231. številka. Ljubljana, petek 8. oktobra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKINAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pulti prejenian za avstro-ogereke dežele za celo leto tri., za pol leta ^ .1. ga četrt leta 4 f-ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 trli!., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 \g\d. K) kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta, — Za tuje dožele toliko već, 1 olikor pofttnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in ■a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 ffld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiris'opne p«tit-vrt»te 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali V (ikra! ti*ka. Dopisi naj so izvolti frankirati. Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 9 .^Itulališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Karodnej tiskarni" v Koluianovej InŠi. Izid mariborske volitve. Kakor znano je volila zadnjo sredo mestna skupina Maribor-Ptuj državnega poslancu. Izid smo včeraj, ker nam je telegram pozno došel — neugodnih novic se dopisnikom nikoli ne mudi poročati — samo v polovici ek eemplarov svoje dnevne izdaje priobviti mogli. Naš kandidat Bindlecbner je dobil namreč 259 glasov, nemški fortscbrittlerski dr. 6chmiederer pak nepričakovano mnogo: 055 glasov. To je večja razlika nego smo jo pričakovali, da si ravno nikakor nijsmo upali v zmago ker pozitivnih dat o vsej volitvi nijsmo mogli imeti, kajti v tej skupini Slovenci Se nikdar volili nijsmo, zdaj smo prav za prav prvič poskušali, „probo naredili." Vendai ho v računih nijsmo tako zmotili, kakor bi morda kdo mislil. Mi smo v „Slovenskem Narodu" precej od kraja rekli, da Slovenci sami ne moremo še zmagati v tej skupini mest in trgov na zgoreujem delu našega slovenskega Štajerja, ob moji Nemštva ležečih, temuč da bi le vladen kandidat mogel zmagati s podporo Slovencev. Zato smo mi precej po Du-chatschevem odloženji mandata priporočali, naj 8e kandidira kak višji uradnik, za katerega bi glasovali uradniki. Kajti mi smo vedeli, daje v tej volilnej skupini nemškonacijonal-iiih volilcev ena mala tretjina, slovenskih druga taka tretjina, a tretjo in sicer naj debelejšo tretjino imajo uradniki. Kamor se uradniki nagno, tam je zmaga. Zdaj so odločili za Schmitdererja. Vlada se ne le nij nič brigala za volitev, temuč kakor so je v „ Politik" iz Maribora telegttdirnlo in kakor seje tudi nam pisalo, agi-tiral je baron Kiibeck, štajerski namestnik in po srcu goreč privrženec ustavoverne strank«1 naravnost mej uradniki za Schmidererja in zoper Itindlechnirja. Potem se izidu voitvenj čuditi! Ministru Ta:iH'«'ju menda uže nij nič ležeče uli ima večjo većino in kako večino v državnom zboru, ker dopušča, da mu njegovi uradniki pomagajo do jednoga opozieijonalca več! Prejšnje vlade so pa uže skrbele, da so bili v ta naša mesta ognjeni Nemci postavljeni ker je Stremaver profesorjem in uradnikom naše narodnosti če so na Slovensko prosili, rogal se v lice: „Dreissig meilen vom vvimli-echen land!u Za Bindledinerja oddanih 250 glasov je gotovo čisto slovenskih. Nemških ne hude zraven ni 20, toliko uže poznamo kraje in razmere. Da se je postavil nemšk obrtnik in meščan Bindlecbner (vsega spoštovanja vreden rnož) za kandidata in ne kak višji