Tla delo Od razvoja in napredka poljedelstva je v veliki meri odvisen splošen » I dvig našega gospodarstva Cena 2 din — Mesečno 8 din Leto t. - Štev. 10 Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto Celje, 15. junija 1946 Odkritje spominske plošče v Titovi rojstni hiši KLO Petrovče pri Celju je organiziral skupno z masovnimi organizacijami dd-kritje spominske plošče v Titovi rojstni hiši v skromni zagorski vasici Kumrovec. Marmornata plošča ima napis: »Tu se je rodil maršal Josip Broz-Tito.« V nedeljo 9. junija 1946 je bilo v Kum-rovcu odkritje spominske plošče, katere se je udeležilo nad 120 ljudi iz Petrovč in okolice, kakor tudi veliko število ljudi iz Kumrovca, Klanjca, Zagorskih Sel. Svečanosti je prisostvovalo tudi več delegacij iz Zagreba in od drugod. Ker je bilo isti dan istočasno tudi odkritje spominske plošče, katero je postavilo prebivalstvo Kumrovca, so dali bratje Hrvati prednost Slovencem, da smo mi prvi začeli slovesnosti z odkritjem. Torej je ta slovenska spominska plošča prva, ki je vzidana v rojstno hišo našega heroja in ravno zaradi tega se je vsa slovesnost razvila v mogočno manifestacijo slovensko-hrvatskega bratstva. Slovesnosti so poleg ostalih prisostvovali vsi bližnji sorodniki maršala Tita, med njimi tudi njegova 75 letna teta Kolar Ivana iz Trebč pri Podsredi. V imenu zbranih Slovencev je spregovoril tov. kapetan Oblak Sime, ki je poudaril, da bo ta spominska plošča trajen spomenik slovensko-hrvatskega bratstva, skovanega v težki, toda slavni na-rodno-osvobodilni borbi in da ni in ne bo več sile, ki bi razbila to bratstvo, kajti vsi jugoslovanski narodi bodo hodili po poti, ki jo kaže naš modri maršal Tito. V imenu domačinov je spregovoril tov. Jurak Jože, predsednik KLO Zagorska Sela, kateri se je v prisrčnih besedah zahvalil Slovencem za tolikšen obisk, kar je vse prebivalce in udeležence zelo razveselilo in je izjavil, da je slovensko-hrvatsko in sploh bratstvo jugoslovanskih narodov nerazrušljivo, kar je potrjeno s krvjo najboljših sinov in hčera vse Jugoslavije. Tov. Zupančič Jože, sekretar mladine okraja Klanjec, je spregovoril v imenu te mladine, nakar so pionirji Kumrovca in okoliških vasi zapeli nekaj partizanskih pesmi. S slovesnosti je bila poslana skupna pozdravna brzojavka maršalu Titu. Naša mladina v narodnih nošah je zapela nekaj slovenskih partizanskih pesmi, kar je vzbudilo pri bratih Hrvatih val navdušenja. Vsa slovesnost se je spremenila v veliko slovensko - hrvatsko manifestacijo ljubljenemu maršalu Titu, bratstvu jugoslovanskih narodov, prijateljski Sovjetski Zvezi in njenemu genialnemu voditelju generalisimu J. Stalinu. S himno »Hej Slovani« s spremljavo godbe je bilo odkritje spominske plošče v Titovi rojstni hiši zaključeno. Vprašanje živinoreje je eno najvažnejših vprašanj našega gospodarstva Čim hitrejši in uspešnejši obnovi naše živinoreje je naša ljudska oblast posvetila veliko pažnjo. Živinorejci so z veliko voljo vzrejali živino. Namen in volja vseh sta bila prav dobra. Vsi ukrepi o Varčevanju, potrošnji z mesom in zaščiti mlade živine pred klanjem so bili dobro premišljeni. Žal pa nikdar ne moremo računati s prirodnimi nezgodami, posebno ne z nenavadnimi, kakršna je letošnja suša in je zaradi te tako slab pridelek sena. Računi o hitri obnovi živinoreje so se radi zelo slabega pridelka sena nekoliko zamajali. Na sejmih v preteklem