Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, dne 5. aprila 1938
Posamezna številka din 1.-,
——■■ ■»■nf iniiaiMi rBBiurii mi liinnT
Da naša vas in naša mesta bilfi bi vseh krivic oteta, naj sloga trdna, sloga zvesta poveže delavca in kmeta I
Kmet bodi svoji No svoji zemlji, v svojem domu, v svoi vasi, koderkoli slišijo se tvoji glasi, odločaj sam: takrat nastanejo ti boljši časil
Gl a s i 1	O	S 1 O	venske	kmečke in delavske po	1 i t i k e
Letnik II. |	Izhaja dvakrat na za en mesec din		mesec — Uredništvo in uprava v Ljubljani. Trnovski pristan 14/1. — Rokopisov ne vračamo — Naročnina 2-—, za četrt leta din 5’—, za po' leta din 10-—, za vse leto din 20—, za zamejstvo letno L— dolar Oglasi se sprejemajo — Čekovni račun štev. 17.493		Š t e v. 7a
Dr. Dragotin Lončar:
Dvojna politika
(Odgovor ,, Slovenski besedi “ )
(Konec.)
III.
V	čem je jedro našega državnega vprašanja? Pokazalo se je že med svetovno vojno v nasprotstvih med Srbijanci, ki jih je zastopal predsednik takratne njih vlade Pašič, in med “'Jugoslovanskim odborom*, ki ga je predstavljal hrvatski poslanec Trum-bič. Srbijanci s Pašičem na čelu so zagovarjali misel, da gre pri Jugoslovanskem združenju za razširjeno Srbijo, ko bi bili njeni državljani politično Srbi treh ver (pravoslavne, katoliške in mohamedanske), medtem ko je hotel imeti «Jugoslovanski odbor® združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v novi državi, ki bi ne bila samo razširjena Srbija.
Doseženi sporazum med Pašičem in Trumbi&em ie bil izigran, ko je bila naši prva skupna ustava sprejeta s srbsko večino proti slovenski in hrvatski manjšini.. Radikalska stranka, kj jj je ^1 glavni voditelj ravno’ Pašič, je imela zasluge za nekdanjo Srbijo; toda že med svetovno vojno in tudi po združenju s Hrvati in Slovenci je vodila velikosrbsko politiko, kar je bila osnovna napaka, ko' je s tem vedno bolj odbijala Hrvate in Slovence. Radikalska stranka je bila skoraj zmerom pri vladi: zdaj ta, zdaj druga njena struja. Poskušala se je širiti tudi med nesrbskim prebivalstvom, n. pr. med Slovenci.
Po mojem dvoje. Prvič: Slovenci leta je del radikalske stranke opustil velikosrbsko stališče, kar je bilo korak naprej. Ustanovila se je iz nje in drugih strank srbska opozicijska skupina, ki je sklenila sporazum s hrvatsko. Kaj sledi iz tega za nas?
Po mojem dvoje: Prvič: Slovenci bi bili morali pristopiti k sporazumu kot tretji pogodbenik. Doslej največ-ia slovenska stranka SLS bi bila najprej poklicana, da bi bila ostala zvesta svojemu avtonomističnemu programu in zbrala okrog tega programa tiste slovenske skupine, ki so za izpremembo obstoječe ureditve v tem duhu. To se ni zgodilo.
Ker je tako, bi bila poklicana v ta namen druga slovenska skupnost, opozicijska, ki naj bi skušala, da vzgoji na demokratičen način slovensko ljudstvo za dosledno in vztrajno poSitiko sporazuma s Hrvati in Srbi. Narejen je bil že 1936. leta poskus, da se strnejo tedanje slovenske opozicijske skupine v skupno akcijo za dosego ustavne spremembe. Ta poskus se v takratni obliki ni posrečil, ker je za nas precenjeval francoski vzorec, ki je nastal ob drugačnem državnopolitičnem in strankarsko-Političnern položaju, in ker pri ne-
katerih osebah ni bilo dovolj čuta za disciplino in odgovornost.
Drugič: Staroradikalska stranka je s sporazumom opustila velikosrbsko stališče in se izrečno omejila na srbski narod (IV. odstavek v besedilu sporazuma), a obenem se je izrekla za enakopravnost v skupni državi s Hrvati, ki stoje na hrvatskem, in s Slovenci, ki bi morali stati na slovenskem stališču. Praktično to pomeni, da o tem, kdo spada v slovensko (opozicijsko) skupnost in kdo ne, ne morejo razsojati niti Srbi niti Hrvati, ampak edino mi sami. Ako se slovenske (opozicijske) skupine združijo v skupno akcijo in te ali one skupine, oziroma osebe ne sprejmejo medse iz svojih narodnih ali političnih razlogov, ju ne morejo Srbi ali
Hrvati vriniti jim. To sledi iz načela
demokracije in s stališča samostojnosti vseh treh narodnosti, ki sta jo priznala pogodbenika v sporazumu, ko sta se zase omejila na hrvatski in srbski narod. Kot naši zavezniki nam ti ali oni lahko svetujejo; mi njih nasvete upoštevamo ali pa ne: odločati
o	nas ne morejo nc eni ne drugi, kakor ne odločamo mi o njih. Tudi tukaj gre za medsebojni sporazum, ki sloni na osebnem in političnem zaupanju. Tako je v zasebnem življenju; enako mora biti tudi v javnem, ako naj ne bo to samo igra slučaja, spletkarjenja in koristolovja.
IV.
