FOR, 'JuzeorCM 'AND 'icfcoee... NO. 8 ./■- r "r'.. -°- - ■ ^-r-' ‘,. : £j_ 7L f ^ ^ k ^ E5! "S AM€rdCA^ IM SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€W$PAP€R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 11, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Predsednik Marcos ne Novi grobovi i Kitajska skoro doll Vincent S. Savnik Umrl je Vincent S. Savnik, mož Agnes, oče Gerarda in Bruce-a, sin Ane in pok. Vincenta, brat Matilde, Albine Sreiber, Dorothy Sztul, Olge Pansky, Angele Wanchick, Alberta in Rose Milbert. Pogreb bo iz Rybicki & Son pogrebnega zavoda, 4640 Turney Rd., v cerkev sv. Terezije na Granger Road jutri, v petek, ob 10. dopoldne. Louise Bayko V Lake County Memorial East .Hospital v Painesviliu je umrla 66 let stara Louise Bayko, preje Bacurin, roj. Jakus v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 52 leti, stanujoča na 1040 E. 77 St., žena Michaela, mati Johna Bacurin (Tenn.), Anne Mae Zielinski in Richarda Bacurin (Painesville, O.), 11-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Mary Tanko in Mollie Trebeč. Pokojna je bila cianica The Maccabees No. 493. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9., nato na Kalvarijo. Predsednik Filipinov Ferdinand Marcos se boji, da bi se “svobodna razprava” o-brnila proti njemu, zalo jo j'j prekinil in ustavil. MANILA, Filip. — Predsed-hik Ferdinand E. Marcos bi moral letos končati svojo poslovno dobo in prepustiti vodstvo republike nasledniku. To mu ni šlo v račun, zato je v preteklem septembru proglasil obsedno stanje, kot je dejal, za uspešen boj Proti upornikom in za izvedbo nujno potrebnih reform. Uspelo mu je doseči predajo precejšnjih količin orožja, ki je bilo v privatnih rokah, uspelo zajeziti komunistično gverilsko gibanje, ki se je na dveh krajih otoka Luzona na severu kar zakoreninilo in dobilo nekaj opore med prebivalstvom. V zadnjih tednih so oborožene sile bile posebno delovne na južnem delu republike, kjer se upirajo muslimani in je muslimanska gverila tudi pognala ponekod korenine. Oborožene sile so iz- B vedle proti njej en večji skupni napad z letalstvom, vojno mor- j narico in pehoto. Ko je Marcos^Jg^^ jg\?C! uvidel, da s silo ne bo dosti do-1 " segel, je povabil okoli 200 mu-j , slimanskih vodnikov v Manilo'Brezbrižnost ln otopelost, ki [Ji in se z njimi pobotal. Dal jim. je enostavno vse, kar ,so hoteli. Marcos je razglasil, da bo dal deželi novo ustavo, izdelano po britanskem vzrocu. Predlog u-stave je bil dan v javno razpra-v°7 ki pa je kmalu krenila v smer, ki Marcosu ni bila po vo-iji- Tako je javno razpravo o predlogu ustavil in ljudsko glasovanje o njem, ki je bilo določeno za 15. januar 1973, odložil, kdož ne mara tvegati svobode govora in zborovanja, to bi bilo 2anj prenevarno. Prepovedal je oboje in zagrozil z zaporom in kaznijo tistim, ki bodo širili “govorice”, neugodne vladi. Filipini so živeli pod stoletja | pod vlado ZDA in obstojalo j sta sledili “praški pomia di”, se ne dasta pregnati. PRAGA, CSR. — Češki ljudski rek pravi: Ohrani glavo hladno, noge pa tople! Tega se zdaj drži večina prebivalstva na Češkem in Slovaškem, ko se spominja leta 1968 polnega živahnosti in ognja, “Mi smo leta 1968 izgubili glave. Kar hočemo zdaj, je ‘poln želodec in tople noge’, je dejal zadnjič nekemu tujemu novinarju Pražan. V času Dubčkove vlade so bile v praških gostilnah in pivnicah živahne politične razprave, zdaj govore tam le o športu, hrani in spolu. Ljudje so za politiko postali brezbrižni in otopeli, o njej ne marajo slišati, uoan , fr m f niso k temu prisiljeni, upanje, da bodo ohranili demo- „ . ■ , ■ _ • kratic: Razočaranje, ki ga je povzro- svciMSo. Obolele TedafvTe- sovietska «»•»* zasedba črnosti, ko postaja Mareosov.a , "fsta ***> U&da vedno bolj podobna vojaki diktaturi. Nov zastopnik ZDA Pn razgovorih z ZSSR seglo ne le na široko, ampak tu di na globoko, zato ga ni mogoče odstraniti. “Ljudje se enostavno ne brigajo,” je dejal neki zahodni diplomat, ki je dalj časa v Pragi. Vodniki Komunistične partije ■WASHINGTON DC _________ Po °dstopu Gerarda' C. Smitha kot VSe da ■MSetaika ameriške delegacije bl pozml' Ia“manieJza pa,P0 tn za njeno delo. Vodijo obsežne ideološke kampanje, trudijo se za pridobitev mladine in delavstva. Tudi Rusi iščejo pota k pomiritvi s Čehi in Slovaki, skušajo napraviti na prebivalstvo boljši vtis. Kaj so v tem pogledu dosegli, pove lepo v Pragi krožeča šala: “Ali so Rusi naši bratje ali naši prijatelji? — Naši bratje! Prijatelje si lahko sam izbereš!” PN razgovorih o omejitvi stra-eškega atomskega orožja z ZS-f (SALT) je