mesecu je bilo čuti, da kmetje ne bodo več redili živine. Kdor pa resno premisli vso zadevo, bo govoril drugače. Zabavljanje in godrnjanje nič ne pomaga. Odkrito poglejmo dejstvom v oči in računajmo z možnostmi, ki so nam dane. Živine, posebno plemenske, moramo ohraniti čim več. Vsak živinorejec mora dobro premisliti, na kakšen način bi bilo na njegovem posestvu možno pridelati čim več krme: koliko bo posejal krmskih rastlin na strnišča, koliko si bo lahko pomagal z Ustnikom, če ima možnost, da da živino kam na pašo itd. Izkoristiti je treba vsako možnost pridobivanja krme, da bomo lahko preživeli le toliko živine, kolikor predvideva, da jo bo mogel vsaj kolikor toliko dostojno prehraniti. Višek živine pa naj rejci prodajo. Na sejmih kupujejo plemensko živino obnovitvene zadruge, klavno pa Navod. Se besedo glede cene plemenski živini: večinoma se živinorejci pritožujejo, da je prenizka cena za živino. Cena plemenski živini ni določena in prodaja ple- menske živine je prosta. Toda če ni kupcev, kateri bi imeli dovolj denarja, ponudba pa je radi pomanjkanja krme trenutno precejšnja, kdo naj potem vzdrži visoko ceno? Največ kupujejo plemensko živino le kmetje iz izseljeniških in' med vojno upostošenih krajev preko svojih zadrug s posojilom države, ker le ti imajo možnost, da bodo živino lahko krmili, ker tudi s tem kreditom, še daleč ne bodo mogli napolniti hleve kot so jih imeli pred vojno, temveč si bodo lahko nakupili le najnujnejšo živino. Ali moremo od teh revežov zahtevati, da bodo drago plačevali živino? Drugih kupcev pa žal ni, ker je pomanjkanje krme povsod. Preko naravnega zakona trgovine, da se cena ravna po po/iudbi in povpraševanju, ne moremo. Noben zaveden živinorejec pa radi tega ne bo zanemaril svoje reje. Vsak živinorejec greši nad svojim in narodnim gospodarstvom, kadar zaradi nizke cene živine pripušča svoje krave k slabim zakotnim bikom, ker plača za tega nekaj dinarjev nižjo skočnino. Suša ne bo vsako leto in vsako leto ne bo tako slab pridelek sena kot je letos. Cene živini bodo potem zopet višje, ker bo veliko večja možnost prodaje. Toda kdor ne bo vzredil dobro živino, je nikdar ne bo drago prodal, ker bo i klavna i plemenska živina vedno plačana po kvaliteti in čim več živine bo naprodaj, tem boljšo bodo kupci zahtevali. Vsak zavedni živinorejec bo torej pazil posebno na to, da čeprav bo že moral številčno stanje svoje živine zmanjšati, da v kakovosti njegova živina ne bo padla in zlasti da bo vzrejal samo dober naraščaj. Reorganizacija in delo Krajevnih kmetijskih odborov Nedavno smo čitali v »Pravici« pomenljive besede bolgarskega političnega voditelja tov. Dimitrova, ki jih je naslovil svojim agronomom in kmetom: »Sedaj je najvažnejši in odločujoči činitelj v našem kmetijstvu na stotisoče zasebnih kmečkih gospodarstev.« Iz te predpostavke izvaja ta veliki borec proti fašizmu, da bi bil vsak indiferenten odnos do zasebnih gospodarstev delovnih kmetov škodljiv ne le za mase kmetov, temveč tudi s stališča splošno narodnih gospodarskih interesov. Kajti od razvoja in modernizacije poljedelstva je v največji meri odvisna ekanomska moč države in blagostanje naroda. Čeprav igrajo že danes važno vlogo državna gospodarstva in proizvajalne kmetijske zadruge, vendar je treba nuditi največjo moralno, agronomsko in finančno pomoč obnovi in napredku naših kmetov in zasebnih kmečkih