Sporazum med Hrvati in Srbi je opustil nauk o narodni enotnosti ali edinstvu ter priznal zgodovinsko in življenjsko dejstvo treh samostojnih, enakopravnih narodov. V tem je bistvo sporazuma, ker vse drugo sledi iz tega kot umeven zaključek.
In vendar je pisala «Slovenska beseda* z dne 5. novembra 1937. leta, torej nekako mesec dni po sporazumu, da je «narodno edinstvo cilj, za katerega si prizadevajo vse države, ker predstavlja po svoji vsebini ne le dejansko, marveč tudi duhovno izenačenje naroda*. Člankar je dokazoval, kako sta se polagoma zedinje-vala italijanski in nemški narod. Dalje, kako imajo Jugoslovani vse pogoje, da postanemo en narod, kakor smo bili, preden smo prišli iz severnih krajev v sedanjo svojo domovino in nas ni razbila zgodovina: češ skupen je jezik, enak je družbeni ustroj, gospodarsko smo navezani drug na drugega, živimo v isti državi po večini pomešani med seboj, da ni mogoče potegniti mej, in isti so nam sovražniki. Nadalje je dejal, da v,primeroma kratkem času lahko doseže-
mo enotnost, v kolikor bi še ni bili enoten narod, ter da je nemalo kriv dosedanji način našega ravnanja, da nismo prišli naprej, Kdor si resnično želi narodnega edinstva, mora delati za svobodo in demokracijo, ker edino te dve nas lahko privedeta do tega cilja.
Ne vem, v koliko so ti nazori lastni politikom pri «Slovenski besedi*. Uredništvo ni pristavilo nobene omejitve. Ti nazori predstavljajo v bistvu miselnost «jugoslovanskega nacionalizma*, da moramo namreč, kolikor še nismo, postati en narod, kakor so Italijani in Nemci. V »Slovenski vasi* z dne 1. februarja t. 1. sem obravnaval v sestavku «Južno Slovanstvo* razloček med Italijani, oziroma Nemci in nami. Pri prvih je bilo vprašanje o združenju enega naroda v skupno državo, pri nas pa več sorodnih narodov (dostavil sem še, do mislimo tudi na Bolgare). Po nauku tega sestavka v «Slovenski besedi* nista svoboda in vlada ljudstva (demokracija) dobrini, ki imata vrednost sami na sebi. Ne, to sta zanje le sredstvi za dosego cilja, ki bodi: narodna enotnost po italijansko-nemškem primeru!
Po nečem se pa vendar loči ta nauk slovenskih starih radikalov od jugoslovanskega nacionalizma*. Po načinu razvoja namreč. Prvi bi radi činiprej nasilno ustvarili narodno enotnost; drugi, to je «Slovenska beseda* pa polagoma s svobodo. Kdo je bolj nevaren nerazsodni množici? Tak način razvoja je obsežen tudi v programu JRZ, kjer se poudarja «po-stopno in premišljeno* delo za isti namen ...
Ako prevzema tak duh, kakor se je pokazal v tem sestavku, politiko «Slovenske besede*, ki se je izrekla za sporazum, potem bi morala biti druga slovenska (opozicijska) javnost na straži. To so napačni pojmi in v bistvenem nasprotju z osnovno mislijo sporazuma, torej tudi z miselnostjo demokratičnih Slovencev.
Podprite svoj tisk in zbirajte za tiskovni sklad! Dopisujte v list o političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah svojega kraja!
Ker nam je bilo zabranjeno širjenje 7. številke, je naši naročniki niso dobili. Zato se je številka 7a kot nova izdaja nekoliko zakasnila
Uredništvo
Pobrano in prebrano
Jugoslavija je agrarna država in vendar je na zadnjem inestu v porabi superfosfata (vrsta umetnega gnojila).
V Sloveniji je bilo vloženih v letu 1937. nad 72.000 predlogov za rubež (eksekucijo). V letu 1920. jih je bilo osemkrat manj, namreč 9000.
V Jugoslaviji je bilo po uradnih podatkih koncem 1936. leta 2S38 odvetnikov in 961 odvetniških kandidatov. Na dravsko banovino odpade 273 odvetnikov in 94 kandidatov. Če bi se vsi ti res bojevali za pravice ljudstva, bi morala biti te pravice deležna tudi slovenski kmet in delavec.
Po najnovejšem izkazu «Privile-girane agrarne banke» so znašala vsa vplačila dolžnikov-kmetov na račun prvega letnega obroka 133 mliijonov dinarjev, na račun drugega obroka pa le 33 milijonov. Vsa terjatev prvega in drugega obroka pa znaša 217 milijonov. Iz tega vidimo, da kmetje niso mogli plačati 51 milijonov dinarjev.
Ljubljanska bolnišnica ni dobila nobenih kreditov za povečanje, oziroma za zidavo novih, modernih poslopij niti v državnem niti v banovinskem preračunu. Tudi o povrnitvi 8.1 milijona dinarjev, ki jih država dolguje bolnišnici, ni ničesar slišati. Lani je sprejela bolnišnica skoraj 31.000 bolnikov (2026 več kot 1936. leta), a odkloniti je morala zaradi pomanjkanja prostora 2800 bolnikov.
Naša banovina je kupila od Zadružne gospodarske banke blejski grad z jezerom in vilo «Zlatorog» za 15 miljonov dinarjev. Zadružna gospodarska banka je kupila te nepremičnine na dražbi od lastnika Kende za 9 milijonov dinarjev.
