prvi, kamor se počali vzpenjajo. Ko .pridejo blizu, vidijo, da je nad mogočnim mravljiščem na deblu privezan okostnjak, tako nizko, da s svojimi tenkimi, belimi prsti sega prav do kupa. Pri drugem je prav tako, ko pridejo do njega. In pri tretjem pa pri četrtem in petem. Seeti stoji na strmi, ostri pečini. »Gamsova rit« jo je bil krstil Tone takrat, ko je še prav mlad uhajal zdoma. Ime se je prijelo, da se pozneje nikoli ni več nobeden niti vprašal, odkod je prišlo. Tudi na tem je visel okostnjak, z nogama je drsal po vrhu. Tako je bil bel, snažen in. či6t. »Le dobro si ga oglej, če si še nisi onih prej!« je rekel Lukec Tinčku. Tega je šele zdaj obšlo spoznanj*, ta ko grozno, da ni vedel, kako bi se zaletel Zarjul je in 6e pognal, ugriznil je Lukca v roko, da so se mu na roki pokazali zobje in kri. Lukec ga je naglo mahnil, da ga je zmanjkalo. Krpan ga je moral vzeti v naročje in ga nositi. - Potem je spet prišel k sebi. V smrtni grozi so se mu odprle oči, samo belo je še gledal, tudi jjoteni, ko je že spet stad na nogah. Kadar je zastal, ga je pahnil naprej Krpan. Prav pod P ritko 60 nazadnje dobili mravljišče. Pred njim so se ustavili, Tinček se je iztrgal. Besno je tolkel okrog sebe, grizel in udarjal, kolikor je mogel z zvezanima rokama, prosil, klel in psoval, se kesal in bentil v eni sapi. Lukec ni nič čakal. »Krpan, sleci ga!« je ukazal. To je bilo hitro opravljeno. Krpan je 6 Tinčka obleko kar trgal. V vsej revščini je ta stal pred tropom ljudi, od katerih ga je ta ali oni komaj poznal, večji-del pa ne. »Gor z njim!« je rekel Lukec. Pograbili so ga, vzdignili in zanesli nad mravljišče. Tinčku se ze zmeglilo. Ko se je spet zavedel, je bil že trdno privezan čez noge, čez pas, z rokama nazaj, za vrat — kakor beli okostnjaki, mimo katerih so hodili. Nekaj ga je žgečkalo jx> stegnih, f>o trebuhu, po vratu, tudi po licih že in k ustom je sililo. Prve mravlje 60 si hodile ogledovat. Zdaj 6e je oglasil Lukec: »Tine, povej hudiču, ko boš 6tal pred njegovim veličanstvom, da prihajaš k njemu z velikimi zaslugami! Nikari tega ne jx>zabi! Reci tudi, da te k njemu na trajni obisk pošilja njegov stari prijatelj Lukec, ki ga bo tudu prišel obiskat, da bosta vrgla kakšne pametne karte, če bo pri volji! Prav .jiosebne vrste smrt smo ti izbrali! Čisto taka bo, kakršna je bila smrt tistih, ki smo jih že prej srečali! Mravlje 60 jih ogolile do ko6ti! Pa še dosti časa ni bik) treba zato! Tri, štiri dni, ta živalca tako spravi meso preč, da ostane po končanem delu res 6ama kosi! Ali veš, kaj 60 ti6ti,. ki so bili pred teboj privezani, napravili? Še manj kakor ti! Eden od njih, neki Gradnik, ni napravil drugega kakor izdal svojega soseda! Vseh njegovega kova in sorodnega, še nismo prijeli, pa jih že bomo, zmerom bolj se 6tiska zanka! — Vsi 6te 6i podobni! Res, da drugi niso bili zaznamovani pri rojstvu kakor ti, 6 telesnimi napakami! Vrste ste pa vsi ene! Tebe je nemara malo bolj gnalo maščevanje, ker si se zagrenil ze takrat, ko si zvedel, kakšen si in pozneje ko si mesto ljubezni in prijaznosti dobival brce! Nič drugega tli kot to, da si malo bolj čudaški od njih, srce te mora bolj dajati in jeza nad krivicami, jeza, ki ima resničnejši koren! Pa pri kolikih tebi podobnih ga je že imela! In vendar niso šli delat