gospodarstev. Te besede veljajo v prav posebni meri tudi za stotisoče drobnih neorganiziranih ter obnove in dviga potrebnih jugoslovanskih in slovenskih kmečkih gospodarstev. Treba se je zamisliti v stanje tisočev posestev, uničenih in izropanih od okupatorja, brez posebnih finančnih sredstev. Zato je prevažna ustanovitev kmetijskih odborov. Vsi naši aktivisti morajo biti prepričani o veliki važnosti obstoja in delovanja te kmečke institucije. Vedeti morajo, da je delo v njih poleg dela v sindikatih najpotrebnejše strokovno delo na našem podeželju. Zavedati se morajo demokratičnosti ustroja teh odborov, brez katere bi se nujno izrodili v staro razcepljeno koristolovsrko in politično-strankarsko kmečko društvo v stari Jugoslaviji. Odredba o ustanavljanju teh odborov izrečno naglaša ta demokratičen karakter in brezpogojno zahteva, da jih izvolijo kmečki prebivalci kraja na svojem zboru za dobo enega leta in da jih istotam lahko razrešijo, če ne bi delali v njihovem interesu. V tem oziru se je v našem okrožju marsikaj grešilo in je to treba popraviti. Začasni okrajni kmetijski odbori, katerim so poverjene volitve, so napačno razumeli okrožnico, da je treba, da so v odboru zastopani vsi sloji kmečkega prebivalstva in je niso sprejeli in izvedli s potrebno širino. Določali so gotovim vasem, da volijo le agrarne interesente, ali le kočarje, srednje in večje posestnike, namesto da bi dali ljudstvu v tem oziru le splošna navodila in gledali v prvi vrsti da se v nje ne vrinejo protiljudski izkoriščevalci, nazadnjaki in nergači. To je treba popraviti in gledati, da pride čimprej v odbore najnaprednejši in najpo-štenejši del kmetov. Jasno pa je, da ne bomo v nje zaradi napačnega tolmačenja okrožnice vključevali kakega nenapred-nega kočarja ali interesenta, ki si že prvo leto ni obdelal zemlje. Tudi ne bomo delali za hrbtom kmečkega prebivalstva, kakor so n. pr. nekod (Trnovlje) kar brez volitev postavljali odbore. In še kakšne! Ne bomo volili takih, ki ne pridejo niti na prvo sejo! Najhuje in najbolj upravičeno se je podeželsko ljudstvo balo komasacije in je ! bilo nadvse veselo novice, da se v do- I sedanjem obsegu ne bo izvedla. S tem j3 demokratičnost naše uprave in korist našega podeželja le pridobila. Zaradi tega je treba kmetijske odbore, ki smo jih morali doslej v vidu komasacije ustanavljati v večjem obsegu, ponekod zmanjšati. Pri okrajnih kmetijskih odborih ne bo nobene spremembe in poslujejo v istem obsegu dalje. Tudi delegati krajevnih kmetijskih odborov za okraj ostanejo. Saj ni treba, da ima vsak kraj okrajnega delegata, ki bi bil obenem član okrajnega kmetijskega odbora. Odredba pravi, da naj delegati več krajevnih kmetijskih odborov (v našem slučaju komasiranega odbora) skupno izvolijo po enega člana v Okrajni kmetijski odbor. Zato se naj volitve Okrajnih kmetijskih odborov nemoteno nadaljujejo, kjer še niso bile izvršene, izvoljeni odbori pa ostanejo in naj z vso energijo pristopijo k delu ter se najtesneje povežejo z okrožjem. Pregrupacijo v že izvoljenih krajevnih kmetijskih odborih bomo izvedli po komasaciji. Kjer obstoja odbor, v kate-rem so zastopniki vseh katastralnih občin in vasi (n. pr. širši odbor v Radečah obstoja iz 23 članov), bo treba te člane enostavno razdeliti na več odborov. Poročevalec za kmetijstvo pri kraj. odboru bo sklical izvoljene člane iz svojega odbora in na