Ljubljana je imela 1S98. leta 30 tisoč prebivalcev in 28 pismonoš, danes ima Ljubljana 90.000 prebivalcev in najmanj desetkrat več poštnega prometa, a samo 45 pismonoš. Še na slabšem so v tem pogledu na kmetih.
V Vojvodini ustanavljajo vodne zadruge proti poplavam in za izsuševanje močvirne zemlje. V zadnjih petdesetih letih so ustanovili 80 zadrug in meliorizirali (izboljšali) nad 750.000 ha zemlje.
«Gospodarska Sloga* na Hrvatskem pospešuje sajenje cikorije. Iz
Zunanjepolitični pregled
cikorijinih korenin izdelujejo ka-viu nadomestek cikorijo, listi se porabljajo za solato. Za 100 kg cikorije bodo tovarne letos plačevale 42 dinarjev.
Palača poštne hranilnice, ki jo zidajo v Belgradu, bo veljala 100 milijonov dinarjev.
Namesto žitaric (pšenice, rži, ječmena), ki jih težko prodajajo, so začeli v Bolgariji gojiti industrijske rastline in pospeševati sadjarstvo.
Češkoslovaški čebelarji bodo sezidali lastno zadružno sladkorno tovarno in so v ta namen zbrali že osem milijonov čeških kron.
Češkoslovaška katoliška mladina je na svoji konferenci izrekla zaupanje v demokratične države, ki branijo svoje in nečejo tujega. To so Francija, Anglija in Sovjetska Rusi j a.
Agrarna reforma v češkoslovaški republiki se izvaja postopoma vsako leto. Letos bodo dobile vaške občine 17.000 ha gozdov in 15.000 ha orne zemlje.
Poljski kmetje zahtevajo demokracijo in groze s stavko. V Krakovom je bil kongres Zedinjene ljudske stranke. Ta je odločna nasprotnica avtoritativnega (diktatorskega) režima, ki se vedno bolj utrjuje na Poljskem. Poljski kmetje groze s kmečko stavko, če se ne bo izvajala svoboda in demokratična politika.
V	Italijo smo lansko leto izvozili za 587 milijonov dinarjev blaga. Leta 1936. je znašal izvoz zaradi sankcij samo 137 milijonov dinarjev. Prvo mesto v izvozu zavzema les (248.9 milijonov), na drugem me-
Dne 13., 14. in 15. marca tega leta je poteklo 90 let, odkar je izbruhnila na Dunaju revolucija. Začeli so jo visokošolci, ki sta se jim pridružila meščanstvo in delavstvo.
Dne 13. marca 1848. leta so hoteli poudariti visokošolci politične terjatve ljudstva nižjeavstrijskim deželnim stanovom, to je zastopnikom duhovščine, plemstva in meščanstva. Nastopil je prvič javni govornik, zdravnik dr. Adolf Fischhof, ki je v njih imenu zahteval tiskovno svobodo, porotna sodišča, svobodo vesti in uka, sodelovanje ljudstva pri zakonodaji in upravi (ustavo) ter skupen nastop avstrijskih narodov (Nemcev, Slovanov, Madjarov in Italijanov) za prenovljenje države. Mogočen je bil vtisk pomembnih besed prvega javnega govornika v Avstriji; toda oblastniki so bili gluhi zanje. V zbrano množico, ki je vedno bolj naraščala in končno neoborožena vdrla v zbornico deželnih stanov, je streljalo poklicano vojaštvo in padlo je prvih pet žrtev; dva delavca, en dijak-tehnik, en meščan in ena ženska.
To je bilo znamenje za nasilen odpor. Začeli so uporabljati ulične za-grade (barikade), zažigali predmestne tovarne in se zmagovito spuščali v boj z vojaštvom. Dne 14. marca je uradni list naznanil dovoljenje za oborožitev dijaštva, da bi vzdrževalo red, in odstop obsovraženega glavnega ministra Metternicha, a dne 15. marca je bila razglašena tl-
stu je živina, perutnina in mesni izdelki (199.4 milijonov). Izvoz pšenice je znašal le 56.2 milijona dinar-
i	jev. Italija je nereden plačnik in nam je dolgovala 15. decembra preteklega leta še nad 156 milijonov dinarjev.
V	Nemčiji je kljub strogim ukrepom sedanjega režima vedno več delavskih stavk. V zadnjem času so stavkali v tovarnah strojev in avtomobilskih in zrakoplovnih tovarnah.
14.000 inadjarskih žen je vložilo pri madjarski vladi pismen protest proti zapostavljanju ženskih pravic v zadnji volilni reformi.
Na Danskem pride na enega kmečkega prebivalca 5 ha zemlje, v Nemčiji en ha in 90 arov, pri nas pa samo 90 arov. Če pomislimo, da nismo industrijska država in da mora naš kmet svoje pridelke pod ceno prodajati, a vse ostale potrebščine drago kupovati, potem lahko razumemo stisko naših dni.
Španski republikanski vojni mornarici se je posrečilo potopiti v boju eno najmodernejših vojnih ladij «Baleares». Na ladji je bilo 1100 mož posadke, od katerih je večina utonila. Sedaj ima Franco le še dve večji vojni ladji.
Dolgovi španskega generala F ranča znašajo:	Italijanom dolguje
general okrog štiri milijarde frankov (en frank je din 1.50), Nemčiji pa okrog devet milijard frankov, skupaj torej 13 milijard.
V	teh številkah pa še niso vštete velike množine vojnih dobav v surovinah. Kako dolgo bo moralo špansko ljudstvo plačevati te nepotrebne dolgove?
skovna svoboda in obljubljena ustava.