kaj takega kakor ti! V&i vi ste ljudje, nam podobni po videzu, po srcu in prirodi pa čisto drugačni! Vi ne znate ločiti dobrega od slabega, ne veste, kaj je prav in kaj napak! Občutka nimate za to! Občutka nimate, že iz zibeli ne, od matere in očeta ne! Dokler 6e bojite kazni za zločin, se potuhavale, nobeden od vas ne bo ukradel niti ficka iz cerkvene puščice, ker si ne bo upal! Kakor hitro pa sprevidite, da boste lahko napravili kaj svinjskega, podlega, zaradi revnega maščevanja ali pa kar taiko, ker vas ščiplje, da bi komu škodili — in va6 zato ne bo nobeden tistih, ki so na oblasti, prijemal, takrat pa brž, škoduj, kolikor moreš, ne z nožem, ne s pestjo, z besedo, za hrbtom, z ovajanjem! Taki ljudje ste! Že iz korena sprijeni! Berača lahko dobiš, ne vem kako betežnega, lačnega in pretepanega do sive starosti, kaj takega ne bo naredil! Zagnusilo se mu bo! rej, bo rekel in pljunil, tako globoko pa le še nisem padel! Da bi lastne ljudi izdajal? Kje pa! Pri njih 6em beračili Re6. da so mi marsikdaj dali kakšno pod rebra in me 9imili čez prag, da bi jih pa ovajal, ko je prilika tako judeževsko poceni, pri moji veri, še v grobu bi se obračal! Vi pa tega nimate, zato, ker nimate občutka, kaj je prav, kaj ne, kaj dobro, kaj slabo! To ste rojeni zločinci, 6amo podlejšd in manj vredni od njih, ker si upate delati krivico šele takrat, ko imate zavarovan hrbet! Narod ne bo prav nič slabši, če boste iztrebljeni do zadnjega prav tako kakor 6krben gospodar očisti pšenico od ljulike! Žalost m veselje I j I I I | Risal Jote Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik xV4£V-6 172. Brž jo pogleda, jo odpre in kako ostrmi, ko vidi, da so molitvene bukvice, pisane v slovenskem jeziku! Na zadnji strani je bilo zapisano ime: T. Senčar. Aleš je premišljeval na vse kraje o bukvicah. »Najbrž,« si je dejal, »je bil tu že kateri jetnik s Slovenskega. Roparji so ga nanaglo prodali, pa ni utegnil bukvic vzeti s sabo.« Skrbno je spravil bukvice v najbolj varni žep, ker se je bal, da bi mu jih tolovaji nemara vzeli, če bi jih zapazili pri njem. Med tem se je na ladji vzdignil ropot, kakor bi jambori škripali in voda pljuskala ob stene. Aleš je spoznal, da se ladja premiče. Rad bi bil vedel, kam bodo odjadrali. /J mA Kmalu potem so se duri odprle in v sobo je stopil starikav možiček, svetlih oči in gubastega obraza. Rjavo lice je kazalo, da je preživel na morju že marsikatero nevihto. Postavil je na mizo mero vina in kos kruha, Alešu za zajtrk. Potem je nekaj časa ogledoval ovega tovariša, kakor da čaka od njega vprašanja. Navodila za dopisovanje z vojnimi ujetniki Rim, 14. nov. s. Poizvedovalni in posredovalni urad pri italijanskem Rdečem križu sporoča naslednja navodila za dopisovanje z vojnimi ujetniki: Pisemske pošiljke (dopisnice in pisma) se lahko vržejo v vsak poštni nabiralnik, vendar ne smejo biti nefrankirane. Ni dovoljeno pošiljati razglednic s slikami krajev in dopisnic s slikami. Pisma morajo biti napisana na lahkem papirju, prav tako pa mora biti kuverta lahka, ne podložena in naj nosi na hrbtu naslov pošiljatelja. Na vrh kuverte je treba napisati: »Posta dei prieionieri di giierra«, pod tem napisom pa je treba napisati čin, priimek, ime, in številko vojnega ujetnika, naslov ujet-niškega taborišča v