tej ustanovni seji bodo določili tajnika in delegata. Kjer kakšna vas, predvsem katastralna občina doslej še ni bila zastopana, bodo na zboru prebivalcev dopolnili volitve. Važno je, da bodo dosedanji poročevalci za kmetijstvo, ki so obenem predsedniki kmetijskih odborov čimprej začeli z delom v teh odborih. Nikakor ne zadostuje, da se o pospeševanju kmetijstva razgovarjamo le na okrajnih mesečnih posvetovanjih. Pred vsakim takim posvetom se mora vršiti seja vsakega podrejenega kmetijskega odbora, da pod-vzame in na okraj prinese najaktualnejše predloge in sklepe. Koliko je trenutno zadev, ki bi jih lahko ta mesec obravnavali. Dajmo si računa o resničnosti popisa žita in krompirja in ga prekorigi-girajmo. Poglejmo, kje je treba pomoči pri žetvi, košnji, mlačvi. Kako je obdelana zemlja in predlagajmo krajevnemu odboru slučaje, v katerih naj posreduje po zakonu o obdelavi zemlje in jo da drugemu v zakup. Neobdelano zemljo ali zemljo, s katero nekateri agrarni interesenti špekulirajo, je treba dati drugim. Še je čas, da se popravijo napake pri' delitvi. Treba se je porazgovoriti c lovu in lovcih, o lovski škodi, fondu, treba zbirati prijave te škode. Treba je podvzeti mere proti suši, se porazgovoriti o zeleni krmi, skupni paši, sejmih itd. itd. Poleg teh mesečnih sej naj se vsak drug mesec vrše zbori kmečkega prebivalstva s predavanji, sklepi in resolucijami. Te shode naj po določenem redu prireja okrajni kmetijski odbor. Kajti kmetijski odbori bodo v svojih velikih nalogah uspeli le, če bodo o vseh vprašanjih izboljšanja kmetijstva razpravljali na vaških sestankih in sejah in se o vsem s kmeti pogovorili. Neorganiziranost in nezainteresiranost bo pa škodovala predvsem kmetom samim. Najvažnejši politični dogodki zadnjega tedna N, Največkrat je vzrok neplodnosti pri kravah in telicah kužni katar spolovil, ki je zelo nalezljiv. Krave nalezejo to bolezen od bika, katerega je okužila bolna krava. Krave se okužijo med seboj, največkrat s steljo. Ta bolezen lahko povzroči ogromno škodo, ker včasih cele vasi ostanejo brez telet in mnogokrat morajo najboljše krave in telice iz hleva. Pogoj, da se očuvamo te bolezni, so zdravi biki, kar bi se najlaže doseglo, če bi bili živinorejci združeni v živinorejskih zadrugah, ki imajo svojega bika. Zadruga bi skrbela, da je bik zdrav in dobrega porekla, da dobro skače in da dobro prenaša svoja svojstva na svoje naslednike. K temu biku bi smeli gnati svoje krave in telice samo člani zadruge, ki imajo zdravo živino. Zadru-garjem bi bilo zabranjeno gnati krave h kakemu drugemu biku, čeprav bi bila morebiti skočnina nekaj nižja. S tem bi se preprečilo prenašanje bolezni od drugih bikov na zadružnega in tudi razširjanje te bolezni od bika na krave. Če se bolezen pojavi, mora vsak živinorejec svoj hlev takoj razkužiti. Stene, tla, strop in vso opravo je oprati z apnom ali vsaj z vročim lugom iz pepela. Vsako kravo ali telico, ki se noče obre-jiti, moramo kot sumljivo ločiti od osta- lih živali, da še te ne okuži. Bikorejci naj biku pred vsakim skokom in po skoku razkužijo spolovilo z lizolovo raztopino, pregledajo pa tudi pred pripu-ščanjem spolovilo krav in telic. (Po ogledu razkužiti roke!) Značilna za to bolezen je sluznata ali sluznatognojna tekočina v notranjosti zunanjega dela ženskega spolovila. Ako se zunanji del spolovila razširi, se opazijo počez razpete nitke