uradnik, kakor smo mi svetovali, gotovo je imelo uzrok v misli, da bode ou kakor osobno priljubljen in čislan mož, povlekel obrtnike in meščane za Hoboj. Izid je pokazal, da je bil tak račun kriv in napačen. Osobno kandidature dan denes ne gredo več. Stranke so tu, agitacija je tu! Poleg stranke in poleg ngitacije je le še vlada ali u radništvo močan faktor pri volitvi. Sckmiederer je vendar načelnik slabega gospodarstva pri „kreisamtu", ali ker ga je njegova stranka post« vila in ga u radništvo podpiralo, vodenje. Sicer pa smemo z izidom, ako stvar od druge objektivne strani pogledamo, še celo — zadovoljni biti! Zdaj vemo vsaj, da imamo Slovenci tudi tukaj, kjer je Nemštvo mislilo, da ima trden političen monopol, uže Hiito glasov, torej zdatno manjšino. Iz te manjšine bode po našem neutrudnem delu in po razvoji naše ideje z leti vzrasla večina. Le pomislimo, da bi bili Slovenci pred 20 leti v celem tem volilnem okraji komaj 50 glasov zmogli. Dan denes pak jih imamo uže 250, skoro tretjino. Če nam je v kratkih letih nnrastlo celih 200 glasov, rastli nam bodo še hitreje dalje, ker tudi naša agitacija in naš razvoj je vedno močnejši, in kmalu bomo svojo ošabne protivnike raznena-dili se slovensko zmago tudi v teh obzidjih vselivšega se k nam germanizma. Marsikaj nam ne gre tako naglo, kakor bi v svojem rodo-Ijubji želeli, ali potrpljivo se zadovoljimo, da ^e vsaj vidi nekako napredovanje naše stvari. Ila>te je „kasna reja" in počasna, politična odgoja narodov. Papež o slovanskih apostolih. Uže v listu od zadnjega vtorka smo mi naznanili po telegramu posneto novico, da se je zdanji papež Loo XIII. s posebno encikliko prav simpatično za Slavjnnstvo oglasil, Senior mi veliko politično važnost dajemo. Zdaj nam je v novinah došla cela papeževa okrožnica, torej jo svojim bralcem v celoti pi iohčujemo: „ Papež Loo XIII. vsem patrijarhom, primatom, nadškofom in škofom katoliškega vesoljnega sveta, kateri imajo milost in skupnost z apostolskim stolom! Česti vred ni bratje pozdrav in apostolski blagoslov! Svetim apostolskim prvakom Petru in njegovim naslednikom posebej izročena velika naloga, krščansko ime razširjati, velevala je rimskim papežem, da so ob različnih časih in k različnim narodom pošiljali poročevalce svetega evangelija, kakor se je videlo, da to terjajo razmere in sklepi usmiljenega Boga. Zatorej, kakor so poslali Avguština k Uri tancem skrbet za duše, Patricija k llibernij cem, Bonifacija h Germanom, Vilibrorda k Frizom, Bataveem in Belgijcem, tako so tudi sveta moža Cirila in Metoda poobla- stili, prevzeti apostolsko službo pri slovanskih narodih, in po njiju vstrajnem in velikem delovanji jima je vspelo, da so slovanski narodi iz prvotnega življenja prestopili k člo-veškej kulturi in izobraževanju. Cirila in Metoda, krasna dva apostolska brata, nijso nehale častiti od nekdaj vse slovanske dežele, spominjajoče se njiju dobrih del. Ravno s tako marljivostjo ju je častila cerkev, katera je oba, dokler sta živela, mnogo odlikovala, in pepela od jednega nij hotela pogrešati. — Zato je tudi uže od leta 1803 slovanskim Čehom, Moravcem in Hrvatom, kateri so vsako leto 9. marca praznovali praznik na čast sv. Cirilu in Metodu po do-zvolitvi našega predhodnika Pija IX. nesmrtnega Bpomina priptščeno, ta praznik odslej praznovati dne 5. julija in dnevne