Avstrija je postala ustavna država; toda daljnji dogodki so dokazali, da nemško meščanstvo ni moglo ustvariti vladavine, ki bi se bila pametno sporazumela z avstrijskimi narodnostmi in si ohranila s krvjo pridobljeno svobodo. Nasprotniki ustavnosti so prišli vnovič do besede in 1851. leta je postala Avstrija ■ zopet absolutistična država, kar je trajalo do 1860. leta.
Za nas Slovence je 1848. leto zato pomembno, ker so takrat v Avstriji osvobodili kmete tlačanstva in ker je nastal slovenski narodnopolitični program: Zedinjena Slovenija v državni zvezi s Hrvati in Srbi. Danes po 90. letih dela in trpljenja — kje smo? Prvi govornik dunajske revolucije Fischhof je označil nas Slovane, da smo žilavi, pridni in vztrajni. Slovenski kmetje, delavci in izobra-žeci, dokažimo resničnost Fischhofo-vih besed tudi zase v novem boju za politično in družbeno svobodo svojega naroda in delovnih stanov! Čas nas kliče, ki ni nič manj pomemben kakor je bil takrat 1848. leta. Tudi mi živimo ob prelomu nove dobe. Ali se zavedamo tega, da nova doba ne prihaja sama po sebi. ampak da jo morajo ustvarjati ljudje?
Zanimiva je okolnost, da je prav na dan 13. marca letos po 90. letih bila izvršena združitev Avstrije, kolikor je je še ostalo po svetovni vojni, z Nemčijo in so postali njeni državljani tudi Slovenci na Koroškem.
Razumljivo je, da je ves čas, odkar je Hitler s svojo vojsko vkorakal v bivšo Avstrijo in jo razglasil za del nemške države, ta korak osnova vseh političnih dogajanj vseskozi do danes. Pomembnost tega dogodka je razvidna predvsem iz dejstva, da države niti ne poskušajo izvršenega dogodka kakorkoli spremeniti. Izvršeno dejstvo vse države nekako priznavajo.	Danes	se
odkrito postavlja načelo, zlasti tudi v Angliji, da mora biti pripravljena in da je prva njena naloga oborožitev.
V	tem pogledu so zlasti pomembni dogodki v Angliji. To posebej še zaradi tega, ker so fašisti računali, da Anglija za te dogodke ne pokaže pravega zanimanja. Dejansko pa je ravno Anglija pokazala nepričakovano veliko zanimanje. Zganil so se znani politiki, tako Loyd George, voditelj angleških liberalcev, ki se je napotil skupaj z lordom Churchillom v Francijo razgovarjat s francoskim ministrskim predsdnikom Blumom.
Opozicija je zahtevala, da se vodi v bodoče vsa politika Velike Britanije na osnovah kolektivne varnosti, da se dajo Češko-Slovaški jamstva za njeno neodvisnost ter da se pogajanja med Italijo in Anglijo ne smejo prej nadaljevati, dokler Italija ne reši vprašanja prostovoljcev v Španiji. Težko je svet pričakoval govora ministrskega predsednika Chamber-leina, ki ni sicer podal tako ostre izjave, kakor je je pričakovala opozicija, vendar pa dosti določno. Znano je, da ima Francija sklenjene dogovore s Češko-Slovaško o medsebojni pomoči in da je Francija z vso odločnostjo potrdila, da bo te dogovore vedno izpolnjevala.
Chamberlain je postavil načelo, da se mora pojačati Društvo narodov in da se mora Anglija pripraviti s hitro oborožitvijo. Kar najbolj važen pa je bil poudarek, da Anglija ne pusti Francije na cedilu v primeru, ako bi postala žrtev napada ali pa, če bi morala hiteti na pomoč drugi državi zato, da izpolni obveze iz zavezniških pogodb. Mislil je tu na Češko-Slovaško.
Ta izjava je nedvomno utrdila zaupanje v zapadno Evropo. Bilo pa je to že tudi skrajno potrebno; kajti večno omahovanje je silno zmanjšalo ugled Anglije in zlasti skoraj porušilo vero v njeno moč.
Danes pa mora ves svet zopet upoštevati, da je Anglija določila velikansko vsoto dveh milijard pfundov za oborožitev. Enako je Francija zahtevala od Narodne banke predujem petih milijard frankov za oborožitev.
Vsem tem državam se je pridružila pomembna izjava ameriškega državnega tajnika Hula, Značilno je tudi poudaril, naj svet nikakor ne računa na brezpogojno samotarstvo Združenih držav in je v tej zvezi naglasil nalogo oboroževanja. Na drugi strani pa je pripomnil, da bo Amerika svoje koristi vedno skušala braniti po načelih mednarodnega prava.
Odločno je nastopila Moskva, ki je zagotovila zvestobo Češko-Slovaški iz sklenjenega dogovora. Predlagala je radikalno, naj se skliče skupno posvetovanje,
Italija je Hitlerjev ukrep pozdravila.
Poljska In Litva
Evropa je tako napolnjena z dinamitom, da je treba le najmanjšega tresljaja, pa je nevarnost vojne tu. Na meji med Poljsko in Litvo je bil ustreljen poljski vojak. Poljaki so to izrabili in poslali Litvi ultimat z grožnjo vojne. Obe državi sta edini v Evropi, ki že od leta 1920. dalje nista vzdrževali nobenih diplomatskih ne konzularnih zvez in ki sta imeli mejo povsem zaprto, tako da ni bil mogoč nikak promet niti po železnici niti po pošti niti kako drugače. Obe državi nista imeli nobenih gospodarskih odnosov.