sluzi. Če je zunanji del spolovila malo zatekel ali občutljiv, od znotraj v nožnici pa sumljivo rdečkast, z rdečimi ali tudi bledikastimi drobnimi izpuščaji (v velikosti prosenega zrna), naj bikore-jec tako žival brezpogojno zavrne. Gospodar krave naj takoj pokliče živino-zdravnika, ker je sicer lahko kaznovan, če bolezen ne prijavi. Pojanje pospešujejo nekatera krmila, n. pr. konoplja. Ako se krava pri ponovnem naskoku ne obreji in če ni bolna na kužnem katarju spolovil, se lahko poskusi sledeče sredstvo. Kadar se krava poja, se izpere nožnica s pomočjo gumijeve cevi z 2 litroma bikarbonatne sode (10 g sode na 2 litra mlačne vode). Po preteku pol ure se potem kravo pripusti k biku. Če to ne pomaga, se mora poklicati živinozdravnika, ki bo tudi predpisal potrebna zdravila. Poslovanje državnega trgovskega podjetja „Na-Na" v Celju Mednarodne pogodbe o vprašanju reparacij se kršijo Generalni sekretar vlade FLRJ, tov. Mitar Bakič, je dal sotrudniku Tanjuga obširno izjavo o izvajanju mednarodnih pogodb po vprašanju reparacij. Na konferenci treh velesil v Jalti in Potsdamu je bilo sklenjeno, da dobijo reparacije predvsem tiste države, ki so nosile glavno breme vojne, ki so pretrpele najtežje izgube in ki so največ doprinesle k zmagi nad sovražnikom. Na konferenci v Parizu novembra 1945 je bilo določeno Jugoslaviji, ki je poleg SZ in Poljske doprinesla največje žrtve, 9.6 odstotkov nemških industrijskih naprav ter 6.6 odstotkov nemške imovine, ki se nahàja v inozemstvu. Do danes še Jugoslavija od določenih reparacij ni dobila ničesar. V nasprotju s sklepi omenjenih treh konferenc pa zavezniška uprava v zapadni Nemčiji ovira delo jugoslovanskim strokovnjakom, medtem ko se nemški speci-jalisti neovirano kretajo po podjetjih, ki so namenjena za reparacije. Koncem maja pa je zavezniška uprava v Nemčiji izdala odlok, da so »ustavljene vse reparacije iz ameriške okupacijske cone Nemčije, dokler ne bo izvedena gospodarska enotnost Nemčije«. Na ta način se daje prednost ohranitvi in rekonstrukciji nemškega gospodarstva pod »firmo« gospodarske enotnosti Nemčije, pred obnovo dežel, ki so dale neizmerne žrtve za zmago zaveznikov nad Nemčijo. Zato smatra vlada FLRJ za potrebno, da predloži ta problem sodišču mednarodne ustanove v Bruxellesu. Svojo izjavo je tov. Mitar Bakič končal z besedami: Jugoslovanska vlada še nadalje vztraja in bo vztrajala pri svoji zahtevi, da se spoštujejo mednarodni sporazumi in sprejete obveze. Jugoslavija bo branila svoje zakonske pravice pred mednarodno javnostjo, prepričana, da se istočasno, ko se bori za svoje upravičene zahteve, bori tudi za utrditev varnosti na svetu. V Beogradu je 10. t. m. pričel proces proti izdajalcu Draži Mihajloviču in nje- Živinorejci tožijo, da se krave in telice nočejo pojati. Drugi zopet navajajo, da se krave sicer pojajo, toda ne postanejo breje ali pa spodvržejo. Mnogo je vzrokov, ki povzročajo to veliko škodo našim gospodarjem. Na plodnost živali vpliva ves njen razvoj. Zato moramo paziti na živino od rojstva dalje. Že telenje se mora izvršiti z največjo čistoto in posebno stelja mora biti kolikor mogoče čista. Vsako novorojeno tele ima odprto rano na popku in se zelo lahko okuži na tem mèstu. Če taka mlada žival oboli na vnetju popkovine, tedaj oslabi ves organizem, kar bo imelo slabe posledice na poznejše spolno življenje. Tele se mora hraniti vsaj 