predsednik Ni-Benova! za vodnika ameri-SKe delegacije Alexisa Johnso-:najstarejšega poklicnega diplomata. Razgovori se v drugi stopnji v Ženevi v Švici, med tem '° je njihov prvi del potekal elno v Helsinkih in delno na unaju, dokler ni bil lani v mala zaključen in nato tekom Nikonovega obiska v Moskvi podpisan. Vremenski prerok pravi; Po ameriškfih obveščevalnih virih bc Kitajska skoro imela medcelinske rakete v rabi. WASHINGTON, D.C. — Direktor Osrednje obveščevalne službe (CIA) Richard Helms je v svojem zadnjem poročilu senatnemu odboru za oborožene sile, ko se je v začetku tedna poslovil od njega, obrazložil položaj kitajskih strateških atomskih sil. Sen. S. Symington je bil iznenaden, kot je dejal časnikarjem, ko je spoznal, kako daleč je L. R. Kitajska prišla v gradnji medcelinskih raket. Opazovalci Kitajske v Hong t Kongu so veliko manj začudeni ob teh poročilih, ker so že pred časom govorili o namestitvi kitajskih raket za srednje daljave na njihove vojne položaje. Po podatkih Pentagona je Peking začel postavljati prve rakete z dosegom 3500 milj na položaje za rabo v potrebi. Te rakete so sposobne zadeti Moskvo. Obrambni tajnik M. Laird je dejal, da pričakuje, da bo Kitajska skoro imela večje število teh raket na razpolago. Kitajski uspeh v gradnji a-tomskega orožja in raket zmanjšuje pomen razgovorov o omejitvi strateškega orožja med ZDA in ZSSR. Ti razgovori in sporazumi bodo morali biti raztegnjeni na Kitajsko in na Francijo, če naj ohranijo svojo vrednost in varujejo svet pred a-tomskim uničenjem. ¥ Hilaielpfiiil šlraik 'ilSt: F« I zaprl Isle PHILADELPHIA, Pa. — V štirih mesecih so šole v mestu že drugič zaprte zaradi štrajka. učiteljstva. Prvič so bile v sep-; tembru za 22 dni, ta teden se jei to ponovilo. Šolska uprava je objavila, daj je bilo v torek zaprtih 130 c d j 280 šol v mestu, v ostalih je bil pouk, ker se je del učiteljstva cdlcčil, da ne bo upošteval'štraj-kovnih straž, ki jih je postavila PARIZ, Fr. — Dr. Henry Kis-I Učiteljska zveza, v kateri je| singer in Le Due Tho sta se vče-! 17,0C0 učiteljev in učiteljic šol- Dr. Henry Kissinger in Le Due Tho se v Parizu razgovar-jata v zelo mrzlem in uradrtem ozračju, kot izgleda na zunaj. Razgovori sami potekajo, kot trdijo nekatere vesti, dosti poslovno, četudi trdo. Obe strani sta se odmaknili od skrajnih stališč in pojavilo se je nekaj upanja, ko je bilo napovedano za današnji sestanek sodelovanja tehničnih strokovnjakov. Pravih vesti o poteku razgo-raj ponovno razgovarjala in po-jvorov ni, ker obe strani v jav-skega sistema. Unija je včlanje- gajala o končanju vojskovanja! nosti o njih in o njih poteku na v AFL-CIO in naj bi dejan-; v Indokini nad štiri ure. Ozračje; molčita. Hanoi je le uradno po-sko predstavljala le 11,000 od je ostalo na zunaj hladno. Edina | novno poudaril, da hoče podpis skupno 23,000 učnih moči v sprememba, ki so jo opazili čas-j v oktobru doseženega dogovora, mestnem šolskem sistemu. , nikarji, je bila, ko sta si včeraj Unija se je odločila za štrajk, zjutraj> ko je dr. Kissinger pri-ko v treh mesecih ni uspelo do- se^ L razgovorom, on in neki zaseči novo kolektivno delovno stopnik Hanoia segla v roke, kar pogodbo. Stara je potekla že je- £e doslej v javnosti od začetka šeni, pa so jo podaljšali za tri sedanjih razgovorov ni zgodilo, mesece v prepričanju, da bo mo- Nekaj upanja na možnost na-goče v tej dobi skleniti novo. predka vidijo v tem, da so bili k Vsi poskusi doseči ta cilj, so današnjemu sestanku Kissinger-prcpadli. ja iu Thoja povabljeni tudi vod- Unija zahteva za učiteljstvo ndv o 1.. pOnnkO po- cl.. oj. '"nredcecn:!' Mnogo ie verCč' -pr. ki razen: rie nr.>e-' ‘ , . : ' ' . , o. nciiajo 00-! ene; vsebine. “Glavni dobitek”! neodgovorni yma iopo csrodno misel: Denar .kongresa kritični na način, ki bi utegnil zadržati ’ kz dobrega in vdanega človeka| zemlji v tem letu, saj je ob kon-bi sej cu prejšnjega leta človek spet ;. vsaj en par; pokazal in dokazal zmogljivost rupijo, oziroma j in vsemogočnost svojega duha ' -ko delegating, j :n razuma s svojim ponovnim v prihodnjem! poletom na Luno. u. Torej vse .nai pa takoj iz nekaj peska in kar a takoj končana!; menja je razmeril čas in .zakoi:-in na svidenje čil “rojstvo” Lune. .o. popoidae! Nebesne stvari z Zemljo vred :nie ge y. raj. mo brez dnina in brez razuma, pa njim življenje zmeraj prav teče, sprememb, ki naj bi obrnili njihove poglede na razne druge probleme in zadeve, kakor pa naprej in naprej gledati, kako čudno se sučejo okrog nas razne domače in druge .gospodarske, politične in socialne sitnosti, smo tega zelo