Leto I!., štev. fi Pettnlna pavsallrint« V Liablfant, četrtek dne 3. marca f92f. Posamezna štev. 1 K izhaja 4 zjutraj. Stane celoletno . ISO S mesečno....... 15 s u zased ozemlje 800 B sa inozemstvo . tO Oglasi sa vsak mm višine stolpca (68 mm) 2 B mali oglasi do 30 mm stolpca <58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo« lEdoiiževa cesta it itjt Telefon It 72. U&r&vnt&tvot Sodna oltca It C Telefon it 30. KsEnn kr. pošt este. srada itev. 1L8U. Fašisfovski izgradi tudi v Postojni. togatee, 3. mata. Danes popoldne i traj in drugih podrobnosti v tej pozni so laški fašisti, xi so prišli iz Trsta, uri ni bilo mogoče izvedeti. Izgledr razbijali po Postojni napise pri ugled-j pa, da prvotna verzija, da so v Po nejših postojnskih meščanih. Baje so stojni fašisti 7PTwfi'i velik požar, r zažgali tudi neki kozolec. resnična) (Vest, i. smo > prejeli že ob 2. zju-1 v V 4 • Napad na Narodni dom pri sv. Svanu. Izvirno poročilo „Jutru".) Trst, 2. marca. TRST V TEMI. BREZ LISTOV. Zaradi stavke v mestni plinarni, ki pa ni v zvezi s sedanjimi faeisiovški-tni divjaštvi, je Trst sinoči ostal brez poulične razsvetljave. Ni bilo ne plina ne elektrike. Samo tiste ulice in poslonja, ki dobivajo elektriko od so-šlse električne centrale, so bila razsvetljena. Sinoči so listi še izšli, danes zjutraj pa ne, ker tiskarne niso mogle delati brez plina in elektrike. Obenem je pa tudi tiskarska organizacija proglasila stavko za dnevnike, ki bo trajala to-!i'.:o časa, dokler se ne dajo jamstva, da se ne bodo več napadale tiskauie. Drugače delo v tiskarnah re počiva, vsaj za sedaj ne, in izidejo tedniki in drugi listi, ki niso dnevniki. «Pučki Prijatelj® izide jutri, ako se danes ne dogodi zopet kaj hujšega. jNAPAD NA NARODNI DOM PRI SV. IVANU. Dosedaj so fašisti puščali v -miru siašo okolico, pač ker so sc bali, da. bi se jim ne pripetilo kaj. Včeraj popoldne pa, ko sta bila mesto in o!:o-aca vsled prcdsnočniih dogodkov kakor izumrla — večina javnih lokalov je bila zaprtih fe takoj po csmi uri — in je prebivalstvo ostalo doma, so Ee fašisti upali tudi v okolico. Faši- .. - _„ ,- „ . -.„. stovska toloa je pridrvela okoli 3 po- ** % J® Poldne v Sv. Ivan in vdrla v Narodni ^'Tnlda ®m moffče ukrotiti. . . . .... . . 1 JfOnfn to r.--c rr-.i 1-7 nnmrtrcVn i nenadoma zapustila delo in vdrla | vratom in jih zasedla, obenem pa n skočila tam v bližini nameščeno i nančno stražo in ji pobrala pušk Vrata, so zabarikaairali. Takoj nai pa je zagorelo lesno skladišče in p; tem še druga poslopja. Od vseh str: ni so prihiteli gasilci, stražniki i orožniki, katere pa je "komunistišk delavstvo sprejelo s točo krogel, tak da nihče ni mogel blizu. Ravno tak se je zgcdi.'o tudi pomorski iinanci, 1 je po morju prihitela na pomoč gasil ccin in skušala skozi sosednjo čistil nico o!ja priti v bližino. Tu je osta na mestu mrtev finančne straže maršal, ustreljen skozi glavo, en finančni paznik pa je ranjen. Streljale se je kakor v vojni, tudi s strojnicami. Sele potem, ko je prihitel na lice mesta cel bataljon vojaštva, se je delavstvo začelo umikati. Veliko jih jc pobegnilo skozi okna, drugi pa so se umaknili na dve ladji, ki se popravljata v ladjedelnici. Sedaj Šele so varnostne straže in vojaštvo vdrli v fadjedclnico. Zaprli so vse delavstvo, ki se je nahajalo tamkaj, večinoma stare ljudi in nedorastle, ki se niso udeleževali bitke. Preiskati so jih in potem aretirali. Arctlrancev je bilo okoli 250. Tisti, ki so streljali, so večinoma pobegnili. Nato se je Š;le pričel boj s poža- zelo Posvetovanja ustavnega odbora. dom, kjer ni bilo razen par žensk in otrok niti živega človeka. Porazbili so nekoliko po gostilni in raztrgali, kar se jc dalo raztrgati, a zažgali pa vendar niso. Ko so dokončali svoja «delo* so pustili listek za predsednika Narodnega doms, na katerem je t:-!o naoisano, da zato, ker so bile v poslopju- same ženske ia otrobi, niso opravili razdejanja temeljiteje. Straž seveda ni biio nikjer, da bi B-e ustavile napadalcem. NASKOK NA LJUBLJANSKO KREDITNO BANKO. Podružnica Ljubljanske kreditne zasedlo vsega šentjakobskega okolji :______i-____x________t. .p Tnrp 1 tv-iornn ra 1'nmiinii banke ima svoje prostore v poslopju na vogalu uiice XXX. ottofcre in ulice Valdiriva. Lani 13. julija so fašisti naskočili tudi te bančne prostore in so jih temejito ooustošifi. Sinoči so po-novili naoad. Razbili so železne za-kkjpnice in okna in potem razdejali opravo v bančnih piostorih. Zgodilo se je to malo pred 8. uro zvečer. Koliko jo ojjcde, doslej še ni biio mogoče ugotoviti; vsekako pa pokrita z zavarov da varnostna oblast ni preprečila niti tega napada, ko se vendar bančni prostori nahajajo v neposredni bližini kvesture (policijskega ravnateljstva)., ki je komai sto metrov oddaljena od prostorov Ljubljanske kreditne banke LADJEDELNICA PRI SV. MARKU V OGNJU. Včeraj proti poldnevu se je kakor blisk raznesla po mestu vest, da gori ladjedelnica pri Sv. Marku, ai se Beograd, 2. marca (Izv-) Današnja seja ustavnega odbora se je prida ob 9. dopoldne. Predsednik dr. Minčič je naznanil, da je na dnevnem redu razprava o drugem delu 145. Radikalec Ljuba Jovanovič je predlagal, naj se v vseh členih ustav-ega načrta mesto «narodno pred-iavništvo* giasi ^narodna skupšči-a». Predlog je bil soglasno sprejet adikalec Jovan Radonič je naglašal, a dragi del člena 45. ne predvideva, do ima pasivno volilno pravico, ir se nikakor ne sme prepustiti spe-jalnemu zakonodajstvu. V Nemčiji : določeno število narodnih poslan-:v na 300, kar pa se mu ne edi pri-erno. Zato se je treba ravnati po dredbah srbske ustave, da pride na sakih 40.000 prebivalcev po en po-lanec. Skupščina naj se vOii za do-o pet let. Nato je radikalec Ljuba ovanovič predlagal, naj se izvoli >žji odbor, ki naj skupno z minist-om za konstituanto dr. Trifkovičem pripravi novo redakcijo čl. 45, ker e izmeni cel sistem narodnega predstavništva. Čita svojo redakcijo in je proti štiriletni dobi, češ, da je za skupščino potrebna stabilnost Izreka se tudi proti referendu, ker naš narod še ni zrel za to. Tudi se na strinjj z vezanimi mandati, ker bi se morati poslanci potem vedno boriti za svoj položaj, in tako ne bi mogli vestno opravljati svojih poslanskih dolžnosti. Oiirirji ne smejo imeti volilne pravice. Radikalec Vujeeič se ne strinja z izvajanji predgovornika glede ožjega odbora, ki naj bi izvršil redakcijo čl. 45., minister Trifko-vič pa je pristal na predlog. Demokrat Vojt Veljkovič je naglašal, da bi bilo koristneje, da bi posamezne skupine podale indikacije, po katerih naj bi delal ožji cdbor. Nato so sledile volitve ožjega odbora in so bili izvoljeni: radikalci Ljuba Jovanovič, dr. Radonič, Milan ujičič; demokrati Voja Marinkovi«., Jura j Demetrovič in dr. Žerjav; Požar je bil delo komunistov, ki so zemijoradnika Joca Jovanovič itr -- 4- —"—" —' Avramovič; klerikalec Dulibič; mus- liman Kurbegovič; socijalist Drvac; republikanec Gionovič in komunist Sima Markovič. Seja je biia zaključena ob 13. uri. Beograd, 2. marca. (Izv.) Danes popo'dne se je vsled sklepa ustavnega odbora vTŠila Delalo jc vse, mestno m pomorsko gasilstvo, 2 doseglo se je le toliko, da se požar ni še bolj razširil. Kar ic bilo v plamenu, je zgorelo. Skoda se ceni od 25 do 20 milijonov lir, in bo treba par mesecev, preden se bo v ' ladjedelnici zopet meglo začeti