8 tednov s ponim mlekom. Le takrat se normalno razvija in raste, ker samo v mleku dobi zadostno količino beljakovin, rudninskih snovi in vitaminov. V mleku se nahaja vitamin E, ki odklanja neplodnost. Tele se mora počasi odbijati in navaditi na suho hrano. Isto tako se ga ne sme preveč hraniti, da se ne bi odebelilo, če ga mislimo uporabiti za pleme. Vsako tele, ki ga nameravamo rediti za pleme, se mora kolikor mogoče mnogo gibati na prostem. Sonce povoljno deluje na zdravje in živčni sestav in s tem na pravilen razvoj spolnosti. Junice moramo pripuščati ob pravem času: rano zrele v starosti od 16 do 18 mesecev, kasno zrele v starosti 20 do 30 mesecev. Če odlagamo predolgo, lahko izgubijo spolni nagon. Pripuščati se morajo takrat, ko je največja verjetnost, da postanejo breje. Običajno se pripušča en dan po največji razburjenosti ali v sredini pojanja. Če je stidnica kaj spre- govim sodelavcem. Po čitanju obširne obtožnice, ki navaja vse njegove zločine nad narodi Jugoslavije, se je pričelo z zasliševanjem Draže Mihajloviča. Za razpravo vlada veliko zanimanje; iz vseh republik so prišli delavci, kmetje, uradniki, vojaki, v črno oblečene vdove in matere, da bodo priča, kako se izvaja ljudska pravica nad izdajalskimi zločinci, ki so zakrivili smrt tisočev in tisočev najboljših ljudi. Procesu prisostvuje tudi veliko število tujih novinarjev. Italijanski narod pozdravlja zmago republike. Rezultati volitev v Italiji, ki so prinesli zmago republiki, so izzvali silno navdušenje med prebivalstvom. Organizirajo se velike manifestacije v znak zmage na volitvah. Mladinska proga Brčko—Banoviči. Na veliki svečanosti 8. junija je sprejela prehodno zastavico na graditvi Mladinske proge zaječarska brigada, ki je strokovno in tehnično najbolj obvladala delo na progi. Usposobila je celo vrsto strokovnjakov: tesarjev, minerjev, strokovnjakov za graditev barak, popravljanje orodja in druge. Uspehi zaječarske brigade in brigad na Mladinski progi dokazujejo, da gradi naša jnladina na Mladinski progi novo pokoljenje, ki bo vse svoje navdušenje in znanje vložilo v graditev srečnejše bodočnosti. Akademija Šentjurske mladine Dne 8. junija je šentjurska mladina priredila svojo akademijo s kratkim, toda še dokaj pestrim sporedom. Pri akademiji je sodelovala tudi šolska mladina. Prireditev je bila namenjena v korist mladinskemu tednu. Vrstile so se dekla-macije o Primorski in Koroški in petje v kvartetu. Nato je sledil ruski narodni ples »kazačok«, ki je izzval med publiko tako veliko navdušenje, da so morali ples ponoviti. To je bila ena izmed najlepših točk. Nastopajoča mladina je pokazala trdno in močno voljo za delo, in če bo tako nadaljevala svojo pot, bo pritegnila tudi vso drugo šentjursko mladino k pravilnemu in resnemu delu. menjena, se mora izpirati s toplo vodo, kateri se doda malo kuhinjske soli (1 žlico na 1 liter vode). Dva do tri tedne pred telenjem se mora kravo slabše krmiti, ker se drugače posteljica teže izloči. To se posebno rado zgodi pozimi, če se mnogo krmi z repo in silažo. Po porodu ne smejo biti krave na prepihu; če je hladno, jih moramo pokriti. Isto tako ne smejo krave dobiti hladne vode in hladne krme. Tudi preobilno se jih ne sme krmiti, ker to slabo vpliva na poznejšo plodnost. Plodnost je dedna sposobnost. Zato moramo gojiti za pleme samo take telice in bikce, ki so od roditeljev, pri ka-