čase v spo* minu sv. Cirila in Metoda izpolniti. In skoro po tem, ob čoku, ko je bil veliki vatikanski koncil, prosili so premnogi škofje ta apostolski stol, da nuj bi se njih kult in določeni praznik na celo cerkev raztegnil. Ker pa ta stvar do denašnjega dno nij rešena in ker je v menja-jočem se času položaj države v teh deželah spremenjen, zdi se nam primeren povod dan, slovanskim narodom, za katere zve-ličanje in blagor smo Mi prav zelo skrbni, ustreči. Zato hočemo Mi, ki svoje očetovske ljubezni nočemo v ničemer vzkrače-vati, tudi častenje svetih mož, katera bosta slovanske narode, ki sta jih nekdaj s setvijo katoliške vere od pogina k vzveličenju otela, tudi zdaj s svojim nebeškim varstvom mogočno branila, dalje razširiti in pomnožiti. Da se pa jasneje posveti, kakova sta muža, katera predstavljamo katoliškemu vesoljnemu svetu v častenje, naj omenimo ob kratkem zgodovine njiju del. Ciril in Metod, brata, rojena v odličnem mestu Tesali je, šla sta rano v Carigrad, da se v glavnem mestu Orijenta v znanostih izučita. In iskra duhii, ki jo uže tačas v mladih ljudeh svetila se, nij ostala skrita. Kajti oba sta v kratkem času tako močno napredovala, in Vzla-sti Ciril, ki je tako pohvalo v znanostih dobil, da je iz posebne časti imenovan bil filozof. No dolgo potem je vstopil Metod v meniški stan, Ciril pak je bil po patriarhu Ignaciji vrednega izpoznan, da mu je cesarica Theodora nalog izročila, onkraj Kerzoneza stanujoče Ka-zare, ki so v Carigradu prosili za sposobne upravitelje Svetega, v krščanskej veri odgoje-vati. Ta nalog je prevzel prav rad. Sel jo tedaj v Kerzones v Tavris in se je posvetil, kakor nekateri pravijo, nekaj časa aaucenju deželnega jezika onega naroda, in ob istem času je srečo imel, sveti i»ei el sv. pa; eža Elementa I. najti, katerega je lehko izp<>znal vsled občno ra/širjenega spf mina na sidro, s katerim je bil krepko remi mož na ukaz cesarja Trajana kakor znano v morje vržen in potlej pokopan. Ko se je tega dragocenega zaklada polastil, Sel je v mesta in bivališ.'a K iz.uov, katere je, podučen st> svojimi nauki in vzbujovanod božje pomoči, združil z Jezusom Kristom, putem ko je zatrl mnogostran s ko brezverstvo. Ko je bila nova krščanska občina najbolje urejena, dalje slaven izgled svoje polilevnosti in krščanske ljubezni, ker je vse darove, katere so mu domačini ponujali, odbil a samo to zahteval da se oslobode ujeti Slovani, kateri so bili krščanske vere. Kmalu se je vrnil Ciril veselo v Carigrad ter je šel tudi v samostan Poly-chronov, kamor jo bil uže tudi Metod šel. Mej tem je pa zvedel Uastilav, knez moravski o tem, kar se je zgodilo pri Kazarih. Izpodbujen po izgledu Kazarov, dogovarjal se je s cesarjem Mihaelom 111., da bi se iz Carigrada poklicalo nekoliko oznanjevalcev evangelija ter nij teško dosegel to, kar je hotel. Zato je pa prouzročila uže s tolikimi dejanji proslavljena krepost ('irila in Metoda, da sta bila /a to poslanje na Moravsko odločena. In ker sta potovala skozi Bolgarijo, ki je bila uže uvedena v sv. skrivnosti kristijanov, nijsti. na nobenem kraji opustila prilike za razširjenje vere. A na Moravskom, kjer jima je narod prihajal naproti uže do meje, sprejeta sta bila z največjo prijaznostjo in praznično radostjo. In brez odloga pričela sta srca podučevati v kristijanskih naukih ter vzdigavati