državi, kjer so ujetniki. Za ujetnike, o katerih svojci še niso dobili točnega obvestila niti njihovega naslova in številke, niti ni ujetnik navedel taborišča, je treba nasloviti takole: Za ujetnike v Vzhodni Afriki, Egiptu, Keniji in Palestini: Prisoners of War Postal se-ction Middle East Egypte. Za ujetnike v Indiji: POW General Pos Office British India Bombay. cmoi Za ujetnike v Južni Afriki: POW Čamp Union of South Africa. Normalna pot je preko navadne pošte in je zdaj zadosti hitra. Pismo ali dopisnico je tireba vreči v kakršen koli poštni nabiralnik. Dovoljeno se je posluževati zračne poti za pošiljke v Avstralijo (šest kuponov), v Južno Afriko (štirje kuponi), v Kenijo (trije kuponi) in na Jamaico (trije kuponi]. Mednarodne kupone, po 2.50 lir vsak. prodajajo v vseh poštnih uradih v kraljevini. V teh primerih je neob-hodno potrebno uporabljati najlažji papir in ovitek. Največja dovoljena teža je 5 gramov. Pisemski ovitek je treba dati še v drug ovitek, v katerega je treba dati tudi kupone. Ta druga kuverta mora biti zapečatena in mora biti na njej naslov: Croce Rossa Italiana, Uf-ficio prigionieri guerra, Via Puglie, No. 6, Roma. Izjemo tvorijo take pošiljke v Veliko Britanijo in Kanado (preko Lizbone), kjer se kr. poštni urad poslužuje zračne poti, ne da bi pošiljke bilo treba frankirati ali vanje devati kupone. Romunsko prebivalstvo v številkah Zdaj ima Romunija okrog 13,500.000 ljudi, pred dobrimi desetimi leti pa jih je imela 18 milijonov jim sosedam, se je število romunskega prebivalstva v nekaj več kot desetih letih dvignilo za 1.6 Letos 6. aprila, torej pred dobrimi sedmimi meseci, je bilo v Romuniji ljudsko štetje, čigar izid je bil javnosti sporočen te dni. 29. decembra 1930 je imela Romunija okroglo 18 milijonov prebivalcev, letos spomladi pa 13,500.000. Število prebivalcev 6e je zmanjšalo kar za pet in pol milijona zaradi tega, ker je Romunija morala odstopiti nekatere pokrajine sosedom nazaj: Transilvanijo Madžarom, Besarabijo in Severno Bukovino Rusom, severni del Dobrud-že pa Bolgarom. Od Rusije je omenjeni dve deželi zdaj s silo spet dobila nazaj. Naravni prirastek še enkrat večji kot v Nemčiji Če primerjamo podatke o ljudskem štetju leta 1930 6 tistimi iz letošnje spomladi in pri tem upoštevamo dežele, ki jih je Romunija odstopila 6VO- milijona duš, ali za 13.4 odstotka. Med vsemi državami na Balkanu ima Romunija največji odstotek naravnega prirastka. Prebivatetvo se skoraj še enkrat tako hitro množi kot v Nemčiji, kakor se vidi iz podatkov, ki jih navaja »Wirtschiaft und Politik«. Za Nemčijo je letni naravni prirastek izražen z 0.63 odstotku, za Romunijo pa z 1.23%. Ena četrtina meščanov Tri četrtine ljudi v Romuniji živi na deželi, nekaj manj ko tri milijone pa po mestih. V enajstih največjih romunskih mestih je živelo 1930 leta 1.4 milijona ljudi, zdaj pa je romunskih meščanov okrog 1.9 milijona. Da je zdaj po romunskih mestih kar celih 35% več ljudi, kakor pa jih je bilo pred dobrimi desetimi leti, je treba v glavnem pripisovati »begu z dežele«. Prestolnica Bukarešta je imela 1912. leta 338.000 prebivalcev, 1930. leta 639.000, letos 6po-. mladi pa približno milijon. Romunija ima samo še tri takšna mesta, v katerih živi nad 100.000 ljudi. To 60: Jassy, Ploešti in Temešvar. Ploešti