Vzrok temu je bil, ker so leta 1920. Poljaki zasedli Vilno, ki so jo Litvan-ci iz zgodovinskih razlogov imeli za glavno mesto svoje dežele. Te osvojitve Litvanci niso nikdar priznali. Njih ustava označuje Vilno še vedno kot glavno mesto države.
Po tem ultimatu so se morali vdati in pristati na ureditev rednih diplomatskih odnošajev, rednega železniškega in poštnega prometa, odpreti mejq, se obvezati, da poljske manjšine ne bodo več zatirali, in morali bi se bili odreči Vilni. S tem, da so ultimat sprejeli, so si rešili samostojnost; kajti nedvomno bi Poljska ne bila imela težkega opravka z njimi. Rešili so Evropo tudi pred vojno; vendar njihovi listi že pišejo, da se Vilni niso odrekli.	V-č.
Boj za svobodo v Avstriji pred 90. leti
Štev. 7a.
»SLOVENSKA VAS»
Stran 3.
Iz domače politike
Izjava. Zastopniki slovenskega kmečkega in delavskega gibanja »Slovenske vasi» iz sedmih organizacijskih okrajev celjskega sodnega okrožja, zbrani dne 27. marca t. 1., so sprejeli in podpisali naslednjo izjavo:
«Obsojamo politični korak poslanca dr. Doboviška, ki ga je bil storil iz osebnih razlogov, a ga je hotel izrabiti politično v našo škodo. Njegova oseba kot takšna ni zadela našega gibanja prav nič, kar služi v čast slovenskim kmetom in delavcem. Nasprotno: obžalujemo, da se ni že poprej izločil iz naših vrst.
Zapustil pa je pri slovenskem delovnem ljudstvu napačen vtis, kakor da bi bilo vse slovensko izobražen-stvo takšno. Zato pozivamo svoje somišljenike, da so oprezni pri sprejemanju posameznih izobražencev, ki se priglašajo našemu gibanju. Mi moramo zmagovati s skupno mislijo, a n« s koristmi posameznikov.«
Volitve v narodno skupščino. Napovedal jih je dne 24. t. m. notranji minister dr. Korošec, ko je v senatu zagovarjal predloženi preračun. Vlada je sedaj že tretjič dobila pooblastilo, da lahko spremeni volilni zakon in govori se, da ga namerava letos še pred volitvami spremeniti. Namesto državnih list bodo baje banovinske liste, nekateri pa pravijo, da bo kandidatna lista vezana le na okraj, kjer bo odločala relativna večina ne oziraje se na proporc (sorazmerje). Ali bodo volitve tajne ali javne, o tem vlada še ni podala nobenih določnih izjav. Ker pa je notranji minister izjavil v senatu, da «gre tendenca (namera) sedanje vlade k demokraciji« pričakujemo upravičeno, da bodo volitve res demokratične — to je, predvsem tajne. O vsem bomo so-HPšljenike pravočasno in točno obvestili.
Smrtna kosa. V Središču ob Dravi ie dne 21. t. m. umrl v 61. letu starosti naš somišljenik Berce Dominik, železniški upokojenec. Za njim žaluje vdova in sedem otrok, izmed katerih sta se dva posvetila učiteljskemu stanu, en sin študira v Ljubljani na tehnični visoki šoli, a tudi ostali so na najboljši poti k samostojnemu življe-iu. Pogreb je bil v sredo, dne 23. t. m- in je pokazal, kako je bil pokojnik Priljubljen pri vseh Središčanih. Naj bo pokojnemu somišljeniku lahka slovenska zemlja, užaloščeni družini pa izrekamo svoje sožalje.
Občinske volitve. Po nekaterih občinah v Sloveniji so bile v nedeljo, one 27. t. m. ponovne občinske volitve. Po uradnih podatkih je dobila
39	občin, a opozicija 8 občin. Obširnejša poročila o volivnem boju v posameznih občinah objavimo v prihodnji številki.
Omenimo naj samo lepo zmago naših somišljenikov v Središču ob Jravi, Starem trgu pri Rakeku, Zemljah pri Ljubljani, itd.
Občni zbor invalidov. Pretekli mesec so v Ljubljani zborovali vojni invalidi. Njihovo zborovanje je pokazalo vso revščino, v kateri žive še sedaj nesrečne vojne žrtve. Najbolj jmčutno jih je prizadel invalidski za-on iz ]e{a 1929., ki je prezrl na ti-
DusminutiS0Če vojnih žrtev in J'ih Pre’ te beraškemu životarjenju. Pred m zakonom so znesle podpore voj-nim žrtvam, vdovam in sirotam I
okrog 338 milijonov dinarjev letno, sedaj pa je v ta namen določenih komaj 104 milijone. Novi zakon je zelo strog in je odrekel vsako podporo tudi tistim vojnim žrtvam, ki bi jih po vseh načelih pravičnosti in človekoljubnosti morale prejemati. Tako so n. pr. izgubili podporo manj kot 30%ni vojni invalidi, dalje vsi tisti, ki so bili kdaj zaprti, čeravno samo 12 ur, in tisti, ki jih je nasprotnik med vojno pohabil z mučenjem itd. Invalidi so na svojem zborovanju zahtevali, da se te krivice popravijo in da se uzakoni nov, moderen invalidski zakon, ki bo v polni meri zavaroval njihove koristi in ki se bo izvajal pod nadzorstvom invalidskih organizacij.