potrebni v sedanjosti. Pravkar smo vozili in šli v naših ZD skozi kaj soparne in težke dneve volitev. Obljub smo debili na koše in še več, čp bodo nam obljube prinesle kaj dobrega, vsaj nekaj drobtin, bo dobro. Kaj več pričakovati se zdi, da bi bilo nekaj, kar ne bo. Da nas ne bodo taka pričakovanja preveč utrudila, obrnimo raje poglede na druge zadeve. jih narava povzroča. Veliko pa jih povzročamo ljudje. To izmečki, izlivi, razne kemikalije, olje, plini itd., ki zastrupljajo in onesnažujejo reke, jezera in obmorske obale. Vse to zahteva neke večne borbe proti vsemu temu in jo bo zahtevalo, dokler bo svet obstal in dokler bomo in bodo ljudje po njem tlačili travo poleti, pozimi pa gazili po snegu ... * SMRTNE KAZNI V RAZNIH ČASIH. — Boj za ali proti smrtni kazni in zakonodaje raznih držav se v tem oziru zelo razlikujejo med seboj. Teda naj bo stvar, kakor hoče in naj bo smrtna kazen opravičljiva ali j Nekaj na zadeve v preteklosti, j ne, eno je gotovo, da se z nači-I kako so se tedanji ljudje sukali inom, kakor so nekdaj smrtne | in modrovali o tem in onem v | kazni izvrševali, človeštvo ne svojih dnevih in kako gledajo in j more posebno ponašati, j gledamo na vse v sedanjih časih, kar se vrti okrog nas. Po-: Nekdaj v starih c čevali “navadno’ raz- glejmo (to je kdor se in kogar ic’ smrči kaj takega zanima), morda bo lo pomirjevalo nas, da bomo v - . • . ; M'-'iklJ.A c. V CtJW -li. v- . . . “r s<' “ypiyjo ,ieh p„3tlh zimsk,h dneh napor ZDA za dosego miru. Pozval je k “manj govorjenju | marsikdaj napravi karikaturo, j NEW YORK, N.Y in k večni podpori v Kongresu”. : Upokojeni profesor Brvar je tolikokrsii je spet prišel trenu- Kritike predsednikove vietnamske politike je Klein : dobra duša, dokler je v stiski, tek, da mi končni ljudje zako- prijel tudi zato, ker niso lansko leto prav nič protestirali! Na stenah v revnem stanovanju ličimo nov mejnik v brezkonč- proti “hudim grozodejstvom”, ki jih je zagrešil Severni j vise celo slike nekaterih svetni- nem času. Zvezde, Sonce in o- Vietnam. “Jaz ne vidim Ramseyja Clarka organizirati pro-j kov in preprosti ljudje so mu zvezdja — niti naša lepa m do-testa proti temu, kot tudi ne tistih, ki najbolj kriče v Kon-j biieu. Poročilo, da je v loteriji bra Zemlja nikakor ne poznajo £>resu ” je dejal Klein. I zadel milijon, ga spravi iz tira, takšnih mejnih trenutkov. Izjave Nixonovega “propagandnega direktorja”. Če: pri čemer mu po ugodnostih Njim je pot začrtana in po moremo Kleina tako imenovati, imajo svoj temelj in Stvar- | hrepeneča žena zvesto streže, njej teko naprej in naprej, gna- Svetniki zginejo s sten, nad pre- ni po ukazu Osnovnega zakona, no ozadje. Na to smo na tem mestu že opozorili, ko smo razpravljali o uspehu komunistične propagande, ki ji je nasedlo toliko “koristnih budal”, tako v naši deželi kot drugod po svetu. Ameriški “golobi” napadajo v prvi vrsti svojo lastno vlado, ki je poslala vojaške sile v Južni Vietnam pomagat branit njegovo neodvisnost, ko so jo komunistični napa- prostimi ljudmi vihajo nosove, njim danega od Začetnika vse-dokler ne pride sporočilo, da je ga- Pa njihovo življenje jim po poročilo o dobitku napačno, teh zakonih teče mirno in pra-Spet gredo svetniki na steno, vilno. Gorje bi bilo nam ljudem spet so preprosti ljudje dobri. na zemlji, če bi te stvari stvar-Profesor čuti, da se je osmešiT stva in vesoljstva na revolucio- srečka zadela, ostane stari dobri njim od začetka dane zakone profesor. Srečo vendarle prinag življenja. Njih stalno gibanje, ša notranje zadovoljstvo ne de-;aP Pa njih osrednje držanje rav-nar. | notežja je tudi neko svojevrstno Zlata doba . za naše odre je! živlienJe v vesolistvu- In one mimo. Človek gleda v življenje dalci iz Severnega Vietnama spravili v resno nevarnost, in ko pride novo poročilo, da je nami način zavrgle svoje bitne, Nihče od njih ne napada in ne obsoja komunističnih napadalcev. To bi lahko privedlo človeka do zaključka, da ti liudje vsaj ne nasprotujejo ciljem Hanoia, če jih že ne podpirajo. Ni to noben očitek. Smo v svobodni deželi in vsakdo ima pravico zavzeti svoje stališče tako v domači kot v mednarodni politiki. Drugo vprašanje je seveda, če mu oblasti dovolijo, da v času vojne, svoje stališče proti vladni politiki javno širi in zagovarja ter s tem slabi skupni vojni napor ZDA. Pri sedanjem položaju nima vlada pravne osnove nastopiti proti javnemu napadanju na njeno vietnamsko politiko, ker Kongres vojne ni objavil in dežela torej ni v vojnem stanju s Severnim Vietnamom. Nixonova vlada je v sličnem položaju, kot je bila Trumanova v času korejske vojne, ko