delo. Beograjska delegacija pri Hilleransu. . Beograd, 2. marca. (Izv.) Iz Pariza se javlja: Predsednik francoske republike je sprejel včeraj beograjsko delegacijo, ki mu je izročila diplomo častnega meščanstva Beograda. Naši delegati 6o položili na grob neznanega vojaka v Parizu venec z našo in francosko trobojnico. Wilsonov odhod« Pariz, 2. marca. (Izv.) Iz Washing« ona se poroča: Predsednik Wilson :e je s solzami v očeh poslovil od -vojega kabineta. Državni tajnik "olby se je poslovil v imenu urad-ništva od nj:ga s kratkim nagovorom Srki proti londonski konferenci« Atene, 2. marca. (Izv.) Grška zbor* lica je danes soglasno odklonila predloge londonske konference. Po Isej Grčiji, Traciji, otokih in Mafi Aziji se vrše protestni shodi proti povratku pod turško oblast. Mškita Petroviž- MjegoS t «Onam', onamo, za brda onal* Tako je speval nesoč svoje težnje je-den zadnjih condottierov. Njegova pesem je bila izpevana narodu iz srca. Zato je postala popularna v Črni gori in Srbiji ravriotako, kakor _______________________________^ v Sloveniji. Vsa Ljubljana jo je pela tev za žaljiva Vsled tega je bilo slde- takrat, ko so črnogorske čete oble-panje o tem odloženo, da se še po- j Tareboš in jemale Plav m Gu-■ ■ ----- sinje. Pozabili smo, da je nekdaj bi- 'a neka Kol2Šinska afera, pozabili, ve o narodnem predstavništvu. Od demokratske strani so se te seje udeležili Voja Marinkovič, Juraj Deme-trovič in dr. Žerjav. Najpreje se je sklenilo, da pride na 50.000 prebivalcev po en poslanec v narodno skupščino. Vce stranke so se izjavile za sklep, samo radikalci so si pridržali, da o tem šele sklepajo. Ker je s tem v zvezi tudi obseg volilnegr okrožja, se je sklepanje o tem vprs šanju odložilo. Ženska volilna prr. vica se prepušča kasnejši zakonodaji Nato se je razpravljalo o izpre membsh glede aktivne in pasivne vo lilne pravice. Glede pasivne volilne pravice so se vse stranke zedinile n; formulo, da se političnim in finanč nim uradnikom sploh vzame pasiviu volilna pravica; sodniki, gozdarsk uradniki in drugi uradniki, ki po svo ji službi morejo vplivati na širše kroge volilcev, ne smejo kandidirati v svojem okraju. Proti tej formulaciji sta ee izjavila dr Žerjav in Deme-trovič z opomb da ni treba tega vprašanja obravnavati v ustavi; stvar je akutna le zato, ker v enem delu države ni zaupanja v uradništvo, ktr se tam vrše zlorabe. Dr. Žerjav je povdarjal, da v Sloveniji ni govora o možnosti, da bi zlori'bIjaje uradno oblast mogei kdo dobiti za sfe vo-lilce. Uradništvo srnah a tako omeji- svetujejo o zadevi klubi. Daljša razprava je bila o delegiranju zakonodajne pravice na posebne odbore. Radikalci in demokrati so se izjavili za to, da se v svrho da je Črna gora res črna, odkar jo je vladal tiranski cor.dottiere, ki ni mislil na svoj nared, m?xveč na svo- unilikacije zakonodaje more predvi-jjo rodbinsko moč, in ki je nekako devati v načelu, kako bi se brez dol-! slovel po svchi za dobrega bankirja, gih diskusij v skupščini sprejeli nujno potrebni zakoni. Končno je tudi opožicija pristala na to, da se tozadevne določbe sprejmejo v prehodnih naredbah. izbornega diplomata in prevejanega lisjaka. Kakor je izrabljal svoj narod in vzdržal v Čmi gori srednjeveške naredbe, teko je znal do zadnjega upirati narodnemu jedinstvu. Pomo- holeli maščevati nad zaradi fašistovskih se na ta način ..meščanstvom" napadov. Tekem vsega popoldneva in tudi tekom večera se je slišalo s šentjakobske stranj pokanje, dokler ni vojaštvo isa. posvetovalno telo iz gospodarskih r krogov. Jutri ob poldevehh dopol- skimi princi dne se seja nadaljuje. Beograd, 2. marca. (Izv.) Danes popoldne je bila seja demokratskega kluba, na kateri so dobili člani ožjega odbora instrukcije za nastopanje ustavnem odboru. Dr. Žerjav je Nato se je začel pogon za komunisti, katerih so cele tovorne avtomobile privažali v zapore. Danes je navidezno vse mirno. Delavska zbornica je namreč snoči z lepaki po uličnih vogalih pozvala delavstvo, da nai se danes zjutraj t^e vrne na ddo, kar se je očfvidno tudi zgodilo. Tramvaj pa dopoldne ni vo zil ia ulice so tudi razmeroma preccj v „ .dobil proste roke v vprašanju ome- :ja ožjega komite- jitve pasivne volilne pravice "uradni-j ja za novo stilizacijo 6. oddelka usta- ■ kov. — S Muslimani. Beograd, 2. marca. (Izv.) Včeraj zvečer je izročil muslimanski klub ___________ ______ svoje zahteve ministrskemu predsed- ;ekal:o pa je škoda prarie. Prebivalstvo ie prestrašeno in niku Pašiču. Pašič je obljubil, da jih /alnino. Značilno je, vse nekam slnii, da še ni konec gre- prouči te r predloži danes v ministrski zovitosti, da bi moglo izbruhniti še seli, nakar bo pismeno pozval masli-kai I;ii(sega. j manskik klub k nadaijnim razpravam. Dragi ljubljanski dnevniki so vče-;Ker se danes to ni zgodilo, se je na raj prinesli poročilo, ki se razlikuje današnji scii muslimanskega kTuba od našega v bistvenih iočkah. \ zdr- j razpravlialo samo v mternih stranki-iujemo svoje včerajšnje - poročilo v." zadevah. poini meri: Tiskarna ,.Edinosti" ni j__„____,_M.f . bila razbita, zažgan pa j t bil „Delav- .: SfTIllOrS8mKi prCCI ski dom" v Via Madonnina 15, ki ni- OdlOSitVifO' identičen z že zadnjič upepeljenim 1 Lavoratorom", ki se je nahajal v Via ,skega ministra Diora. Imel je ž njim trgovski pogodbi med Jugoslavijo, ki w sedaj razgovor Franciio izdeleje. o in Zopet ogoliufsni. Beograd, 2. marca. (Izv.) Iz poučene strani se doznava, da so vse vesti o izročitvi vojaškega mornariškega materijala entente v Bok} Ko- le rodbinske vezi je potem izigraval. Z rodbino svojega zeta, našega kralja, je končno nastopila zaradi rovarenja Nikite proti narodnemu edinstvu istolako odtujenja kakor med Nikito in Črnogorci zaradi njegovega upr2v srednjeveškega despotizma. V svetovni vo-ni je ne-kaj časa bil na strani Entente. Po polomu Srbije je hotel skleniti z Avstrijo separatni mu in izročil Lovčen. To ga je stalo prestol. Odšd je vsled avstrijske okupaciji v Rim, potem v Franciio, odkoder se ni več vrnil v domovino, ki ga je leta 1918 na na-redni skupščini v Podgorici odstavila s prestola s potomci vred in izrekla ujedinjenje Črne gore s Srbijo in vstoličenje Karagjorgjevičev. #•■ Nikita je nato še mnogo splet' karil. Hotel se je vrniti v Črno goro, Pa mo-lo Izvedeti, kal-o je nastal delle Zudecche. Fašisti torej niso za-Q2°nj. Sedaj ie stvar pojasniena. Ugaii ..ostankov „Lavoratcra", mar-Dčlavstvo je zjutraj prišlo na dc!o; več „De'avski dom" v Via Madonni-fcakor navadno hi delo se jc tudi red-'' št 15, trinadstropno lepo stavbo, no pričelo. Nekoliko pred 10. uro pa kier is bi! sedež .,Sedi riunitc" hi veje skupina delavstva, večrca mlajših, i čine ir&Siin sociialoh crganzaci." ^»^^Ssstveniki. J Beograd, 2. marca. (Izv.) Novi vi nvTT f francoski poslanik na našem dvora, Pv a L-A L Lb nabito polnem gjc- cizmeni Simon, je prispel včeraj v poslovili hude- pe07T2d. Dosedanji poslanik de Foni- živifcnja" so dali mkim" u^efniS nay"odpotuje 5. mar:a iz Beograda. priliko, da so pokazali vrhunec ^.'oie .1 i 771 i umetnosti. Občinstvo ie po predstavi Ker !e kkfonsJ::2 gostom priredilo ovaciie in jih Dalo s Cv-etiem. dališču so se včeraj 7estven:ki cd nas. flpi rveza z Dsnsjem Beograd, 2. marca. (Izv.) Zemljo-radnički klub je na današnji dopoldanski seji razpravlja? o zadržanju kluba napram vladi. Izbran je odbor 6 Članov, ki bo redigiral zahteve, ki jih ie klub predloži! vladi, in bo odločil. ali stopijo zemljoradntki v vlado ali ne. Od'očite/ bo padla najkasneje jutri zre&r. Jeiri popoldne se seja nadaljuje. Potovanje » -i&sa trgovskega ministra« Beograd, 2. marca. (Izv.) Minister, ,— otc.,, . . . trgovine in industrije dr. Kukovec se j .