Vseh vojnih žrtev v Jugoslaviji je bilo okrog 400.000 in podpore je dobivalo pred redukcijo (zmanjšanjem) le okrog 270.000 invalidov. Od tedaj pa se je to število podpirancev stalno zmanjševalo, zlasti še po 1929. letu.
Opozorilo
Zadnji številki smo priložili položnice. Somišltenike prosimo, da nam naročnino nakažejo čimprej.
Prispevajte za tiskovni sklad in nabirajte nove naročnike.
Uprava
Iz Levstikovih Zbranih spisov I. zv., 1891
Naša nesreča
Kaj čaka drage naše domovine?
Vsi viri nje živenja so odprti Od nekdaj, i polagoma jo k smrti Samo slovenskih grehov kletva rine.
Sramotni dan, ki bode zadnje sine Kropil stideč jej na mrtvaškem prti,
Brez solze pokopaval rod zatrti —
Ta dan poplača nam vse naše čine!
Izdajstvo, samoljubje i mehkota,
Trepet, domač razpor, neskrb, slepota,
I svojstvo, s kterim opicam smo v rodi;
Do vsega gnus, kar s tujstva k nam ne hodi: To šiba naša je, ta nas stvorila V nesrečno ljudstvo — a ne tuja sila!
Državni proračun 1938-39
S prvim aprilom stopi v veljavo novi državni preračun, ki ga je sprejela 15. marca t. 1. narodna skupščina, 26. marca pa tudi senat. Obenem s preračunom je bil sprejet tudi novi finančni zakon in večje število pre-računskih dopolnil (amandmanov) in pooblastil. Državni preračun lahko imamo za najvažnejše podrobno delo vsake vlade. On ureja v prihodnjem letu gospodarsko pa tudi politično življenje v državi in potrebno je, da vsaj na kratko pregledamo njegove številke ter skušamo iz njih ugotoviti ali ustreza zahtevam oz. koristim Slovencev, posebno še slovenskih kmetov in delavcev.
Novi preračun izkazuje 12 milijard in 180 milijonov din izdatkov, kar je v primeri s sedanjim za celih 1270 milijonov več. Izdatki so porazdeljeni takole:
1. Vrhovna državna uprava (krona. kraljevsko namestništvo, državni svet, glavna kontrola, kraljeva civilna hiša, pisarna za odlikovanja): 175 milijonov 103.418 din (3,602.398 din več kot sedaj).
2. Pokojnine in invalidske podpore:
1.122,207.035 din (2,716.200 din več).
3. Državni dolgovi: 1.015,073.207 din (4,823.059 din manj).
4. Ministrstvo pravde: 394,882.601
din (35,340.701 din več).
5. Ministrstvo prosvete: 939 milijonov 134.374 din (68,388.096 din več).
6. Ministrstvo zunanjih zadev: 153 milijonov 918.865 din (7,239.683 din več).
7. Ministrstvo notranjih zadev: 601 milijon 157.169 din (62,879.556 dinarjev več).
8. Ministrstvo financ: 837,138.150
din (90,370.380 din več).
9. Ministrstvo vojske in mornarice: 2.772,165.957 din (313,000.000 din več).
10. Ministrstvo za gradbe: 215 milijonov 245.536 din (41,421.591 din več).
11. Ministrstvo za promet: 2 milijardi 596,094.195 din (390,877.685 din več).
12. Ministrstvo za pošto: 418 milijonov 105.159 din (38,726.748 din več).
13. Ministrstvo za kmetijstvo: 126 milijonov 481.496 din (16,538.357 din več).
14. Ministrstvo za trgovino hi industrijo: 51,850.828 din (6,500.000 din več).
15. Ministrstvo za gozdove in rudnike: 457,580.762 din (166,031.663 din več).
16. Ministrstvo socialne politike: 244,995.851 din (25.000.000 din več).
17. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda: 18,864.695 din (6,100.000 din več).
18. Preračunskl rezervni krediti:
40	milijonov din.
če naj bo preračun uravnotežen, potem bo morala dobiti država v no-
vem preračunskem letu 1270 milijonov več dohodkov kakor dosedaj. Gosp. finančni minister je izjavil, da bo to dosegel brez posebnih novih davkov in brez povišanja že obstoječih. Opozicionalni poslanci so pa ugotavljali, da pomeni že zvišanje raznih taks, ki jih preračun določa (n. pr. sodnih taks), občutno novo obdavčenje, ki ni na mestu, ker je že vsak jugoslovanski državljan zelo visoko obdavčen (približno
Izmed pooblastil, ki so bila sprejeta obenem s preračunom, je najvažnejše to, da sme najeti vlada notranje posojilo štiri milijarde dinarjev, ki se bo uporabilo v glavnem za potrebe državne obrambe in javnih del. Finančni minister ga je utemeljeval s tem, da država ne more dobiti posojila zunaj in da je to komaj tretje jugoslovansko notranje posojilo. Važna so tudi pooblastila vladi, da lahko postopoma razširi delovanje banovin in pooblastila o novih političnih zakonih (zakon o volitvah itd.). Upamo, da jih bo vlada uporabila v demokratičnem smislu, saj tako hoče velika večina prebivalstva.