dolguje svoj veliki razvoj petrolejski industriji. V enem samem romunskem mestu se je število prebivalstva od prejšnjega ljudskega štetja zmanjšalo. To je mesto Galac. Leta 1930 je imel 101.000 ljudi, leto6 spomladi pa samo 94.000. Mesto je nazadovalo zato, ker je na njegovo mesto kot iz-vozino pristanišč? za petrolej 6topila Constanca, kjer se je število prebivalstva v prvi vrsti vprav zaradi tega dvignilo od 60 na 80 tisoč. Romunski Judje Poročilo o ljudskem gibanju v Romuniji, ki ga objavlja »La Stampa«, končno pripominja, da je bilo na romunskem ozemlju, če izvzamemo dežele, ki jih je Romunija morala odstopiti sosedom, 1930. leta 329.000 Judov, letos spomladi pa samo še 302.000. Njihovo število je v teh dobrih desetih letih torej padlo za 8.2%, odstotek judovskega prebivalstva z ozirom na celotno romunsko prebivalstvo, pa je padel od 2.7 na 2.2. V Bukarešti je bilo na dan zadnjega ljudskega štetja 76.000 Judov, v Jassyju 35.000 (34% celotnega mestnega prebivalstva), v Temešvaru in v Galcu pa skupaj okrog 29.000 Judov. (»La Stampa«). Smrtna kazen za ponarejevalce denarja Iz Bukarešte poročajo, da je bil v Romuniji izdan zakonski odlok, ki določa smrtno kazen za vsakogar, ki bi ga odslej zalotili, da je ponarejal denar. Na švedskem visoko prevladujejo ženske Po zadnjem ljudskem štetju na švedskem se je izkazalo, da ima prestolnica Stockholma 570.771 ljudi. Značilno za švedsko prestolnico pa je, da je bilo na dan zadnjega ljudskega štetja od navedenega števila ljudi 316.191 žensk moških pa samo 254.580. V Stockholmu pride torej na vsakih 1.000 moških kar 1.242 žensk. Zelo značilno je potem tudi dejstvo, de je v ostalih švedskih mestih razmeroma dosti manj žensk, kot v prestolnici, »komaj« še 1156 na 1000 moških, na deželi pa je moških celo več. Razmerje je tam 949:1000. Povprečno pa pride na vsem Švedskem 1119 žensk na tisoč moških. Manj razveseljivo pa je ^dejstvo, da je v švedski prestolnici vedno več starih ljudi, ločitve pa rastejo naravnost v geometrični po-stopici. V začetku tega stoletja sta bila na dva tisoč ljudi komaj dva primere, da sta se zakonca ločila, zdaj pa se jih že na vsakih tisoč loči povprečno j>o osem. Ukradeni uri Marije Antoniette Na Dunaju sta sledili v kratkem časovnem presledku druga za drugo dve nenavadni tatvini, ki ju po vsej verjetnosti nima na vesti ena sama oseba. Ukradene so bile stvari, ki so v zgodovinskem oziiru zelo dragocene. Bili sta to dve zlati liri, last Marije Antoniette. V stanovanju g. llugueza. potomca draguljarja z dvora Ludovika XVI., je bila nk¥ti-dena zlata masivna ura, ki je kroglaste oblike in je bila narejena pred 150 leti nalašč zafite-srečno kraljico Marijo Antonietto. Imela jdsfe pri sebi vse do svoje smrti. Potomci gospoda llugueza so to dragoceno uro fjotem dobili v varstvo in jo hranili kot izredno zgodovinsko dragocenost. Toda tatovi so jo le izvohali in jo ukradli. Neznanec pa na Dunaju ukradel še neko drugo znamenito uro, ki_ je bila tudi last Marije Antoniette. Dala jo je njena mati, cesarica Marija Terezija kot svoj najdražji spomin. Kljub temu, da je policija navila vse strune in preiskala tudi vs« trgovine s starimi in dragocenimi predmeti, dozdaj še ni bilo mogoče odkriti niti najmanjše sledi za tatovi. Iz Sofije poročajo, da