^Cikfop"1. RaZVcn tega nam bodo iz- oi,s;. bila do polnoči prekisjera, cdpade {e na svc,trn potovanju v London mu-;ročer.i tudi mali kompletni arzenal in i danes del iaož?m. poročil in borze. ■ dil tudi Parizu in posetil trgovin- nekaj temeljev za mak podmornike. sKega materijaia mteme v bou ko- postavil e pr6stovo ško eg p v torski nepopolne Mi dobimo 12 tor- £. - Jp . litHi- pednih čolnov, ki so bili del avstrijske ški «beli knjigi*. Še pred dvema dne. voma je dunajska ♦■Neue freie Pres-se> prinesla iz laškega vira vest, da je pod Podgorico bitka z vstaši... Rapallska pogodba je vzela poslednje nade Nikite. Italija je priznala našo kraljevii.o tn šla s tem pot drugih zapadnih držav. Smrt je rešila sedaj Nikite pred daljnjim trudom za ciljem, ki je postal zanj nedosegljiv. Morda se pojavi za njim še pretendent-naslednik, vendar se mora smatrati, da je črnogorsko di-nastično vprašanje v bistvu rešeno.-Jovan Plamenac ie zgubil svoiegr gospodaija. materijal je bi! tekom dveh let brez nadzorstva, tako da manjkajo skoraj vsi stroji m aparati. Ostalo je uničeno in nepopolno. Za vojno je materi-jal popolnoma neuporaben. Dober b; bil samo še za policijske svrhe. Tudi vojni ladii ..Rudolf" in „Cesar Maks" sta nepopolni Vse so Francozi uniči U s kisikovira aparatom. Ti dve ladji se ne bosta mogli uporabiti niti za vojašnice, ampak kvečjemu za skladišče. Bili sta že za časa Avsiriie 10 let izven aktivne službe. Dalje bodo izročeni v Boki Kotorski še nekateri maii remorkerji in druge malenkosti, za katere se je Trtimoič pogodil z Bar-tolmfjem decembra 1920. Med nje spada tudi mala ladja ^Dalmata" m remorker ,.Cigan" ter delavska ladja Politične beležke. poiitlina necto-* siojnosi. Zagreb, 2. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne sta se vršili pred tukajšnjim sodišče® dve razpravi proti odgovornemu uredniku ^Hrvata*-, Šimnu Semiču in sicer prva na tožbo pred-tednika stota sedmorice dr. Badaja, kateremu je imenovani list z dne 19. novembra 1920. očital v vprašanju presoje imunitete Radičevega manda-ta"kot zastopnika hrvatskega sabora lo. Trdil je le, da so «liberalci* proglasili za vojno skrinjico, zaradi česar se je je marsikdo ognil. Prav posebno pa jo je pogruntal kaplan Martinek, ki se je pritoževal, da starši ne pošiljajo svojih otrok k orlom in izjav il, da morejo v slučaju, da nimajo potrebne obleke, telovaditi tudi v spodnji obleki. -f Bolgarski državni proračun. Predvčerajšnjim je bil narodnemu sobranju predložen državni prora- ov, -i r,,,-.„„ - - ! čun za tekoče leto. Po prbiektu zna- JfiS, državni izdatki 2393,980.813 le-vq, da obžaluje incident. Druda raz- • . , ...__ pava - je vfšila na tožbo bivšega fe?0^« baaskega vodje dr. Bošnjaka, katere- de5lClt ^^ 3(8,260.813 levov. rsti je "Hrvat* z dne 10. decembra' .1020. v članku <;Tko če voditi ban- posle u Hrvatski ?» očital, da sc nahaja na konfidentski listi. Kot pri-česo bili zaslišani polkovnik Antoni-jevič, dr. Svetislav Šumanovič, Toni Šlegel in dr. Srgjan Budisavljevič. Danes se je razprava dr. Bošnjaka -r Češko-avstriska trgovska pogajanja. Avstrijski trgovinski minister rieindel odputuje še tekom tega tedna v Prago, kjer bo konferiral s češkoslovaškim trgovinskim ministrom Hotovecom o predpripravah za ža-ključitev trgovskih pogodb med obe ma jlržavama. češkoslovaška in plebiscit v priče so soglasno izpovedale, da o kakem konfidentsvu dr. Bošnjaka med vojno ne more biti niti govora, ampak je bil nasprotno razvpit kot srbofil in kot tak zaznamovan tudi rta policiji. Na podlagi teh izpovedi je bil odgovorni urednik «Hrvata» bivalcem iz Hlučina in okolice prepovedala udeležbo pri ljudskem glasovanja. Državna vlada jc protestirala proti temu v Pragi in v Opolah. Češkoslovaško z-iniJia odcepitcv Sevanja. Uey8 Oeorge, kf je prf&a-totn seje Nemce zelo prijazno pozdravil, se je baje koncem seje pokazal zelo nezadovoljnega in izjavil, da je skrajni čas zaključiti sejo, sicer se bo še izkazalo, da dolgujejo še zavezniki Nemcem. Pričakujejo, da bo Llovd George jutri imenom vrhovnega sveta odgovoril na nemške predloge. Po današnji seji je Llovd George prosil veščake zaveznikov predvsem maršala Focha, naj bodo v svojih hotelih pripravljeni, da bodo v slučaju potrebe na razpolago. -f- Protiboljševiški pokrr.t. Sofijski lisii poročajo is Carigrada, da so zavezniki začeli izkrca vati na Gaii-polju svoje čete. Velikanski vojaški transporti prihajajo neprestano. Potrjujejo se vesti, da bodo tekom teh dni izkrcali Angleži 40.000 mož, Francozi 20.000, a Italijani 12.000 mož. Francoske in angleške vojaške misije organizirajo z veliko naglico Wranglovo armado. Nad Carigradom in vso okolico je proglašeno obsedno stanje. Z a vrhovnega komandanta zavezniške vojske je imenovan angleški general Milne, bivši komandant angleške vojske na solunski fronti. — Situacija v sovjetski Rusiji postaja vedno bolj kritična. V Moskvi je prišlo do pouličnih bojev, protirevolucijennrji so napadli Kreme!. ki so ^a branile letiške čete. It Ljubljana, 2. marca. Naročnina za MJUtrOMlvese^" samo Jjabljanslrf, celisJd m za leto 1921 znaSa: S mariborski — nemčurjL Nad parni za 1 mesec.....15 K za fetrt leta • ... 45 K za pol leta.....so n *a celo leto .... 180 K „JtsSro" Je nafceneli! slovenski jutranjik. * SPREJEMANJE PRI PREDSEDNIKU DEŽELNE VLADE. Predsednik deželne vlade za Slovenijo doktor Vilko Baltič sprejema do nadaljnjega stranke ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 11. do 13. ure. ' IZPREMEMBE V FINANČNI SLUŽBI. Višji davčni upravitelj pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljubljani Ivan Lavrenčič je imenovan za višjega davčnega upravitelja v 7. razredu. — Franc M l a k a r. računski praktikant pri delegaciji ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, je premeten k finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Mariboru z~.aijia Gorenje šlezije od Nemčije zato, ker bi se deli okrožja ratiberškega in S Sovjetska vlada jc poklicala na po-Sime Semič obsojen na tri mesece S^f Češkoslovaški, j oj^ja « prince, ^zadnjih napora, ki se ne more izpremeniti v denarno globo. -r Radgonsko vprašanje. V imenu velikonemške stranke je stavil v današnji seji narodnega sveta poslanec dr, Hampel na zveznega kancelarja dr- Maverja interpelacijo, v ka.^.i zahteva izjavo vlade, kakšno stališče namerava zavzeti proti sklepu jugoslovanske vlade, da se Dolnji Griz, ki je sestavni de! Radgone, priklopi Zgornji Radgoni. Ta sklep jugoslovanske" vlade ie proti določbam mirovne pogodbe, ker Dolnji Griz pripada Radgoni, akoravno se nahaja na desnem bregu Mure. X- Poslovanje klerikalnega okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu je menda edino re vrste na celem svetu. Kot pregledovalca računov sta bila izvožena trgovec Sedminek Josip in veleposestnik Korošec Matija, ki sta dosedaj natančno, vestno in brezplačno pregledovala letne zaključke. Kljub temu za leto 1920. nista bila več pozvana k reviziji, ampak sta revizijo kratkomalo opravila blagajniki in šc en član okrajnega zastopa.' Blagajnik je torej revidiral samega ■ehe. čisio nova mt-ioda! — Iz klerikalnega shoda pri Svc-iep Leaardu v Slovenskih goricah. Pjed kratkim se je vršil v gostilni ■jc ugoden za -F Londonska__________________. dona se javlja: Današnja prva seja je!