se je Truman na svojo roko odločil za “policij-; ki bo zbrala ljudi. Zbudi sko akcijo” proti rdečim na Koreji. Kako bolj spoštovanja vredni bi bili kritiki Nixonove vietnamske politike, če bi govorili odkrito. Če bi povedali naravnost, da jim usoda Južnega Vietnama ni nič mar, da jih tudi nič ne brigajo cilji in načrti Severnega Vietnama, pa če ta jutri zasede ali spravi posredno pod svojo oblast vso nekdanjo francosko Indokino. nazaj — mnogo je bilo lepega, življenje slovenske besede na tujem je cvetelo skoraj kakor, doma. Zdaj se to življenje ob-ina^avo; ^a'\C^U|10JJle n™ai°-letava, slovenska beseda v knjigi in na odru je kakor v poslavljanju. Prav zavoljo tega je lepo, da Lilija postavi na oder spet igro, kononi. So brez duha in brez __ i razuma, ponižne stvarce mogočnosti v rokah Začetnika! Seveda na Zemlji sami pa najdem spet stvari, ki so po zakonih človeka. In začuda koliko je'tod nepravilnosti in zmešnjav. Pa človek ima v sebi duha dviganja in razum ustvarjanja. Marsikateri bralec bo v tem razmišljanju našel črnogledost. Vendar za mene je to realno gledanje na svet in človeka, ko se s svojim duhom in razumom dviga in raziskuje Neznanost, pa se ne zgubi v njej, a se istočasno zgublja v urejevanju že do skrajnosti mu dobro poznane Zemlje. Tehnološko je vodil polet na Luno s komputorji do vse natančnosti. Pa je naša poštna uprava menda tudi vpeljala to tehnološko- napravo, a pošta zlepa ne najde naslovnika, posebno če je poslana stvar Ameriška Domovina ali pa Ameriški Slovenec, bolj časih so in “poostre-kazen. Poseben sodnij ski ali eksekucijski red je natančno določal natezanje na kolo, natikanje na kol, četvorje- teko, z našim pojmovanjem rečeno, podzavestno in pravilno. To nagnjenje jim je bilo dano, položeno v njihovo materialnoI ^>rosve^a druge podobne stva- rnimi in v dolgih nočeh mirneje nje ali sežiganje. Posebne vrste počivali. | poostritev je bilo tudi to, če so * VREMENSKE NEZGODE hudodelca na morišče vlekli po IN POPLAVE so se pojavljale; t eh ali pa če so mu meso trgali tudi v starem veku. Zgodovin-1 z razbeljenimi kleščami. Tudi ski zapiski o tem omenjajo do-‘ jezike so jim rezali ali pa prste linske zgradbe okrog Babilona; sekali in ušesa rezali. Tako so in po raznih krajih Egipta po poostrevali smrtno kazen zlasti nižavah ob Nilu. Že v tistih ča- pri -čarovnicah in čarovnikih, sih pred 4 in 5 tisoč leti so se' pri ponarejevalcih denarja in ljudje po svoje borili proti ta-! pri požigih. kim nezgodam, ki so se pogosto' V Nemčiji so ljudi nategavali pojavljale.. Seveda niso imeli na kolo še v preteklem stoletju, takega modernega orodja in teh- ‘ L eta 1829 so nekega Hahna, ki ničnega znanja o vsem, kako bi jo umoril svojega očeta, nateg-bilo najbolje preprečevati in se nili na kolo, v katero so prej zavarovati proti takim pojavom J pritrdili celo vrsto nožev, da so ki so večkrat uničili cela okolja.’ ga popolnoma razrezali. Vsi pre-Gradili so nasipe in jezove. S bivaki tistega kraja so morali takimi -zgradbami so v starem pgiti gledat ta grozovit prizor, veku urejali vodna vprašanja in celo otroci so dobili en dan posameznih pokrajin. prosto v ta namen. To so storili, Najstarejši doslej znani ^ajez- ca bi se ljudje zbali. se spomin na nekdanje čase, ko je bilo na odrih kot v čebeljnaku. Preteklost postane marsikdaj lepša zavoljo spomina. Zazdi se nam begata, čeprav tako malokdaj že mislimo nanjo. A mi ljudje? Mi jo imamo. Tudi nam je bila ta duhovna narava dana, položena v tisto našo materijo, ki ji pravimo telo. Dvosestavnice smo! Ce pogledamo v zgodovino človeka in človeštva malo globlje in jo nekaj premerimo po dvigih in padcih, po razsvetljenstvih in temnih tragikah, potem bi morda lahko rekli, da nam je duh bil dan v naš blagoslov in pa v na- ‘Glavni dobitek” bo SVO' udi razumel, če bi priznali, da jim siččv mu to misel lahko obudil. marsiko-'še Prokletstv°- Kdaj ga bomo o- :rie oblasti tke V g •ie y da pr. .»