jih k upanju do nebeških darov in to s tako močjo in dejansko marljivostjo, da /e skoro potem narod moravski sprejel krščansko vero. Mnogo jo k temu pomngalo znanje slovanskega jezika, katerega seje Ciril uže prej naučil in veliko so pomagala sveta pisma nove in stare zaveze, katera je on preložil na narodni jezik. Zato se ima slovanski narod temu možu prav za veliko zahvaliti, ker od njega nij Bprejel samo blagodejnosti krščanske vere nego tudi civilizacijo; kajti prva sta bila Ciril in Metod, ki sta izumila pismo, s katerim se slovanski jezik piše in i z r a ž a in iz tega uzroka se ne imenujeta krivično pri četnika tega jezika. Iq zopet je prodrla slava teh dejanj iz tako oddaljenih dežel dalje in v Kim. — In ko je ukazal papež Nikolaj I. izvrstnima bnv t »mu, naj prideta v I Jim, napotila sta se takoj tja, slušala sta ukaz, ter vzela soboj ostanke sv. Klementa. — Ko je to izvedel lladrijan II., ki je bil stopil na mesto umrlega Nikolaja, šel je z duhovenstvom in ljudstvom slavnima gostoma z veliko če.djo naproti. Telo sv. Klementa, proslavljeno kmalu z velikimi čudeži, preneseno je bilo B6 slovesnim sprevodom v baziliko, ki je bila postavljena ob času Konstantinu nad očetovsko hišo nezmagljivegu mučenika. Potem pa sta Ciril in Metod poročala v navzočnosti duhovenstva papežu o svojem apostolstvu, v katerem sta delovala sveto in marljivo. In ker so ju obdolževali, da sta delovala zoper določbo prednikov in zoper posvečene verske običaje, ker jima jo pri izvrševanji BVetega obreda služil slovanski j e z i k , zagovarjala sta svojo reč tako temeljito in * takimi razlogi, da je papež z vsem duhoven-slvom hvalil ter odobril njiju delovanje, /a tem sta bila oba, ko sta i/javila katoliško vero-izpovedanje in prisegla, da hočeta zvesta ostati veri sv. Petra in rimskih papežev, od Hudri-jana imenovana in posvečena za škofa, ter jo dobilo veliko njiju učencev razne stopinjo svetega posvečenja v duhovne. Po božjej previdnosti pa se je zgodilo, da je ('iril v Rimu lUssifl svoje življenje v letu 8(»9. v dan 14. februarija, dozorel bolj v kreposti nogo v starosti. Javno in slovesno, kakor rimski papeži, bil je prenesen častno v tfrob, kateri je lladrijan zase sezidal. Ker rimsko ljudstvo nij trpelo, da bi se telo urnile-i prepeljalo v Carigrad, kakor je neka sorodnim iskreno prosila, prenesen je bil k sv. Kle-mentu in položen poleg njegovega pepela, kateri je Ciril toliko let z globokim spoštovanjem Česti I, in ko so ga mej slovesnim pope-vr.njem psahnov vozili skoai mesto, dozdevalo se je, da Rimljani svetemu možu ne polagajo toliko z mrtvaško nego zmagovalno slovesnostjo žrtve nebeške česti. Na ukaz papežev potuje petem Met« d kot škof nazaj uu Moravsko izpolnjevat dolžnosti Bvoje apostolske službe. V tej provinciji je v izgled Bvojej čredi prizadeval si s celo dušo služiti od dne do dne z večjo gorečnostjo katoliškej stvari, krepko upirati se nemirnim no volar jem hotečim podkopati katoliško ime z neumnimi mnenji, v veri vzgojiti kneza Svetopolka, ki je nasledoval v vladanji za Rastiluvom, ter ga opominjati, ko so je izneveril svojoj dolžnosti, karati ga iu koncem kaznovati ga s tem, da mu je odtegnil svete skrivnosti. Zavoljo tega pričel ga je hudobni in nečisti samodržec sovražiti, ter ga je izpodil v prognanstvo. Kasneje zopet vzpostavljen, dosegel