*' boljsevikom. trajala od pol desetih do pol štirih popoldne. J.loyd George je pozdravil po otvoritvi seie nemške delegate in je vprašal, ali so zadovoljni s tem, da se najpreje obravnava o reparaciji, perem pa o razoroženju. Dr. Simons je v to privolil in naznanil, da bodo Nemci predložili vrhovnemu svetu predloge z dvema spomenicama, katerih prva vsebuje gospodarska vprašanja, druga pa re-paracijske in finančne zadeve. Doktor Simons je izrazil prepričanje, da bodo zavezniki ostrmeli vsled veliko-poteznosti in popustljivosti nemške spomenice. Francosko poročilo o seji pravi: «Nade, ki so jih te besede vzbudile pri zaveznikih, so se izpre-menile kmalu v razočaranje. Eksno-ze dr. Simons?. so naposled zavezniki sprejeli s posmehom. Prišel je s popolnoma nesprejemljivimi predlogi. Od njega predlagana odškodninska vsota znaša 50 milijard zlatih mark, od teh pa je po nemškem mnenju 20 milijard že plačanih z različnimi dajatvami. Nemčija bi imela torej piačati le še 30 milijard, katere naj bi poravnala v 301etnih obrokih, in to pod pogojem, da se izda v vseh državah vsakega davka prosto med- leži že nekaj kakor neko prokletstvo, da se vs3k idejalni pokret že v lah če Ie mogoče zaduši in kompromitira od Bleivveisa sera. Največ radi samih osebnostij iz ničemurnosti in sebičnosti. Žalostna nam majka! — Dr. J. C Oblak. * GOSP. DZAMONJA PROTI MARIBORSKI »STRAŽI«? Bivši narodni poslanec g. Gjuro Džamonja objavlja v 'Taborna naslednji odgovor «Straži»: »Straža- hafdučki sumniči moiu čast. Pošto se urednici «Stra-že», kad ih se privede sudu, raznim sredstvfana uklone odgovornosti, pozivam pisca toga napadaja, da se potpiše, pa da znam, s kim ča obračunati. Ne učini U e v veliki zadregi, kako bi se rešil ; občnega zbora, oziroma komisarja. Nove žrtve boljševikov. Z Du- K^S S* r.aja poročajo 1. marca: Ukrajinski tiskovni urad poroča: Kakor javlja «ICrasnaja Zvezda*, je črezvičajka (nekako boljševiško vojno sodišče) v Jekaterinoslavu ustrelila škofa Ni-kanorja zaradi zvez z upornimi ko-zaki. V Kijeva je bil objavljen seznam nad 200 rudarskih učiteljev, med njimi 37 učifeliic, ki so jih ustrelili zaradi podpiranja upornikov. le en izftcd: ah občni zbor ali pa komisar; v vsakem slučaju pa konec klerikalnega gospodarstva v Kmetijski družbi. • ^ODVETNIKU*. Anonimni moj «nasprotnika se tolaži, da je «večina odvetnikov in pravnikov* na njegovi sirani in vendar nima vkljub tej « večini* in moralni opori poguma stopiti pred javnost. Odrekam mu pra- , _ . _ . . . . vico tako govoriti v imenu svojih ko- ^Svct Zveze narodov m ftgon ,eg6v ter ]lh poniževati v očeh jav-vzhodnih Zidov z Dunaja. Iz Pariza ^ daFS0 vsi pretakanje javljajo I. marca: Svet Zveze naro- j^ Hmonade pkviru predpisov* kakor on. /Možato bi bilo, da zastopa svoje stališče s polnim imenom pred javnostjo, ki ima v teh težkih časih pravico zahtevati, da stopa svobodni odvetniški stan s svojo dov je na današnji seji na podlagi poročila angleškega delegata Balfo-urja izjavil, da je stališče Avstrije glede izgona vzhodnih Židov poljske narodnosti upravičeno tako s stališča Jastnih-, kakor tudi mednarodnih pravic. Avstrija je kafccr vsaka druga neodvisne država upravičena za izgon tujcev in ta pravica se hovnika dvignila amavtsko ljudstvo na višjo stopinjo kulture. Ta trditev je v svojem polnem obsega nasprotna faktičnemu dejstva. Albansko pleme Miriditov okoli Ljumkule, Kasja-ta na Luriji in Aras je katoliško, a v resnici so ravno ti Arnavti največji in najnevarnejši zlikovci med vsemi Arnavti, mogoče zaostajajo samo za plemenom Mati, ki so se pa pomo-hamedanili pred nekaj desetletji Pa tudi med prizrenskimi in kosovskimi Albanci so katoliški Arnavti največji kačaki. Ako je hotel Fran Radešček napraviti poklon katoličan-stvu — zakaj, to ve gotovo sam najbolje, ker je najmlajši med mladimi — bi si moral pač izbrati drugo priložnost. • PEGANOVA AFERA- Disciplinarna razprava v znani Pegancn~< aferi se bo vršila pri ljubljanski odvetniški zbornici dne 18. t. m. * VZGLEDNA MLADINA. Iz Pra« gerskega nam poročajo: V soboto je bil tukajšnji železniški uradniški pripravniški tečaj zaključen s poslovilnim večerom, na katerem sc je nabralo 1100 kron za Jugoslovansko da zajedco z vsemi dragimi javn'»ni oblastmi nastopi z represalijami. ki . « i ne bodo le v posmeh našim narod- ne omejuje po mednarodnih pogod-!njm nasprotnikom, - in to brez ©- liC!f; *ira na analogne slučaje ne le v prid ski, ker še ni veljavna saittt-gennair ska pogodba med Avstrijo in Poljsko, na katero se sklicuje poljski zastopnik. Vendar se morajo vpošte-vati za oba stališči humanitarni ozi- ■ reu srauam su s t m v uvaiiuu isatt^a ua»w jiujlu uicu- -v,.--, ___-„__.___. to- »WtW»i P^j?«?"'««. ^STSSrffiSS r^rem so dušni pastirji pri pijači iz-o&raževaii svoje ovčice. Župnik Go-lilsek je poživljal navzoče ženske, ia? pridno agitirajo za cerkev in duhovnike in poskužajo nespokorne •ifožc ukrotiti s tem, da jim ne pri-nsde skupnega cbeda. O vzrokih, .akaj t>o pri zadnjih volitvah «malo.-i-pčopadli, je vedel povedati jako ma- petih let nov mednarodni finančni dogovor. Ekspoze dr. Simonsa je glasom francoskih poročil napravil zelo slab vtis. Lloyd George jc baje napravil opazko, da pričajo nemški predlogi o popolnem nerazumevanju in da nemške spomenice, ki se krijejo z ekspozejem dr. Simonsa. niso vredne niti proučevanja niti uva- prijateljsko razmorrivanje obojestranskih zastopnikov pod predsedstvom Balfourja, da se omenjeni človekoljubni interesi kolikor možno vpo-števajo. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA, BODI NASA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! oblastjo na čelu narodne obrar;e in i Matico in 3S0 kron za ljudsko knjl2- ~' nico mariborske «Prosvete>. " PREPOVEDANI KOROŠKI LISTI. Minister za notranje zadeva je zabranil celovškima listoma --Kamt-ner Landsmannschaft» in -^Koroška Domovina® hi beljaški »Karntner Ta-gfespost> prihajanje v našo državo, ker vsi ti listi pišejo nepriiateljskn proti naši državi. - KOLO SLOVENSKIH SESTER. Ustanovni občni zbor '-Kola slovenskih sester> se vrši dne 20. marca, 12 sicer ob pol 14. uri v Narodnem domu. Udeleženkam shoda je dovoljena znižana vožnja na vseh progah južne in državne železnice. Zato naj se te. takoj zglase pri tajništvu «Koia slovenskih sester*, da se jim pravočasno dostavijo nakaznice. — Narodno gledališče priredi na dan ustanovne skupščine »Kola slovenskih sester* na čast udeleženkam slavnostna dr. Saubaha nego vsega bednega slo-venskega koroškega ljudstva. *£o smo vsi složni v tem — obla.