šila de i. S stališč,, tko roke raci ni v sk r-,e v o • In že v tem je velika vrednost rireditve, ki bo to nedeljo. Lija j /.no vse vabi. Karel Mauser I bračali samo v plat blagoslova, i kdo nam lahko to napove in zatrdno pr e • uje ob tem letoš- : n nove n ' tu. Novo leto ie ri. Človek z duhom in razumom ima pač svoje osebne koristnosti, interese, celo tehnološko napravo prebesediči, da pride do negativnega rezultata. u- !U- rodo računi in - druga ni časovnost;. , Vsa n. vojna je krvava, vsaka uničuje, pobija in mori. poročila. Pa duh in razum sta nam da- To je biio in bo ostalo, dokler bodo na svetu vojne, če je ! K a decembrski letni seji je jala naš dvig v naši kulturi! katera vojna opravičljiva, je brez dvoma obrambna. To'kila pohvalna udeležba. Imele Dala sta nam tudi civilizacijo v priznava vsaka zakonodaja, ko pravi, da je v samoobrambi dovoljen tudi uboj. Žal je mogoče na nek način vsako vojno označiti za “obrambno” po starem pravilu, da je “najboljša obramba napad”. Dolžiti ZDA nemoralnosti, ko skušajo s trdo silo pripraviti komunistični režim v Severnem Vietnamu k opu- Za zaključek smo zapele vsem, ki so imele rojstne dneve v novembru in decembru, Happy srno se dobro, okrepčila so bila! vsej razvojnosti od življenja ja-okusna. Pecivo so darovale čla- i marskega do vsemirskih poie-nice, katerih imena bodo poro-Hov. Pravi blagoslov! čana na tej seji. Prav tako tudi! Kateri duh in kateri razum Raje dela tako, da pošta ne pride, kot bi bilo treba; da vlaki ne vozijo, da v trgovinah ni mleka; da včasih ni mogoče kupiti kruha, da ni svetlobnih številk na borzni tabli — samo da se pride -spet do nekaj več cven-ka v žepu, pa čeprav inflacija naprej cika s svojim jezikom in mu ta cvenk iz žepa izlizava. O duh človeški — o razum človeški, kako včasih sama sebe ponižujeta in ob veljavo sprav-. o. kar smo mi ijata! . , .-vili kot mej- In ker vem, da jaz nosim v se-cc-.ccili smo ga za bi prav takšnega duha in rak-: ;r- ^meritev v .jnega razuma kot vsi ljudje, -f a:u. Lu.ii nas; vodniki ih prostaki, zato se ne drznem danes ob novem Mu Z-'; .-..i na spoh.no cesto ve o-kovsny, r me poledica današ-' dni . ahko spodnese. Nekatere v njujerški srenji je spodneslo za Božič in za Novo leto! Duha ni bilo, pa je razum močno zgrešil smer. Samo kratko napoved bi pa le napravil — in sicer tole: ni nasip na svetu so imeli v starem Babilonu. Posvečen je bil bogu Murduku — svetopisemskemu Nimrodu — in je bil že v predzgodovinskem času zgrajen nad reko Tigris. Ta dolinska zgradba je preživela gospodstvo Kaldejcev, Asircev, Perzijcev, Grkov, Rimljanov in Sasanidov. Šele v 13. stoletju je postala žrtev mongolskih vpadov. Kakor omenjajo stari zapiski, je bil Tigris nekoč dereča gorska reka in je povzročal v Mezopotamiji s svojimi poplavami veliko škodo. Nad Opišem se n ah c jajo še danes razvaline starega V Rusiji so obsodili zločinca, da je moral zmrzniti. Ta način smrtne kazni opisuje zgodovinar Karamzin takole: Obsojenca so postavili na sredo dvorišča na kakšen dan, ko je bil silen mraz in so ga privezali h kolu. Nato ro ga polili z vodo. Iz reveža se je takoj začelo kaditi. Kričati ru mogel, ker ga je mraz preveč tresel. Nato so ga še enkrat polili z vodo. Druga voda je na njem takoj zmrznila. Pri tretjem polivu je obsojenec že zamižal in ustnice stisnil in vse telo je objela trda ledena skorja. Z vodo so ga polivali tako nasipa, ki ga ljudstvo še danes c0ig0) dokler ni vse skupaj iz- __ ____• £iT\/r i i «• i . ali “Nim- imenuje “Mardukov’ I rodov” nasip. Drugo veliko dolinsko zgrad- bo je zgradil kralj Menes, prvi rTiK ati a! : D ^ rezmej -; gledale kot en sam kup ledu. Posebno hude načine smrtne kazni so poznali na Francoskem. Kdor se je pregrešil zoper o-| kralj prve egiptovske dinastije.! Mast, tega so najprej ščipali pol ‘Menes je živel menda pred več are z razbeljenimi kleščami, po-nego 4000 leti. Nasip je ležal 12; lem so ga po polih z vrelim o-. milj južno od Memphisa pri j Ijem in smelo. Takega že na pol j Košeiši; za temelj mu je služil mrliča so razacnje nategnili še - Senj iz kolov, m m je bila' na-j na kolo al pa'so c te in mevma zemlja. Menes je takrat nc z; ia Št ri ■ on e in copeljal NJovo vodo, da je do- te pcim.M ca c.:i’-;C ca s0 ..n suho zenii'o z.i svoje glavno; človeka raztroc. ] s. Sodeč po ostan-' Z vodo so a man N : v smrt v dobitki, ki so bili na razpolago. je človeka in človeštvo gnal v krvave vojne in revolucije? In tudi v tem tiče zastrte neke skrivnosti človeškega življenja, ki se ne dado dokončno razkriti niti ne na Silvestrov večer, kakor tudi ne v svetonoč-ni noči. Človek je prevečkrat že stitvi njegovih osvajalnih načrtov, je vsekakor napak. Nikjer ni rečeno, da se mora napadeni držati pri obrambi samo določene vrste orožja, ker da je to bolj “humano” kotjBilthday in dodale še nekaj bo-kako drugo. Običajno je merodajna le uspešnost! Rečeno j žičnih. . je vendar točno in jasno, kakega orožja se ne sme uporab-' °d leta 1972 smo se poslovile Ijati, med tem letalski napadi niso omenjeni z izjemo onih!Prav lepo, žal nam je bilo le za na civilna naselja, ki nimajo vojaške važnosti in je torej j vse tiste, ki so morale zaradi; preslišal klic Svete noči. Zmeraj njihov cil' le širitev strahu in uničevanje