je z opominjanjem o pravem času to, da je knez kazal znamenja, da se je premislil ter izprevidel, da mora svoje prejšnje navade popraviti z novim 'življenjem. To ravno je čudovito, da je parna lju-bezeu Metodova, prekoraeivši mojo Moravske, kakor je dosegla za C tilovega življenja Libur-nijce in Srbe, obsegla zdaj Panonce (naše slovenske pradede. Ur.) katerih kneza, Kocelj po imenu, je on podučeval v katoliškej veri, ter vzdržal v dolžnosti, — in Itolgare, katere je z njihovim kraljem Itorisom utvrdil v krščanskej veri, ter Dalmatince, katerim je razodel nebeske darove milosti in Korintijee. pri katerih je mnogo deloval, da jih je dovel k spoznanju in molitvi jed nega pravega Moga. A to mu je delalo Bitnosti. Kajti nekateri i/.mej novo krščanske družbe, ki so vila dela iu krepost pisano gledali, zatožili bo nedolžnega pri Jovanu VIII., nasledniku Hadrija-novem, zavoljo sumnjive vero in žaljenja šeg pradedov, ki so pri svetili opravilih rabili samo grški ali latinski jezik in nohednegu druzega. Tedaj pa je papež poklical Metoda, skrbeč za nedotakljivost stare vero in stare discipline, v Rim ter mu ukazal, da se opraviči in očisti. Zmirom priprtivljeu hitro slušati in naslanjajoč se na svojo dobro vest, stal je v I. 880 pred Jovanom in pred nekaterimi škofi iu duhovenstvom mest, in dokazal je lehko, da je vero, katero je v navzočnosti in | odobrenjem lla-drijana priznal ter nanjo prisegel na grobu prvaka apostolov, sam ohranil trdno in druge vestno učil in da je, kar se tiče rabo slova n s k e g a j e z i k a pri svetih opravilih, to storil iz pravičnih razlogov, z dovoljenjem papeža lladrijana in ne protislovno m'> sv. pi sinom. S tem zagovorom se je tako iznebil sumnje kake krivnje, da je papež dobro raz-j Utnel Metoda ler mu rad potrdil nad škofovsko j oblast in slovansko poslanje, [zven tega je i/.vnlil še nekaj škofov, katerim bi ukazoval Metod iu kateri bi njemu pomagali oskrbovati krščanske zadeve, ter ga jo poslal s r.estor.imi priporočilnimi pismi in svobodno pnlunmučjo nazaj na Moravsko. (Konto prih.) Nemško politiko ruski časopis „Ooloau tako-le prav dobro opisuje : „Nemško novinarstvo skuša dan za dnem BVetn dokazati, da pomenja nemško-nvstiijska zve/a samo mir ter da se trudi ohraniti samo evropski mir. Zraven pa živo opisuje nevar nosti „panslnvirma" in da je Rusija ona država, ki ne da miru, ki pospešuje p an s I a v I-zem, ruši Turčijo, da bi si povekšnla svojo oblast in dala panslavizmu vec" prostora zu razširjnnje. To rusko-slovansko prizadevanje da jo svetovnemu miru — kakor praviio Nemci — tem nevarnejše, ker postaja bolj in bolj sigurneje, da stopi Anglija na rusko stran. To je uzrok, da se je rodila avstrijsko- nemška zveza. Tako uče Nemci, a tako nij nego je drugače. nCausn movens" ki je prignal do te zveze, nij, kar se tiče Nemčije, nič druzega nego bojazen in strah pred Francosko. H tisi jo opisujejo kot rovarsko in rogo-vilasto zato, ker neče pristopiti k nemško - a v s t rij s k e j zvezi, m ker ima zase prednost mogoče francoske ter angleške zveze tu jo prava nevarnost. S tega stališča pogledima, je nemško-av^trijska zveza taka, ka-keffoo ukazuje sila. Da bi hotela denes Rusija k Nemčiji pristopiti ter jej pomagati Francosko uničiti, potem bi ruska in vsa pansla-vistična opasnost na mah zginila in Nemčija bi