^. to višja sodišča — ie vsaka blamaf s Izključena. Kdor pa naprej trdi, sodišče «ne sme in ne more* — sliditi, — ta ponižuje naše višje sodnik? kot narodnjake. Zato je necdpv.atno oro-glašati nekaj za nemogoče, kje pri goto\i složnosti mogoče. Tako ne delajo naši nasprotnik?. Takih člankov, kakor je bil oni nepotrebni ia deplacirani pog naslovom «Re-presalije* kot oagovor na resolucijo ■cGosposvetskega Zvona> se morejo V f}® ' t7štaione in pismene pro&nje so bil« za-Ln gluha 6o ostr.U nšesa tislih, ki naj t« podpira!i šole r mestu Ljubljani. t^o1a je od vseh kulturnih narodov pri-raano cajboljge sredstvo, ki vodi flove-.?m daje zavednih dr-'ivljanov, umnih trgovcev, izobraženih obrtnikov, dobrih delavcev itd, to pri .'»dfeki Soli m prične graditi temelj nafi r.c«'i drJavj in v.'e kliče in ozira na uSteljstvo, ki naj nam vzgoji novih tjn- di, vrednih sretno države. % 'Toda umetnost vseh umetnosti jc, iz fanaSnje toIo pokvarjeno mladine o«tva--tti dobro, zavedlo, poSteno in pridno Jadftvo. Mi zavp.iamo tr>gsu kakor tn-df nase nahije in se tratimo p-> vseh riočeh bifi ji kos. K tema pa jo treba odpore, katere pa nam mestna šolska oblast ne. daje. '/'•(■ gori sem omenil, da so bile neštete pro&nj^ zaman. Za kaj -tl.0 prosili in česa. rabimo, bo razvidno hi rjedeoib vrstic. Sedanji dve ljudski in mehanski ?oli v VII. okraju Ljubljane >Bp. šiška) so bile Se pred tioknj Isti trot osemrazredni ljudski šoli pod samostojno občino Sp. Šiška. Ta občina so je varedala svojo nalogo in je podpirala ^lo v mirnem času v^ako teto 2 ->>oci, iz katerih =0 se nabavljala polrec* na nčCa in knjige za cbožno in lepcslov. no knjižnico za učence Ob začetku vojne k bila šola z najpotrebnejšim preskrb-iiejis: vi ravno takr-t se V prip»Hla šoli najli«j?a nesreča: nastanjanje vojaštva, ki jo uničilo premnogo dragocenih učil in druge lolske imovine. Kaj so učila? Mnogokrat to, kar ja kiparju dleto in pouk brei njih je pri mnogih predmetih mrtev, saj s samo besedo ie težko in skrajno nepopolno kaj opišemo. Zato je najvainejžo. da ima vsa šola pole? dobrih učiteljev tudi bogato zbirko učil in lepo knjižnico za učence in učitelje. Izmed vseh šol pa so one v VII. okraju danes najubožnejje. Pri vsem moledovanju pa znaša letni prispavek n. pr. r.aše LL deške meščanske šole ca. 500 K'! za kar naj kupimo učila, knjige, tiskovine, kredo, tinto itd. itd. Tako daleč smo pri nas, da prosimo med nrami učence za kredo, ker moramo 5t«diti, da vsled pomanjkanja tinte in tintnikov re-morejo učenci vseh razredov ob enem pisati. Samo tiskovine za polletna izpričevala so veljala 260 K! Kaj naj si nabavimo za ostanek?? Učitelj naravoslovja nima niti Špirita, kaj šele, da bi mojrel vse pokazati, kar mora razložiti!! Tako padajo besede kakor bob ob steno — zaman. Nekatero strgane zemljevide, ki bi ne zadostovali več niti za eno šolo, rabijo danes štiri šole! Česa naj se učenci r.auče, če ce vidijo narisanih zemijin zadosti dolgo časa in jasno prel seboj? In tako je pri enem k?kor pri drugem predmetu. Oblasti zahtevajo uspeha, ves*, nas peha dalje, da bi kaj dosegli, pa se r.as loteva obup, ko pri t oh razmerah vse nič ne po-ako š" t*Vo kličemo na pomoč. Učenci bodo prišli na drugo zavode nepripravljeni in v obrt nezreli. Kdo bo nosil krivdo? Posledic« bodo trpeli učenci. njih predstojniki bi država! Da je knjižnica bivše ljudske šo> skrajno ubožna, je po sebi umevno. Kajiž niča pa je učitelju in učencu neizčrpna J zakladnica znanosti, podbudo in nauka j o dobrem in lepem! Toga bogastva mi ni-i mamo. Ali veste, kako smo revni? Kako je s higijeno? Poudarjajo važnost telovadile za narod in za bodočnost države. Kaša telovadnica pa smrdi po premogoven dimu kakor v peklu. Tla m pokvarjena, orodje pa obstoji iz velikan ska bradlje za odrasle, ravno tako droga, iz pokvarjene koze in konja, ki je zaradi velikosii nežni mladini neprimeren. Brez blazine smo, d« niti skakanje ne moremo gojiti. Ka oknili ni »astorov, da se krega šolski adravnik, da tožijo učenci vsled raz-bolenih oči, ko morajo v ostri solnčni luči pisati in citati. Prišli bodo }>a tudi starišL ki nas bodo tožili, da smo krivi bolezni otrok. Za šolo je velik vrt — a tudi za vrt ni kredit«. ! Za vse, va« smo prosili, pa smo Seli celo prav cauljudnc odgovore in skopar jenje pri Soli in pri mladini, najdrago-(cenej5em, kar imamo, se nadaljnje, j Kličem s tovariši vred v sera. ki imajo jjmoč in denar: ne >aino vlad:, marveč, jjie bolj zasebnikom, denarnim zavodom. r'nrovc>m in obrtnikom: pomagajte folij z dejanjem in ne pustite, da bi zamrlo moje besede, kakor glas npijočega v puščavi! "rok. učitelj Pavel Krni a ver. Prosveia. NARODNO OLEDALI?ČL. • Drama: Četrtek. 8. marca: Finigar: Ratralina življenja. Red A. Pet«k, 4. marca: Tučič: GoTgote. Eed D-Sobota, 5. marca: Bajka o volku. Bed B. Nedelja, 6. marca: Bsj".;i o volku. Izven. Ponedeljek'. 7. marra: Tufič: Oolgota. Red C. Opera: Četrtek, 3. maros: SmeU.ns: I).:'Ilor. Go- črve. Red C. Fetek, 4. Thomas: Mignon. Gostovanje gospoda Julija Betetta. Pel E. Sobota, 5. marca: Smetrn'.- Palfbor. Gostovanje gospe Milene ?'.rt-Stefan-čeve. Red A. >Tedeljp, 6. marca: Pucetri: Tosca. Izven. Por.e T marca: Z aorto. — Literarni večer. Dočim jo bil takoj prvi dan velik naval za vstopnice k predstavi »Ka dnu«, za literarni vafier ni bilo toliko zanimanja. Mogočo zaradi naslova. Ko bi ljudjo vedeli, kakšne ! užitke nudi tak večer fcudozesVvemkov, bi ga gotovo obiskali. Prvi del obseg* : Čehova povesti v obliki enodejank. To : .'e res pristni čehovoki-ruski smeh. Drogi del je bil gkoidnskozi resen in jo ofc--egal troje izbranih točk Gobp. Kačalov* : je sprejela publika s ploskanjem. Kjego^ -.Vn»>honia- je bil veličasten. Slišati tuo-aolog iz Eranda« v tej obliki je nepo zabljrv sp«)min na nekaj ogromnega, velikega, kar more podali le umetnik, ka kor "je Kačalov. Zafo, pravimo, je Škoda, da jo bil večer slabo obiskan. — Matica Hrvatska Imenovala je vjerenikom za grad Ljubljana gosp. Fr. Reboc.-a, rcvidenta južno žoljeznice. Članovima prinosnicims i zakladnicima jav-Ija. da se još rasašilju rodovna izdanja za godiau ini9. i to- Dr. Fran Tučan: Naše nidno biago, s L'ustrr.cijama i kartom o nalazištima ruda u Jugoslaviji Dr. M. Cihlar-Kehajew: Veliki Grad. Pripovjesti. Dr. Gjuro Dimovič: Kraljevič Marko. Drama. — 2Ja ova redovita izdanja p!a.-oaju članovi prinosnici K S2'—, a članovi zakladnici iraai« radi namireeja vla stitih troškora Mafionih rsadoplatitl K 23'—. Fo?*.arian plačaju članovi Nove članove prinosnike i zakladnike prima. pc-vjererjk ■svaki dan od 1-1—15 u svom stanu na Gosposvetskoj cesti br. 1311. ! vrata 10S predstavo. Udeleženke izven 'Ljubljane dobč vstopnice pri pripravljalnem odboru •»Kola* za tretjino običaju ■pstoomne. • L SLOVANSKI VEČER, ki ga priredi jugoslovansko napredno akademsko društvo »Jadrati* danes dne marca v Narodnem domu. se prične točno ob pol 20. uri. ker morata s. Sindler io g. Zathey. ki sodelujeta pri akademiji, nastopiti isti večer Se v ar«d «Dalibor». Pri akademiji sodelujejo ga. Lovšetova, ga. Markova in gospa Srao!enska. gg. Putjata, bind-ler, Zatbey in Ravnik ter pevski zbor »Jadrana«. Natančnejši spored v dvorani. — Odbor. k • PREMESCENJA. Premeščeni So: Ignacij Rus, okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Radovljici, k poveijenišivu za noiranie zadeve; Pran Jaki, kanebst pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, k civilnemu komisariatu v Murski Soboti; Josip Zadnikar, kanchst pri poverjeoištvu za notranje zadeve, k okrajnemu glavarstva v Novem mestu; Alojzij Cevna, kanclist pri okrajnem glavarstvu v Brežicah, k politični ekspozituri v Cerknici. • SPOMLADANSKO PREMEŠČEN JE OFICIRJEV. Kot nam poročajo iz Beograda, je v vojnem ministrstvu izdSana obširna naredba o