je sovjetski poslanik y Ankari zaprosil ameriškega j*oslanika, naj iposreduje pri turški vladi za dovoljenje, da bi sovjetsko vojno brodovje smelo umakniti se skozi Dardanele. V Ankari zanikajo takšno vest. pripominjajo pa, da je turško brodovje ukrenilo vse potrebno, če bi sovjetske ladje priplule v turška pristanišča. V tem primeru bi jih razorožili, posadke pa internirali. Zbudil ga je glas caravinskega upravitelja, ki mu je z vrta sporočal, da Carabellijevi odhajata. Franco je vedel, da se bo moral opravičevati, če gre dol, zato je sklenil, da se ne pokaže. »Zakaj mu niste pladnja treščili v glavo?« je vpil upravitelj med rokami, ki jih je nastavil k ustom. »Na glavo bi mu ga bili treščili!« Nato je odšel in Franco je vedel, da je čolnar Carabellije* vih stopal na obrežje da pripravi čoln. Stopil je od okna ter se udal prejšnjim mislim. Odprl je veliko omaro. Stal je pred njo in nekam zamišljeno opazoval prsnik vezene srajce, na katerem so se svetlikali briljantni gumbi; ta oprsnik je nekdaj nosil njegov oče pri poroki. Franco se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi šel pred oltar brez vsakega znamenja prazničnosti. Seveda pa tisto znamenje ne bi smelo biti preveč vidno. V omari, kjer je dišalo po vijolicah, je bilo vse urejeno s posebno eleganco, ki je pričala, da je vso urejal razumen duh; nihče razen njega se omare ni smel dotakniti. Stoli, pisalnik in klavir pa so bili tako obloženi z raznimi predmeti, da se je res zdelo, kakor da bi bil vihar nametal skozi okno vse te Knjige in predmete. Nekaj pravnih knjig je počivalo pod palec debelim prahom; mala gardenija v lončku pa, ki je stala na oknu proti vzhodu, ni imela na listih niti malo praška. To je bilo že zadosti dokaza, da je to pisano bivališče kraljestvo pesnikovo. Pogled na knjige in papirje bi te bil v tej sodbi še potrdil. ..... Franco je strastno ljubil poezijo in je bil resničen pesnik z nežnim čustvovanjem; kot pisatelj stihov sicer ni bil več ko dober začetnik, . brez izvirnosti. Njegova najljubša vzora sta bila Foscolo in Giusti. Oba je oboževal in ju posnemal; zakaj njegov duh, zanesenjaški in zbadljiv hkratu, ni bil sposoben, da bi si ustvaril lastno obliko. Moral je pač posnemati. Da mu. bomo pravični, je treba pripomniti, da so mladeniči v tej dobi na splošno bili klasično zelo izobraženi kakor redkokdaj poz-l ne je; in vprav klasiki so mladeniče tako učili in vzgajali, da je posnemanje vrla in hvalevredna vaja. Ko je brskal med papirji in kdove kaj iskal, so mu prišli pod roko naslednji stihi, posvečeni nekomu, ki ga pozna on in mi. Zadovoljno jih je prebral. Stihi so opisovali človeka s hinavskimi, gibčnimi očmi, gad-jm jezikom in podlim srcem, hinavca n zlobnka, ki ga imata do grla človeški rod in nebo. Giusti in strast za posnejnanje tega pesnika sta bila skoro edina krivca za toliko žolča, zakaj Franco ga v resnici ni imel v jetrih take mere. Bil je nagle jeze, vihrave, pa bežne; sovražiti ni znal in tudi ni dolgo jeze kuhal nad kom. Drugi poskus njegovega pesnikovanja pa je ležaj na klavirju. Na čisto zmečkanem in prečrtanem lističu je stalo: »Luizi.