Na splošno pa lahko rečemo o novem preračunu naslednje:
a)	Sestavljen je po Istih načelih centralizma, kot vsi dosedanji. To je iz njega lepo razvidno kljub temu, da je večina postavk vnesenih skupno za vso državo in da je s tem zabrisana porazdelitev na banovine, kar
bi preveč očitno pokazalo zapostavljenost nekaterih banovin in v prvi vrsti Slovenije. Da se centraliziranje še nadaljuje, priča ustanovitev dveh novih centralnih fondov. To priznava končno tudi vladno JRZ glasilo v Ljubljani «Slovenec», ko 23. III. 1938 pišie:	«Vsakoletni	zaključni	računi
pokažejo, da je Slovenija za državo najbolj donosna njiva. Vsakoletni preračuni in tudi letošnji, pa pokažejo, da država Sloveniji ne posveča toliko pozornost, kakor bi jo morala že z ozirom na njene potrebe, še bolj pa z ozirom na njen pomen za državo* (podčrtali mi). Z ozirom na
njene pravice — to je «Slovenec» seveda zamolčal in če pomislimo, da delajo tako njegovi somišljeniki vedno, kadar so pri oblasti, «... potem se ni čuditi, če imamo pri vprašanjih, ki zahtevajo milijonskih vsot, tako malo besede.* («Slovenec», 23. januarja 1938.)
b)	Izdatki, ki so namenjeni za soci-aino politiko, kmetijstvo in prosveto, so v primeri z milijardami drugih izdatkov odločno premajhni. Pri tem moramo pomisliti, da bi ravno od povečanja teh izdatkov imela kmet in delavec vsaj nekaj neposredne koristi.
Naši državni denarni zavodi
Narodna banka je imela v 193?. letu nad 136 milijonov dinarjev dohodkov in 80 milijonov izdatkov, tako da znaša čisti dobiček okrog 56 milijonov dinarjev. Od tega dobička gre v rezervni sklad 17.3 milijonov, država dobi 14.8 milijonov in delničarji dobe okrog 24 milijonov.
Kakor se sliši, namerava Narodna banka znižati obrestno mero, ker je pogoj za donosno gospodarsko poslovanje edinole politika nizke obrestne mere.
Državna hipotekarna banka spada med najvažnejše denarne zavode v državi. Ustanovljena je bila kot nekdanja uprava fondov že 1862. leta. Bilanca izkazuje koncem 1937. leta 812 milijonov gotovine in naložb pri Narodni banki in Poštni hranilnici. (Prejšnje leto je ta postavka znašala 477 milijonov.) Hipotekarna posojila so znašala 1972 milijonov dinarjev (prejšnje leto 2071 milijonov).
Neverjetno so narasli vrednostni papirji, predvsem di*žavni, in sicer od 480 milijonov v 1936. letu na 824 milijonov v 1937. letu. Opaža se namera dajati večja posojila državi in samoupravam, manj pa hipotekarna posojila. Tudi fondi (skladi) javnih ustanov stalno naraščajo in znaša danes njih vrednost 2532 milijonov nasproti 1700 milijonov v 1936. letu.
Čisti dobiček Hipotekarne banke znaša 44.1 milijona din. Da ne izkazuje banka večjega dobička, je vzrok v raznih odpisih, predvsem pa padec stanovanjskih najemnin in vrednosti nepremičnin, na katere je banka dovoljevala posojila. Samo te vrste odpisi znašajo v zadnjih desetih letih skoraj 240 milijonov dinarjev.
Od čistega dobička dobi država okrog 34 milijonov, v rezervni sklad gre osem milijonov in nagrade upravnim svetnikom znašajo 1,2 milijona dinarjev.
Dopisi
Dopis iz Sv. Primoža pri Ljubnem
Čas je že, da se vsi kmetje, delavci in obrtniki zavemo, da je le \ skupnosti in slogi moč. Šele tedaj, ko bo ta zavest res močna, bomo lahko dosegli, da se bomo sami vodili in da nas ne bo več izkoriščala
Ta nam
sedaj govori, da mi nismo zmožni, da bi se lahko organizirali; pa to je le hlapčevska misel, ki nam jo hočejo vsiliti iz strahu pred nami.
Meščanska gospoda, ki je dosedaj vodila slovensko politiko, je vedno govorila, da smo Slovenci prerevni in da nas je premalo, da bi mogli živeti kot samostojen narod. Mi pa čutimo, da postajamo ravno zaradi take politike še bolj revni, še bolj mah in da gre vedno več truda in več žuljev v korist drugih, namesto v našo.
«Slovenska vas» zastopa našo kmečko in delavsko politiko in hoče,
da se bortio kmetje in delavci vendar kdaj sami vladali. Oklenimo se je zato in organizirajmo se!
Ivan Orešnik, kmet.
Dopis iz Skrilj nad Igom
23. marca 1938 opisuje «Domoljub» pod naslovom «Golo mora dobiti ljudskega župana* javen shod JRZ, ki je bil 13. marca na Golem in pri tem napada mene.
Povedati moram, da v Golem še nismo imeli nobenega župana, ker je katastralna občina Golo (Gornje, Spodnje Golo in Skrilje) bila do lanskega novembra priključena Igu, lani pa so nas prilepili k občini Želim-
V	«Dornoljubu» je omenjena tudi razdelitev moke. Moka se je delila tako, da je dobil vsak manj kot je zahteval, kdor pa ni imel denarja, je sploh ni dobil, ker je veljal 1 kg moke 2.78 din. Po taki ceni naj nam moke ne pošiljajo niti vladne niti opozicijske stranke, ker si jo za ta
Zahtevajte pri urarjih le
JUNGHANS
ure, ker so prvovrstne!
denar lahko kupimo pri vsakem trgovcu.