letošnjem pomladanskem oficirskem premeščanju. Premeščenje obsega zlasti one oiicirje, ki so bili do zdaj na službi v Macedoniji in črni gori, ki bodo prestavljeni v nove kraie- Tudi v višjih, divizijskih in armij-skih poveljstvih, kakor tudi komandah mesta, se bodo izvršile večje iz-oremembe in premeščenja. • NOVA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI. Ministr za trgovino in industrijo je dovolil Ljubljanski kreditni banki, Jadranski banki, Kreditnemu zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, Slovenski es-kompini banki v Mariboru ustanoviti delniško družbo z imenom ^Jugoslovanska zavarovalna banka» s sedežem v Ljubljani. Družba se bo bavila z vsemi običajnimi zavarovalnimi panogami, zlasti z živlienskim zavarovanjem vseh vrst, z zavarovanjem vseh vrst, z zavarovanjem zoper škode pri požaru, streli in raz-letu, s prevoznim zavarovanjem, z zavarovanjem zoper nezgode in zoper škode po vlomski tatvini in poneverbah, dalje z zavarovanjem zoper poškodovanja zvenov, strojev in •?vtomob2ov in zoper škode po toči. Osnovna delniška glavnica znaša 10 milijonov kron. - MESTNI SOSVET V MARIBORU se je v ponedeljek zvečer sestal na prvo sejo, kateri je predsedoval vladni komisar dr. Poljanec, ki je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil želio, da bodi delo v sosvetu iz-kjlučno gospodarskega značaja. Vse delo Želi porazdeliti na odseke. Določilo se je potem šest odsekov, iu sicer perzooalni in disciplinarni, gospodarski it. fmatčni, odsek za klavnico in plinarno, stavbni, pokopališki in kopališki in končno likvidacijski odsek. S tem je bil dnevni red prve seje izčrpan. J IZPLAČEVANJE UJETNIŠKUI PRISTOJBIN. Glasom dopisa pred-sedstva delegacije ministrstva financ ra Slovenijo in Istro v Ljubljani, št. 1985/V es 1920, z dne 15. septembra 1920 jo Izplačevanje ujetniških pristojbin ustavljeno. Vsled tega se naj nadaljne vpošiljanje tozadevnih prošenj. za katere so evidenčni listi že nredloženi, opusti. Za vse iz ujetništva se vračajoče pa naj se evidenčni 'isti tudi še nadalje od občinskih uradov izgotavljajo in »Vojaški inten-•ianci za Slovenijo* vpošiljajo. da bodo za slučaj, da se izplačevanje ujetniških pristojbin zopet dovoli, za nakazovanje pripravjjeni * KOZE V CELJU. V Celju so se pojavili štirje novi slučaji koz. In sicer so oboleli: zidar Fran Zlodej v Aškerčevi ulici 4 (zbolel 20. feb.), vdova tvorniškega delavca Amalija VraSko, Gosposka nlica 17 (22. feb.), urar Štefan Ferant. Gosposka ulica Št 19 (22. feb.) in posredovalka služb ^attig na Glavnem trgu 7 (26. feb.). A celjski okolici je bilo v istem času prijavljenih 5 navili slučajev, in sicer v neki rodbini v Lokrovcu. * NOVA AVTOM OBILNA ZVEZA sc pripravlja med Celjem in Vojni-kom. oziroma med Celjem in Dobrno. Konsorcij v Vojniku je kuoil avtomobil državnega kopališa v Dobrni, katerega kopališče na cesti Dobrna-Vojnik ni smelo uporabljati. Zveza se u posta vi že v kratkem. * LJUDSKO ŠTETJE v celjskem Političnem okraju braz občin gornje-grajskega okraja, ki šc niso poslale 110.051 prebivalcev, med njimi 106 seznamov, izkazuje skupup s Celjem tisoč 650 Slovencev. 939 Srbohrva- tov, arugffi Sovanov ta 1SB5 Nemcev. • VARA2DIN šteje 13.548 prebivalcev. med njimi 6960 moških In 6688 žensk. Zanimivo je, da ie posadka manjša kakor vmirnem času. Po veri ie 12.018 katolikov, 15 unijatov, 820 pravoslavnih. 58 evangelikov, 169 musiimov, 569 izraelitov iu 2 brez komesije. Bi SLAVNOSTNA IZROČITEV ZASTAVE SOKOLSKEMU DRUŠTVU V LOGATCU. V nedeljo dne 6. L m. se izreči na slavnosten način sokolska zastava br. društvu v Logatcu. Po zasedbi od strani Italijanov je hranilo zastavo starešinstvo Saveza, ker bi jo sicer Italijani uničili. Poživljamo vsa bratska društva Ljubljane iu okolice, da sc v kar največjem številu udeleže te slavnostl Odhod iz Ljubljane na Vrhniko z vlakom ob 7. uri 25 min. Od Vrhnike naprej peš do Logatca. Iz Logatca se vračamo popoldne okoli tretje ure zopet peš na Vrhniko, odkoder odhajamo z vlakom ob 18. uri 34 min. Bratska društva naj javijo takoj število udeležnikov zaradi naročitve kosila. Vozne cene bodo pravočasno javljene. — Jugoslovenski sokolski Savez. s TAJNIŠTVO REŠKE JUGOSLOVANSKE STRANKE javlja: Da se ustvari močna organizacija našega narodnega elementa na Reki, ustanovilo se je v Zagrebu (hotel k "Zlatnoj kruni») tajništvo Reško jugoslovanske stranke v svrho, da sc izvrše vse potrebne priprave, da nas bodoči dogodki ne najdejo neoriprav-ljene. V tajništvu bo vsak naš človek lahko dobil informacije v prašanju stranke in splošne narodne organizacije na Reki. Finanfnl poloZal na Dunaju. Medtem ko ▼ NamSJji cene padajo ali pa vsaj ne prestopijo gotovih meja, raste draginja mi Dunaju nevzdržema. Se ni prenehalo na borzi vznemirjenje radi 42 roflijardnega defidta, ki ga izkazuje po finančnem ministrstva revidirani državul proračun, že se oglašajo Številni glasovi državnih nameščencev, da e štrajkom izsilijo novo povišanje pla«, ki bi v najslabšem slučaju pomnožilo zgoraj omenjeni deficit za 16 milijard. Pokritja za novi deficit skoraj ni mogoče najti. Poizkus pomoči držati z dajanjem blagovnih kreditov je, kakor kažejo vsa znamenja, izpodeletel. Od angleških dveh mBijard funtov za nabavo sirovin je uporabljena komaj ena tretjina. Trgovina in industrija se boji rizika v cenah In t tečaju valute in radi tega ne obratuje s polno kapaciteto. Radi tega stojijo deloma tudi tisti obrati, ki razpolagajo z dovoljna količino premoga in sirovin. Nemška Avstrija ne potrebuje toliko blagovnih kreditov. Vvcliko večji meri pro si za kostnimi kredit, ki bi sJužil nabavi živO. Take kredite, ki no krijejo niti obresti (na amortizacijo ni misliti) pa privatna inozemska podjetja odločno od klanjajo. V poštev hi mogle priti edino države, ki bi jih prisilile za to politične razmere. Dunajske banko navzlic veliki infla ciji trpijo na pomanjkanju tekočih sredstev Industrija potrebuje velikih posojil vsled drage nabave sirovin in visokih delavskih mezd. Pomanjkanje denarja jo glavni vzrok novim povišanjem bančnejra kapitala. Kreditanstalt, Wiener Kommer iiaibark, Cnlonbank, Bodenkreditanstalt. Depozitenbar.k so žo ali pa nameravaj i v najkrajšem času povišati svoje delniška s milijonov kron in Oskar Kfirner s 400.000 kronami Po vojni je podjetje, ki poseduje dve veliki žagi, ogromne gozdove. Industrijske železnice in celulozno tovarno, imelo v časa sekvestra za. 50 milijonov deficita. K temu prihajajo poro- praktični službi Na ta naSa SaSsJo Švignil, i teoretično in praktično t^pK^t^ trgovcev. x " InteralBran dolg Amerik) to Angte: SkL V angleški spodnji zbornici je nš- „., . . „ . , ... . V nister ChamberlaiD dal zanimive podatka čda, da zahteva belgijska m holandska „ ^^^ sukancev AmerižkiiTzdr^ " GRADNJA DRŽAVNIH POŠLO-!glavnico. Od teh namerava dunajska ko PU V BEOGRADU. Kakor smo svo- j mereialna banka oddati en del svoje ječasno poročali, je bil sestavljen poseben odbor ministrov v svrho, da prouči gradnjo državnih poslopij v Beogradu. Ta odbor je te dni končal svoje delovanje ter predlaga, da se v prvi vrsti prične z gradnjo poslopij za one državne urade, ki so bi-i doslej nameščeni v tujih poslopjih. Zidalo se bo najprej na prostoru, kjer se nahaja stara artiljeruska vojašnica v Nemanjini ulici, razen tega pa tudi ob parku finančnega