se tudi ne brigala za ohranjenje Turčije. Z jedno besedo: ne iz vstoka nego iz zapada preti Nemčiji nevarnost. Nemčije pa ne moremo zavidati. Kajti zavidati ne moremo dežele, ki mora za svoje ohranjenje sejati povsod razpor in kolikor Nemci pišejo o našem „nihilizmu", ki nas baje gloda, — naše polože-nje je vendar še bolje, ker nam ne treba sveta vznemirjati s praznim izmišljotinami. — Politični razpleti. (Volnanj«* «1 V Ljubljani 7. oktobra. O konfiskaciji jako množili dunajskih večernih listov od sobote zavoljo resolucij za t>ent***IISl lili I parteitag na Češkem piše na pr. „VoHsische Ztg.u, da kaj tacega, tako temeljita konfiskacija je nekaj novega na svetu. „National Ztg.w pa pritrjuje, da „ustavoverna" stranka ščuje ljudstvo in vzbuja strasti, da bi vrgla zdanje ministerstvo. Ako se jej to ne posreči, ukoristili si bodo to njo nasprotniki iu tudi oni, ki si avstrijsko vnanjo politiko želo drugačno. V glavnem mestu Moravske v IIrun je bil pri aopolnilnej volitvi za državni zbor dne" 5. t. m. voljen s U01 glasom bivši minister Chlumeckv; češki kandidat dr. Tuček jo dobil samo 228 glasov. V trinajstih letih, odkar jo Oig'«»r*lm samostojna, je naredila celih 7f>0 milijonov dolgu ter ima vsako leto do 25 milijonov primanjkljaja v svojem proračunu. Za dolžnike je to slabo upanje. Vendar Magjari so ne zmenijo za to, zadovoljni so, da se le vso zatira kur jo drugače kot magjarsko. Tako hvali zdaj „Pesti Napio" Tiszo, da dobro služi ma-gjarskej ideji, kajti on je razpršil slovaško MatiCO in srbsko omladino, panslavistično gimnazije zaprl in germanizatorjo odpodil. W IIItll ?<» «| je prišel dno ('». t. m. bolgarski k ne/, ler so ga sprejeli srbski knez, ministri in dostojanstveniki. Belgrad je ozalj-šan. ljudstvo je navdušeno pozdravilo bolgar--'."ua kneza. Tiirc-ijti je odgovorila velevlast ini, pod katerimi pogoji da se jim uda. Ti uveti so n/-' /nani ter jih angleški Časopisi imenujejo Žaljenje cele Evrope. Anglija da zdaj ne odstopi na noben način. Iz lj«»nmbera iz Dunaja.— pl. Hfilbllng iz Peste. — Pfuitscheller iz Dunaja. — Neuman iz Prage. — Tissen, Gelloa, Hornik iz Dunaja. PH Mitllets Mislap, Fe;gl iz Dunaja. — Klan iz Maribora, — Dr. Modo-vič iz Zadra. Dunajska borza 7. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni tli ž. dolg v bankovcili . . 70 gld. Enotni drž. dolg v srebru . . . 72 „ Zlata rente........ . 8b" „ 1860 drž. posojilo...... 129 „ Akcije narodne ha .ko, .... 818 „ Kreditne akcije....... 279 „ London.......... 118 „ Srebro.......... — „ Napol. . ......... 9 „ C. kr. cekini........ 5 „ Državne marke....... 58 „ 95 80 BO 95 40 •12' 6)1 kr. •ceuteci lltNIN rl Borzno kupovanje in prodajanje drža/viiili )peLjpil°o~V i ter družili naložnih in spekulacijskih vrednostij. Isidor Xj. Scliornstein Bankgeschiit't Wleu, I., Wipplingerstrasse Nr. 43, H. Stook (vis-a-vis der Ktirse). (443—10) Na vsa v to stroko spadajoča vprašanja daje se rado in hitro odgovor, • 8 Gumi-bonbon, boljši, nego vsak drug, kolikor so ga okolo prodaja, rabi z noj bolj Si m v.spehom zoper kašelj, hripavost in katarno stanje organov, s katerimi se sope. 1 »Itatljicali |><> lO Kr. predaje (490—1) GABR5EL PICCOLI, lekar „k angelju", I na dunajskej cesti v Ljubljani. Izdatelj in urednik Mtikso Arinič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1'.