morale nasprot- • bolezni ostati doma. Vsem Vo-J odmakne pogled od Zvezde Vodnika. Zn mzniki so se v drugi svetovni vojni posluževali: Ščimo zdravo, srečno novo leto. : nice, pa se raje zamakne v takih naprfiov, čeprav “le v odgovor” na slične nemške'na- ' Par članic žaluje za svojimi, zmotna in napačna prerokova-pade ... Le redki so se tedaj oglasili z moralnimi pomisle-1 soprogi, ki jih je smrtni angel ija silvestrske noči, ko spet maki, ker je bila večina prepričana, da sp cilji vojne opravi-: poklical v večno domovino. To liku j e — ne Duha — ampak ma-Čeni. so Frances Lozier v Indiani, Ste-1 terijo in užitek! Upam, da njujorški srenjčani, tudi če bo treba malo v prste popihati, ne bodo zgrešili poti na Osmo v nedeljo, 21. januarja, ko bo spet nedeljska srenj-ska prosvetna ura. Tone Osovnik MISLI Bog je ljubezen, človeka je ustvaril po svoji podobi. U-stvarjeni smo torej, da ljubimo. * — Ponižnemu še padec služi v dobro. h -■ ; topo:; Mičnih zapiskih je . or. bili Menesov jez najmanj 500 m dolg in 17 m visok. Nasip j so nad 4500 let vzdrževali Egip-| čani, Perzijci, Grki in Rimljani. Zanemarjati so ga začeli šele pod vlado mohamedanskih kalifov, dokler slednjič ni propadel in so povodnji uničile nekdaj cvetoče mesto Memphis. Kasneje so gradili dolinske zgradbe Arabci in Rimljani. Tako je zgradil cesar Neron jez pri Subiacu, ki je zdržal 1300 let. Tako zapiski o tamkajšnjih jezovih, nasipih, mostovih itd. Narodi po svetu so imeli, odkar po njem hodijo, sitnosti in težave z vremenskimi pojavi, nali-vi, poplavami itd. Imajo jih še danes. Pri nas v ZDA smo jih imeli precej v minulem letu. I Poleg teh še razne polucije, ki 6- sto išestriice,’ s astrup* ijevalke in detomorilke. Pre' šestnicam so pred smrtjo še sekali reke, če je tako dcločil sodnik. Detomorilke so kar žive pokopavali. Te žrtve so morali nekaj prestati, kar se vidi iz tegai da je marsikateri rabelj svoj p°' sel opustil, ker takega trpljenja ni mogel več gledati. Na Angleškem so ljudi drli-Obsojencu so kožo tako dolg0 drgnili s soljo, da se je ves olupil. Tudi v olju so kuhali zločince, pa ne samo v Angliji, arrl' pak tudi drugod po Evropi, A&-sti ponarejevalce denarja. Počasi pa so taki izrodki P°' kvarjene človeške fantazije vendar prenehali in danes smo vendar že tako daleč, da se takih nepotrebnih in skrajno krutih trpinčenj ne poslužujejo več-(Dalje na 3. strani) K. MAY: imm v SEKSI JEZERU Po mesecih napornega dela P3) ko odplujejo mogočni splavi P° Mississippi j evih dotokih na '‘,2h°d in po Mississippiju navz-M na velika lesna tržišča, in 0 dobi denar za les, tedaj pa tudi rafter ju obrodi delo obilne sadove. Lepe denarje zasluži, P°sebno še, ker za les nič ni Plačal, in takrat pozabi na pre-®tano trpljenje in si privošči kaj aljšega iz naj bližnjega mesta naselbine,. ki je “komaj” tri a 1 štiri dni oddaljena. ^0> rafterjem, ki so sedeli °li ognja ob gornjem Black ear riverju, tem se. ni godila ^aoa. Kotel je bil poln mesa, j'L"ia je bila okusna. Dobre vo-•je 50 km vkljub trdemu dnev-‘lemu delu. In kakor je že v na-v«di pri taborskih ognjih, —pri-P°vedovali so si. In poglavitni Prednaet njihovega pogovora so 1 ^ junaki divjega zapada. . “In tistega da bi bili videli!” pravil sivobradat drvar. “Gori P^i Niobrari sem ga srečal. Ti-1 mož je bil mož, pa so mu ie teta- Čudno, kaj- “Teto Droll misliš?” ‘n ^a, njega mislim in nobena drugega. (Sl §a že tudi ti videl?” bil^3’ en^rat- M Desmoinu je °’ v gostilni smo sedeli in *u> ko je vstopil. Vse se je dejalo Pjosti, vzel njegovi čudaški zuna-posebno eden si ga je na muho. Droll ga je mirno 51 ušcd> še sam se je smejal. ; Pa niu je bilo šale že preveč, m gobezdača za krake v vrgel skozi okno. Ni se ej“ Prikazal v sobo.” . j sta^* re^et- da je tak!” je kimal j, ri' “Droll je zabaven človek,1 ^ se.šali, rad je vesel, nič se v2nieni, če ga družba malo p> 'e’ Pa le do neke meje. ° ern Pa pokaže zobe. tj lcer Pa bi jaz vrgel ob tla ka ^ ^ razžalil, da bi bpo °^^e2at'” je pridjal resno- Sta “Ti, Bienter —? Zakaj taka dobra prijatelja? Si zahvalo dolžen?” . eveda! Življenje!” je dejal Pomolčal. 4ako Pa je bilo tisto?” Se . l0Llxi so naju ujeli. Kako podilo, ne bom pravil. Saj ate zapad. In povem vam, jjj ^e§a ni bilo poleg in da mi ničP°magal’ t-ast0 gotovo in res-lo^v0. me bili poslali v večna bi sSCa tistikrat. Nisem tak, da Cvij. . ai krdela rdečkarjev, tudi i-qj^ ra lle> če mi gre včasi na-bep6’ tistikrat pa ni bilo nobe-be/a uPanja več na rešitev, no-izhoda iz zagate. rok pa je prekanjen človek, Mij "‘j’ §a ni pura, tako je poteg-. eckarje, da niso vedeli ne ne kam. Ušla sva.” Vec£fko Pa je naredil? Pripo- rPripoveduj!’ Vam je tako prav, bom 1 molčal. Ni prijetno, če 'bora taje, ki Živjč . tbovek pripovedovati dp- čgjj J > Kl se za njega niso kon- 2ado ^OSe'Cino dobro. Naj vam t)roll uie> če vam povem, teti dar}^ Se moram zahvaliti, da Sedim tukajle in se ma- «£, 2 ekusnim srnjakom!” tičal tem in takem si pa res starj v giobokern blatu! Kajti Zf!ari tb len ter iz Missourija je Vij0 Vvestman, ki o njem pra- ^la'nai ^e vrata, pa če bi «rpSe tako -majhna.” ■Poy 1Sttkrat vrat vobče ni bilo. ill! e‘n Vam, stal sem že ob ko- liri ^ami ^rii t^kl m, razumete, če človeku koliko je namigava ie kol!” S bai eVeda! Kol je vražja izdaj d-( ^čk ^,Va^rat ^1U'te suvrazim) beSe^aUe> če pomislim na tisto i Stari’ „ . . I ga je nevoljno ošinil z očmi. “Ne veš, kaj govoriš! Kdor sovraži rdečkarje, jih sodi napačno in ne pomisli, kdo jih je vzgojil v take krvoločneže! Povej, kaj boš storil, če bi kdo sedajle prišel in te spodil odtod?” I “Branil bi se, pa če bi tudi šlo ! njemu ali pa meni za življenje.” ! “Tako —? Ali je tale gozd tvoja last?” j “Ne vem, čigav je. Le to vem, | da ga nisem kupil in da tudi lesa nisem plačal, pa ga tudi ne bom.” “No vidiš! In čigava last je bil ves tale svet, preden so pri- * šli beli?” “Ne vem.” “Pa ti povem, da je bil last rdečih ljudi. In beli so jim deželo vzeli in jih porivali vse dalje na zapad in še tam jim ne 4ajo miru. In če se rdeči človek brani, — kaj meniš, ali ima pravico, braniti sebe in svojo last? In če ima pravico, zakaj mu zameriš, če je krut, zakaj ga sovražiš, če vrača milo za drago? j In kak je bil rdečkar, ko so ! prišli prvi beli ljudje v deželo? Prijazno, zaupljivo jih je spre-I jel, njegovi gostje'so bili. In ka-| ko je ravnal beli z rdečim? Ni mu bilo dovolj, da ga je oropal dežele in imetja, moril je rdeče ljudi, streljal in klal, do smrti jih je mučil za najmanjši prestopek. Od koga se je naučil Indijanec krvoločnosti, če ne od belega človeka? Zakaj mu torej zameriš njegovo krutost?” “Hm —! Je že res, kar praviš —. Ampak rdečkar mora izginiti, umreti mora: Tako mu je usojeno.” “Da, umrl bo, ker ga ubijamo! In zakaj mora umreti? Pravijo, da zato, ker ni dovzeten za kulturo, ker je belemu s svojim divjim življenjem napoti. Kako napačno! Kultura se ne da človeku kar ustreliti v glavo kakor krogla, časa je treba za kulturni razvoj, mnogo časa. Ne razumem sicer tega, mislim pa da je treba stoletja. In — ali se da rdečemu človeku čas in prilika, eta bi se kulturno razvil? Kar na mah bi se naj iz divjaka prelevil v — ne vem, v kaj, v mest-jana in učenjaka ali kaj. In ker se ne pokulturi kar na povelje, ga mislijo iztrebiti, napoti jim je —. Ako pošlješ šestletnega dečka v šolo, — ali ga namlatiš po glavi, če ni črez četrt ure že kar učenjak? Tako pa ravnajo z Indijanci! Ne bom jih zagovarjal, nič mi ne koristi in tudi njim ne. Pa razdraži me, če kdo pravi, da sovraži rdeče pleme. Našel sem med njimi prav take dobre ljudi kakor pri belih, da, še boljše! In komu se moram, vprav jaz zahvaliti, da nimam, več lastne hiše in ne več družine in da se I na stara leta klatim po divjini, j komu, pravim, rdečim ali be-1 lim?” j Kar razburil se je stari Blen- ■ ter. “Dom so ti uničili —? In družino —? Kako naj vem, kdo ti jo je —. Nisi nam še pravil o tem “Nisem, ker pravi mož take reči rajši v srce zagrebe, ko pa da bi govoril o njih.” Umolknil je, mrko je gledal in pridjal: “Le enega še potrebujem, poslednjega, ušel mi je —. Vodja je bil, najzlobnejši med vsemi.” Počasi je govoril, težke so bile njegove besede. Zaškrtal je in spet molčal. Sočutno so ga izpraševali tovariši, bliže so se pomaknili k njemu. “Pripoveduj — pripoveduj —! Olajšal si boš dušo!” so mu pri-! go var j ali. (Dalje prihodnjič.) lazoeter&sti ii pr@ie!!d@sti ir« sgtop im (Nadaljevanje s 2. strani) stala, pred vrati in si nadela pri- Civilizaeija gre v tem oziru na- jazen c.braZj da bi Sprejeia tuje prej. Čas je pa tudi, da hudob- i g0Ste. nest in zloba pri tistih, ki med Mnoge matere ne vedo, da ljudmi zla povzročujejo, da bi morajo s svojimi otroci ravnati se tega zavedli in da bi postali spoštljivo, ako hočejo, da bodo ljudje, ne pa da izvajajo po sve- tudi otroci njo spoštovali. Nič ni tu nad ljudmi hudodelstva in jepšega videti nego očeta ali z^°^e- ^ mater, ki sta nasproti svojim o- VLJLDNOSI V ZAKONU trokom tako vljudna kakor na-IN DRUGOD. — O problemih o sproti slučajnemu tujemu ofoi-tem, kako je ljudem potrebna čednost potrpežljivosti in vij ud- Moja žena in jaz — nadaljuje nosti, zlasti pa se zakoncem m Crane — se dostikrat zabavava drugim, je