ministrstva. kjer naj bi stala velika palača za ministrstvo samo in za vse njegove sedaj po celcm mestu raztresene direkcije. Na prostoru artiljcrijske vojašnice je projekfovana palača ministrstva saobračaja, ministrstvo pošte in telegrafa in eventualno tudi kmetijsko ministrstvo. Palače mini strstva notranjih in vnanjih del sc zgrarie v središču mesta. Stroški za projektovane zgradbe so preračunani na 80 milijonov dinarjev. V.pokritje gradbenih stroškov se bo najbrže najelo v inozemstvu posojilo na podlagi vojne odškodnine * METEOROLOŠKI PREGLED ZA MESEC FEBRUAR. Že tekom cele zime se je opazovalo, da skuša močen zračen pritisk, ki ima svoje jedro v severni Aziji, prodreti v Evropo. Ti poskusi so se pri nas pojavljali od 1. do 10. februarja v obliki rednih padavin, Id so zemljo znova pokrile s tenko snež -eno plastjo. Vseh padavin dežja in snega je bilo 41 mm. Od 10. februarja se je vreme popolnoma ustalilo in nastopila je doba nenavadno lepega in mirnega vremena, ki traja še vedno dalje. Karakteristični znaki tega vremenskega pojava so mrzle noči, v katerih pade temperatura do 5 stopinj pod ničlo, pomanjkanje jutranje megle, podnevi hitrj dvig temperature in skoraj popolno brezvetrije. Zanimivo je dejstvo, da so uživali skoraj povsod v celi Evropi enako lepo vreme. Peri-ioda lepega vremena utegne trajati še nekaj dni, na kar bo skoraj gotovo nastopila daljša doba slabega vremena. „ 1 SRBSKO NOVINARSKO DRUŠTVO. Na nedeljski seji srbskega novinarskega udruženja je bil soglasno izvoljen za novega predsednika g. Dušan F. Nikolajevič. * NOVA ULIČNA IMENA V ZAGREBU. Samoupravni odbor zagrebškega občinskega sveta ja izvolil poseben odsek 12 članov (6 historikov in 6 književnikov), kateremu je poverjena naloga, da stavi občinskemu svetu primerne predloge glede pre-membe imen mestnih ulic in trgov. * KOMUNISTIČEN KURIR ARE-TOVAN. Beograjska »Tribuna* poroča, da jc bil na jugoslovanski meji aietovau nek komunistični kurir, pri katerem so našli veliko vsoto denarja. Zdi se. da je bil denar namenjep za komunistično propagando. PROMET MED REKO IN TRSTOM. Danes sc jc otvoril uied Reko in Trstom avtomobilski promet, zaenkrat samo ra poštne pošiljke, v kratkem pa se otvori tudi promet z blagom. novo emisije ogrskim in jugoslovanski te posojilnicam in upa doseči to plasiranje po mnogo višjem tečaju. «=• Južna železnica. Poročah' smo zadnjič o koferencah. ki so so vršilo na Dc naju in imele cjlj urediti novo razmere pri Južni železnici. Posrečilo sa je zastopnikom družbe 5n na podjetju zainteresiranih držav doseči sporazum v tako-zvanem rčgime provisolre. Sklopi konferenc &e morajo predložiti posameznim vladam. izdelati se morajo novi Statuti, ker jo treba spremeniti sestavo upravnega 6veta z vstopom zastopnikov zainteresiranih vlad. Ravno taka sprememba bo izvedena v prioritetni organizaciji. Vsled omenjenega sporazuma 60 take; poskočili papirji južne železnice na ■» 5 l al. anj i.ig s Sreda:« v6er%išuia teirper»T«re 6 2. osmalsa I S ' I Vremenska napoved: toplo mirno vreme ~ Solne* ob « 17 aiu •» it * Me nelio u mm. I nadalje pomikal proti sedanj pojarnid, j fcameti aB ograjo pred tSami. Vse- tako, da se bo leta 21oo pol najbližje tej' eno na sem moral storiti nekaj oprez1 no^.aiit ukrepov, da sem mogel po ....... , . , _|to5ki približal. Kot posledica pomikanja Vsi veliki planeti ostanejo Se celo nočj pomladne točke se pom i i widi nebesni vidni. Na večernem zapainera nebu sveti! po, y p(xlobj ?to2ca tako da ^ večernica; planet Venera obvlada nebo Jcot najsvetlejša zvezda. Svoj največji sijaj bo dosegla dne 17. marca. Mart za-kaja že koncem meseca pred 21. nro. Na vzhodnem, neba v ozvezdja Leva je največji bmed planetov Jupiter. Viden je vso noč. Dne 5. marca bo stal o polnoči bočno na južni strani neba. Stal V) t promi črt? v svetovnem prostoru tako, da se bo nahajalo zemlja ravno med soln-ccw in Jupitrom: Jupiter se bo nahajal ta dan v opoziciji s soljicem. Južnovzhod no od Jupitra v ozvezdju Device stoji S.ituiH. Najti pa je lahko zlasti dne 23. ma-ca ob petih, ko-stoji polna luna jnžno pod Saturnom približno 12 luninih premerov. Sati? m zahaja eno uro pozneje kakor Jupiter ob sedmih, koncem mar ea. -Tudi Saturn bo stal une 12. marca v opoziciji g soincem. O polnoči istega dna se nahaja točno na južni strani neba v veliko manjSem sijaju kakor Jupiter. Dne 21. marca ob 4. uri 51 min. t toni solnce v znak ovna. To je pričetek astro nomske pomladi. Navidezna solnčna pot preseči isti dan nebesni ekvator, solnce ee nahaja v pomladanski točki To se zove tudi pomladni ekvinokcij, ko fa dan in noč za naše krajo enako dolgu. Toda pomladna točka, kjer seče zemeljska pot (ekliptika) nebesni ekvator no mini je ter ni stalna, ampak se zelo počasi naprej pomika (preces-sija enakouoo-ja). Pred več kot 2000 leti se je nahajala pomladna točka (pričetek poinlaJD v ozvezdju Ovna, katero označba se jo že do danes ohranila. Seda-j pa je v rea-rici pomladna točka v ozvezdju Rib. Da-siravno je to pomikanje pomladne točke po nebesnem ekvatorju zelo malenkostno, v enem letu samo 50.2" (ločnih so-kund). vendar se v stoletjih pozna toliko, da je za časa fliparha gtala v ozvezdju Ovna, med tem ko se nahaja danes v ozvezdju Rib. To pomikanje pomladne točke ima ja fe drage posledice. Danes imamo /a žvezdo polamico: a v Malem vozu (Mali ®edved\ proti tej točki je obrnjena *.e- 25.760 let napravi na nebu krog. Ta doba približno 2(5.000 let se rove Platonovo leto. Radi tega Igrajo v različnih stoletjih in tisočletjih različne zvezde vlogo polarnica naše zemlje. Leta 14.000 bo po-larnica: zvezda Vega v ozvezdju Lire. L T. Hugb Conway: Roman Narahlo sem zlezel Iz postelje, se počasi, a izlahka oblekel m ves čas poslušal redovito dihanje speče. Nato sem se oprezno kakor tat prikradel do vrat, ki eo držale cd spalnice na stopnice. Odprl sem jih brez šuma in sem kmalu stal zunaj na debeli preprogi, pa se nasmehljal ob misli, kako se bo speča strežnica prestrašila, ako bi se prebudila ter opazila mojo odsotnost. Zaprl sem vra- volji določiti svojo dolžino in širino. Stopil sem po čvetero stopnicah, ki so vodile od sprednjih vrat do tlaka, se obrnil na desno ter se, oprijemajoč ograje pred hišami, obrnil proti enemu koncu ul'ce. Zatem 6em pričel stopati m šteti stopinje, kojih dvainšestdesetoriča je privedla mojo desno nogo do druge ulice, znamenje, da sem prišel do konca. Obrnil sem se, štel dvainšestdesetero korakov nazaj in potem še petinšestdeset v isti smeri, dokler zopet ni zmanjkalo tlaka. V mojem računanju me je potrjalo to, da sem vedel, da je moja hiša stala malone v sredi vrste hiš. Zdaj sem bil popolnoma miren; določil sem bil dolžino prostora, ki mi je bil na razpolago, sem lahko hodil po zapuščeni ulici gori in doli in sem se vendar mogel, kadarkoli sem hoiel, ustaviti pred svojo hišo s tem, da sem štel korake od enega do drugega konca Silno ponosen na uspeli, sem nekaj časa tako hodil gori in doli — ta, stopal ooritnajoč se oeraie na rahlo po stopnicah navzdol ter sem I doli in gori. Slišal sem enega, dva brez nezgode dospel na ulico. voza drdrati mimo in tudi enega ah V hiši°so bili še drugi stanovalci, dva P2Šca mimo iti. Ker se ti zadnji med njimi mladi ljudje, ki so priha- P° vsej priliki r.iso zmenili zame, jali ob vseh urah domov, in tako so bila vrata vedno samo