Pri volitvah je zmagala gospodarska lista z našim nosilcem Martinom Golobom. Dobili smo 165 glasov in 15 odbornikov. JRZ lista je dobila 125 glasov in 3 odbornike. Vseh volilnih upravičencev občine Želimlje je 416, volilo pa jih je 290.
Nikolaj Šteblaj, kmet.
HnninnnnnTHiTnri n i in n 11 n 11 »■ ■«■■ lmmjm
Zgodba o dveh velikih grešnikih
N. A. Nekrasov.*
Bogu Gospodu skazimo čast, staro vam zgodbo povem; pravil jo meni je samemu oče menih Nikodem.
Bilo je dvanajst razbojnikov, Kudejar njih ataman.**
Bil je oropan od njih in ubit marsikateri kristjan.
Mnogo so plena naropali, skrival jih gozdni je svet.
V	Kijevu zase je Kudejar ugrabil najlepšo deklet.
Z ljubico to si je krajšal dan, ropat je hodil na noč; a iznenada v razbojniku vest prebudi se nekoč.
Bil je ob spanje, moril ni več, ropal ni več niti pil.
Prikazovali so se mu vsi, vsi, kar jih je kdaj pobil.
Dolgo borit še je čtovek-zver, dolgo se z Bogom dajal.
Glavo odsekal je ljubici, z nožem pajdaša zaklal.
Vest ga je vendar premagala, tolpo razgnal je skesan, nož pod rakito v zemljo zaril, plen svoj razdal je cerkvam.
Romal je grešnik na božji grob, da se mu duša vmiri.
Moli, posti se, časti Boga — vest kakor prej ga teži.
Starec, v obleki puščavniški, vrne se grešnik domov.
Tu se umaknil je v temen gozd, hrast si izbral je za krov.
Molil h Gospodu je noč in dan, prosil obupan, ubog:
«Muči, trpinči telo, Gospod, dušo le reši mi, Bog!»
Bog se usmilil je grešnika, rešno pokazal mu pot, ko je puščavnik v molitvi bedel, sla mu poslal je Gospod.
Rekel je: «Da si ta hrast izbral, hotel sam Bog je tako.
Z nožem, s katerim si prej moril, reži, podri to drevo!
Težko ti delo izbral je Bog, dobro boš zanj nagrajen: ko se bo zrušil ta stari hrast, grehov boš osvobojen/»
Zmeril je deblo naš samotar, z dvema ga ne bi objel.
Še je pomolil in nož je vzel, rezati hrast je začel.
Reže in reže, a trd je hrast, milosten, dober je Bog.
Leta teko — a spokorniku delo težko gre spod rok.
Bog ve, če kdaj bo podrl hrast, star je, bolan, komaj živ.
Tu je treba železnih sil, on pa je sključen in siv.
Reže — v srce se mu plazi dvom; takrat nekdo zakriči:
«Starec, hej slišiš, kaj delaš tu?»
V strahu brž križ naredi,
potlej pogleda — pred njim stoji v sedlii Gluhovski, graščak, bogat, mogočen, da vsenaokrog njemu ni nihče enak.
Starec pogosto je čul o njem, da ima trdo srce.
Da spreobrnil bi grešnika,
svojo mu zgodbo pove.
Takrat graščak se zakrohota:
«Kaj odrešenje mi mar!
Ženske, le to je užitek moj, vino in čast in denar!
Živi, moj starček, kot jaz živim: mučim, obešam, morim kmete tlačane, a vse noči
mirno in trdno prespim!»
Čudež zgodi se s puščavnikom, v besnosti kri mu vzkipi, plane h graščaku Gluhovskemu, nož mu v srce zasadi.
V hipu, ko pan*** je s krvjo oblit padel na sedlo z glavo,
padel je s hruščem in truščem hrast, padlo je silno drevo.
Padel je hrast in puščavniku grehi so padli s srca!...
Da bi odrešil nekoč še nas, vdano molimo Boga!
* Januarja je minilo 60 let, odkar je umrl veliki ruski pesnik Nikolaj A. Nekrasov (1821—1878), ki je v svojih pesmih opisoval bedno življenje ruskega kmeta-tlačana in se boril za odpravo tlačanstva. Bil je sam sin veleposestnika, ki je kruto ravnal s svojimi kmeti. Kadar se je vozil od vasi do vasi, je jemal s sabo svojega otroka Nikolaja, ki je moral gledati, kako je oče pretepal in mučil kmete, ki so mu bili podložni in izročeni na milost in nemilost. Otroku se je ob tem zbudilo sočutje do kmetov in zasovražil je svojega očeta, zasovražil tlačanstvo. Od tod njegovo opevanje kmečkega trpljenja in od tod njegove bojevite pesmi proti tlačanstvu za osvo-bojcuje kmeta. Zgoraj objavljena pesem kaže dovolj, kakšen borec je bil pesnik Nekrasov za kmečke pravice. Pesem je prevedel M i 1 e K1 o p č i č in je izšla v prvem letošnjem zvezku časopisa «Ljub-ljanski zvon*, od koder jo s prevajalčevim dovoljenjem ponatiskujemo.
** Atannin = poglavar.
*** Pan = graščak.
Izdaja konzorcij, ki ga predstavlja Dovč Ivan, kmetovalec iz Šmartnega ob Savi.
Tisk Delniške tiskarne, d. d., v 1
. Urejuje in za uredništvo odgovarja Kreutzer Pavel, Ljubljana, Trnovski pristan 14/1. .jubljani, predstavnik Ovsenik Ivan.