« Pod imenom je bila pesem, ki je govorila o njenem gnezdu na skalni strmini, kako se smehlja luni in pobočjem, po katerih rase grozdje in cvetje za njeno mizo, njemu pa sanje in hrepenenje. Tam jo vidi njegovo zaljubljeno srce. Naroča ji, naj tiho sedi na balkonu in naj več ne gleda na zahod, kjer so bela obrežja, svetle gore in stekleno* jasno jezero. Gleda naj le v eno senco in temo in naj sprašuje zrak, ki valovi s ploščadi ter drhte Izgovarja njegovo ime. Morda je Franco vprav s temi stihi pred očmi rad sanjaril na klavir, še strastneje kakor poezijo je ljubil glasbo; zato si je kupil tisti klavir za stopetdeset starih šestič od organistai v Loggiu. Kajti srednjevrstnj dunajski klavir stare matere, ki so ga skrbno zagrinjali in pazili nanj ko na bolnika v družini, mu ni mogel služiti. Organistovo godalo, ki sta po njem bila .igrala in razbijala dva rodova, z rokami ožuljenimi od motike, ni dajal od sebe drugega kakor smešen glasek, nosljajoč med 'rahlim zvenenjem, ki je bilo podobno žvenketanju neštevilnih drobnih kozarčkov. Toda to je bilo Francu skoraj vseeno; komaj je položil roke na glasbilo, že se mu jo prižgala domišljija, obšla ga je ustvarjalna strast in v njenem ognju mu je zadostoval samo konec zvoka, da je že videl pred sabo glasbeno misel in se opajal ob njej. Franco je imel preveč različnih poslov in nagnenj, preveč vihravosti, premalo slavoblepnosti in mogoče tudi premalo volje, da bi se bil lotil dolgočasnega, načrtanega ročnega dela, ki je potrebno, če bi bil hotel postati umetnik na klavirju. Vendar je bil Viscontini navdušen nad njegovim igranjem. Luiza, njegova nevesta, se sicer ni povsem strinjala z njim v okusu za klasične reči, vendar pa je, četudi brez zagrizenosti, občudovala njegovo igro. Kadar so ga prosili, je igral na orgle v Cressognu, da so klasično bučale in ječale. Dobro ljudstvo pa ga je, omamljeno od godbe in časti, z odprtimi usti gledalo, kakor učenega, nerazumljivega pridigarja. Pa vseeno bi si Franco ne bil upal poskusiti po mestnih dvoranah, kjer je toliko majihnih diletantov, nesposobnih razumeti in ljubiti glasbo. Vsi, ali skoraj vsi, bi ga bili prekašali v spretnosti in natančnosti, deležni bi bili večje pohvale, četudi bi se nikomur ne posrečilo zaigrati tako, da bi klavir zvenel, kakor je zvenel njemu, zlasti pri Bellinijevih in Beethovenovih adagijih. Igral je z dušo v grlu, v očeh, v obraznih mišicah, v živcih na rokah, ki so bile s strunami klavirja eno. Druga Francova strast so bile starinske slike. Po stenah njegove sobe jih je viselo nekaj, povečini malo vrednih. Ker ni mnogo potoval, ni imel dosti skušnje. Zato se je hitro razvnel. Ker je bil pa prisiljen, svoje želje po mnogih slikah spraviti v sklad z majhnim denarjem, je le prelahko verjel trditvam drugih zakotnih nabiravcev o srečnih najdbah. Zato se je večkrat ujel in oslepel in planil na zamazane cunje, ki so sicer malo veljale, a bile še manj vredne. Razen moške glave v M o-ronijevem načinu in Marije z Detetom v Dolcijevem načinu, ni imel nič kaj prida. Brez pomisleka je pa ti sliki krstil za M o-ronija in Dolcija. Za LJo«hko tiskarno * l.jnbljanli Jože Kramarič - Izdajatelj; Inl Sodja - Urednik« Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob t? Mesečno naročnina Je t lir, ca inozemstvo 10 til — Uredoiitvo: Kopitarjeva allea 4/111 - Upravni Kopitarjeva ulica «, Ljubljana — Tel el on »let. «0.01 do to n - Podtalnica: Novo mesto