zaklenjena in se mi ni bilo treba baviti z zapahi še en trenutek, in bil sem na stopnici pred vrati, vrata pa zaklenjena za meroj. Nekaj časa sem stal neodločen in se skoro tresel spričo svoje lahkomiselnosti. To je bilo prvikrat, da sem se brez vodeče roke upal iz hiše Vendar sem vedel, da se mi ni bilo treba ničesar bati. Ulica — že itak mirna — je bila zapuščena. Tlak je bil š;rok. Brez vsake ovire sem lahko hodil gori in doli, vodeč samega se- meijska os (pol), oziroma nebesni poljbe po načinu drugih slepcev s tem. Nebesni pol se bo v prihodnjem času ?e d3 Sem udarjal S palico ob obrobni sem bil vesel ob misli, da moja zunanjost in hoja nista bili taki, da bi vzbujali pozornost Večina ljudi rada prikriva svoje slabosti. Ta nočni izle» mi je jako dobro del .Mogoče je bilo spoznanje, da vendarle nisem tako brez pomoči in odvisen, ki mi je v malo minutah iz-premenilo vsega duha. Pojavila se je duševna reakcija. Od obupa sem prešel do upanja — čezmernega upanja — in ceio do gotovosti. Kakor neko razodenje je prišlo nadme, da je moja bolezen ozdravljiva, da se bodo zagotavljanja mojih prijateljev, vzlic mojim slutnjam, izkazala resnična. Postal sem tako smel, da sem vjgel glavo nazaj, pa stopal trdnih, hitrih korakov ter malone pozabil, da sem bfl brez vida. Začel sem razmišljati o raznih rečeh in moje misli so bile srečnejše kakor že mesece ne. Opustil sem štetje korakov ter hodil in hodil, pa delal načrte, kaj bi storil, kam bi šal, ko me zapusti tema. Sam ne vem več, ali sem se bil vodil s pomočjo tlatove-ga.roba ali ograje; pa najsi je bilo tako ali tako, ravnal sem mehanično in po nagonu, ne da bi se zavedal, kaj delam, ali da bi se pozneje spominjal. Ne morem reči, ali je mogoče slepcu, ki se more otresti strahu, da naleti na nevidne zapreke, hoditi tako po konci in tako dobro kakor človek, ki vidi. Vem samo toliko, da sem v svojem prevzetnem in vznesenem duševnem stanju moral to storiti. Opojen in vzhičen od prevračajočega se upanja sem bil bržčas hodil kakor mesečen ali kakor zamaknjen. Pozabil sem na vse; samo vesele misli so trii rojile po glavi, in teko sem hodii dalje in dalje, ne glede na to, kako lahko bi se bil zmotil; kar sem trčil skupaj z nekim človekom, ki je šel v nasprotni sm<_ri; šele to me je zdramilo iz mojih sanj ter me pahnilo nazaj v vso mo;o bedo. Čutil sem, kako se me je človek, ki sem naletel nanj, otresel, slišal sem ga, kako ;e zagedrnjal: «bedak!» ter odšel naglo svojo pot, mene pa pustil nepremičnega na mestu, kjer sva trčiia skupaj in boječega, kje da sera in kaj da mi je storiti Zdaj je vse zaman, da bi poskusil brez pomoči najti svojo pot nazaj domov. Ker nisem bil vzel s seboj ure repetirke, mi niti ni bilo mogoče vedeti, kako dolgo sem hodil. Morda ?e bilo deset minut, morebiti pa tudi cela ura, odkar sem prenehal šteti korake Soditi po vsem onem & 30 K. Omot in poštnina posebe, a kar mi je rojilo po glavi, odkar mi najceneje. tv°en V. Feller, Slabiča je duha prevzelo radostno zavzetje, i dnnia. Elzafrg št. 351. je tulo p6slednje Verjetnejše. In zdaj, ko sem se zopet vrnil na zemljo, sem pač moral ostati na mestu, kjer sera stal, dokler ne bi slišal koraka kakega policijskega stražnika ali kakega drugega človeka, ki bi bil slučajno še na ulici ob tej nenavadni uri — nenavadni vsaj v tem mirnem delu velikega mesta. Naslonil sem se s hrbtom ob zid ter potrpežljivo čakal. Kmalu sem slišal bližati se korake, a ti koraki so biL tako negotovi, kolebajoči in opotekajoči, da sem iz samega glasu hoje mogel spoznati stanje tega človeka ter sem si moral priznati, da mi xa pač ne more pomagati. ^loral fau ga pustiti iti mirno, pa čakati na drugega. A tiste noge so se opotcka'e proti meni, se ustavile blizu mene, nek glas pa, vere! sicer, a negotov kakor noge, je zaklical: «še en tak človek, in še hujši od nene! Ne moreš dalje, kaj — možic? Res tolažilna misel, da bo jutri (lava nekoga drugega še bolj bolela kot mene'» «AIi mi morete povedati pot do Walposke ulice ?» sera ga vprašal, stoječ po konci, di mu dokažem, da sem bil trezen (Dalje.) Lastnik in izdajate!] Konzorcij „Julra" Odgovorni urednik Vit F. Jelene Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam od-novcduje'0? Poizkusite pravi Fellejev Elza Fluid! Boste se čudili! 6 dvoj-natih aH 2 veliki specialni steklenici 42 K Državna trošarina posebej. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabši apetitn? Zaprtju? Proti temu pomagajo pravo Fel'erjeve Elza krog-ijice! 6 škafl;ic 18 K Prava želodec krepčuječa švedska tinktura 1 stekleni- 430 A Iš je najboljši in naJ-> bolj informiran slovenski dnsvnik! ®Sniii?el?n mast cist0- dnma topJi,no« ya!i!;-.'iti razpošilja ia po udbe sprejema od 50 kg na rci po nam; ji dnevni seni tvrdka Janko Fopcvič, Ljubljana. SSO 38 II Lir iisolnilijtroi^.nVoJaK dtfokels a f. dobro pnfvreatiko in tri motorje profiš, F. 3Ž.TJ3S«, L;nl)Ijaua, iarlovčfca esta 4-. 3'J3 6—4 Knjigovodja prvovrstna samostojna moč. ter dve pisarniški pomožni moči za večje trgovsko podjetja as sprejmejo. Plača in nastop po dogovoru. Ponudbe se naj pošljejo upravi »Jutra* pod .,št. 4000/770438 3 -1 >yeže telečje meso vec vosov od 50 letet po 23 do 24 K za kg prodajalo S9 bo v čstrtek 3. t. m. popoldne Selškem drevoredu na Predovičevi, Smoljanovi in Krašovčevi stojnici. 4*2 v magd&Setskem predmestja, enonadsrropm, li si>i>, trgovina v hiši, električna lue, zelenj::dni vrt, se za 50 000 dinarjev Naslov v upravi „Jatra". 439 2—1 s takojšnjim vstosom, PSača po dogovoru. 43ž s—s Of. lao }m, iiilsliiiii. Javna dražba. V soboto, dae 5 marca 1.1, eb 8. uri dopoldne se proda v s!iladišeni„Ealka,ua'', Dunajska, oasta 33, sa javni dražbi a ovir ca kar se iuterssentje tem petera opoiarja'o. 436 van Magdlč krojač LfuSjSjana, Gleda! ška ulica 7 ie priporoča sa izdelovanj« oblek 858 k predstojedi sezoni. 6-6 Strojne tovorne in livarne 40 86-16 SiroJi za obdelovanja (asa, vodne turbine- iag< hidravlični regulatorji, stiskalnica za klobuke, transmi-sije, kovinski izdelki, armature, sesaljke, ogn egasne brizgaIne, zvonovi, elektrotehnična potrebščine, elektro-—t ■ r 'r motorji. ■ ■ i « ZJ ts s o isZ F. SSUMAT Ljubljana 62—83 in tkanine Mastni fr» 25/1. o 3 R* S -i jem monica i deviza, osim toga eskon* tovanjem varanata, naplučivanjem izračunih obvoznica, logova i kupona; 3. daranjem zajmova na lombard i hipoteke, 4. stvaranjem kooperativa za potrošnja za dobroVoljce i potpomaganjem osnivanja zanatlijskih, trgovačkih, industrijskih i zemljoradničkih dobro-roljačkih ndružeuja (zajetnic« in 8raj^ PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO KOČEVJE Oospoeka nI. 88. Glavni trg. itev. 39. JOS. REICH Naročajte SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Ježa G Ion ar. Cena K 48 —, po pošti S 2 60 več. Anatole France, Pingvlnskl otok. Bonu. BroS. E 42-—, ve*. K 63--, po pošti K 2*40 vet Cika Jova-Gradnik, Kalamandarlja. Pesmi za otroke Ve*. K 16 —, po pošti K 140 več. 209 8 Baroslža n Istem $nip v UM Mm Bila žt Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon i« najstareiSi in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaSa celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izšel Je popolnoma novi opremi. «3? 20R 20 Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. Natisnila Delniška tiskana, d d. ▼ Licbiiaai