pred nekaj leti zani- s tem, da opazujeva parčke v mivo razpravljal in pojasnjeval kavarnah, restavracijah, na vla-psiholog Orane. O tem poudarja ku, busih in ugibava, ali so po-med drugim tole. ročeni ali ne. Sram me je pove- Z ljudmi dan za dnem skupaj datj, da sodiva, če sta dva paz- 1“ “7 /““Š 7““ 7’““ živeti je velika naloga. Njihove Ijiva drug nasproti drugemu, če ^ k;,er Je kaj. sladkeŠa za nJe> posebnosti, navade, usodne last- sta vedra, če si ljubeznivo na- Ce ne PS P -1° m nosti, oblike sebičnosti, nagnje- smihata in skušata drug druge- 1] ubij o. Kajti žene so geniji lju- daj kroži in potuje sonce okrog bežni. Zato naj bi bil mož vsaj SVeta spet neoženjeno. MAU OGLASI vljuden. S tem bi mnogokrat rešil ljubezen in z njo zakon. Toda žene naj tudi vedo, da tudi moška ljubezen potrebuje pozornosti. Tudi zanje velja u-kaz vljudnosti. — Tako Orane o tem. Kar dober pouk je nam dal o tem. Vljudnost, obzirnost, prijaznost, potrpežljivost, pa prava razumnost so za nas vse najpotrebnejša zdravila, da bi jih le znali bolj uporabljati vsi, pa bi bilo dosti lepše na svetu, kakor je... * ZAKAJ SE SONCE NE ŽENI? — To vprašanje je pa že več kakor od muh in komarjev, ki so take narave, da sedajo le Vidiš, dragi čitatelj, če je verjeti tej dogodivščini (in jaz ne vem zakaj ne!), sonce osamljeno kroži okrog naše Matere Zemlj, išče menda še vedno “tovarišico” in ker jo doslej ni našlo, pa pritiska vse tja do sv. Janeza Nepomuka pa tja do sv. Lukeža v jeseni v naše severne kraje, da se zemljani po teh krajih kar potimo. Potem se pa počasi utrudi in umiri in prepusti nadzorstvo nad nami, nekaj Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje oddajo v senklerski slovenski okolici paru ali posamezniku. Na novo dekorirano. Kličite po 5. popoldne 731-9431. (8) ne pa pikajo in grizejo, da sedem dni za tem v tednu srbi, kamor sedajo in kogar opikajo, Russell Development novi domovi Krasna ranch hiša, 3 spalnice, dvojna priključena garaža. 2 domova — vzorca, na E. 250 - St. Znižano $1,000 za hitro pro-sv. Martinu, potem sv. Nikolaju, j dajo. pozneje sv Antonu vse tja do ye£ rancb biš, na različnih sv. Matija, ki ima patent in j ravnih in Colonial hiše. Odprto vse dovoljenje za razbijanje le- v soboto in nedeljo od 2 do 6. Pridite pogledat! du in preganjanje zime. Prebrisani Ribničani so nam in svetu že marsikaj razložili in pojasnili, zdaj so pa še to, zakaj je sonce še vedno neporočeno. je vseeno sovražna, čeprav . ; je, ki so m kaže ženi, ki se očividno dol-Jrug drugemu ravnodušni, lažje gočasi — hrbet, potem veva, da izhajajo mec: sesoj nego tisti, id. je tak par poročen in še teme- se ljubijo. Moški more živeti le- Ijito. ta in leta v najboljšem razmer- Slednjič je pa še tretja vrsta ju s svojim drugom, ne more pa parčkov, ki tod in tam naletimo niti teaen živeti v miru s svojo nanje, čeprav ne pogosto. To so ženo ali sinom. zakonci, ki jih spoznamo po za- Samo ena pot vodi do znosne- upnih malenkostih; ona odstra-ga trajnega medsebojnega živ- nj prašek z njegovega suknjiča, ijenja v tesni zakonski zajedni- mu popravi ovratnico ali pa mu ci; vljudnost, obzirnost. Samo posluži z drobižem iz svoje de- ~ -----; J------— u— neprestano obnavljajoča se ob- narnice. Če vidiva take stvari, gal lušaiti fižol nekega večera: zirnost in neutrudljiva vljud- potem veva, da sta dva človeka ° tem sem iaz slišal tole’ ie nost more preprečiti, da se lju- poročena, pa vendar še zaljub-bezen ne zaduši v malenkostnih Ijena drug v drugega, da se za-vsakdanjostih. nimata drug za drugega in zna- Kakšen predrzen slab duh nas ta na ljubezniv način občevati jase, da smo ravno nasproti ti- med seboj, stim, ki jih najbolj ljubimo, Willowick—Bayridge Blvd. 2 novi ranch hiši, alum. 3 spalnice, klet. $29,100 in $30,600. Eastlake Nova ranch hiša, z alumini- nje k surovosti in brezobzirno- mu kakorkoli postreči, da nista amor sedaJ° ia kogar opikajo, pa naj kdo reče, da Ribničanje Nova ranch hiša. z aiumini. sti se v medsebojnem stalnem poročena, vsaj med seboj ne.!fVP°U ,n! ^ navfden zem-jniso .“kunštai in fejst” ljudje. jem obita, srednja veža, 3 spal stiku ne dajo prikriti Pri tem Kjer pa vidiva ravnodušnost,! VSS v^taklhi Takega bi kar za ušesa prijel... nice, 1% kopalnica, , če se ova ljubita ali kjer je mož zaverovan v časnik' Preiz usen i mean m. ------0------ 28x44, klet. $31,500. i:,-,;,, v- , v v . , ; ..........tudi Krašovec. To priznani e r~~' ^ - - — — podstava omenjenim, ker Ribničani inj^^ VStfUfKl fOIlJO Krašovci poznajo bolj kakor i nad'fišXSII0¥O Vlad® drugi komarje m muhe. Če ta NEW YORK, N.Y. — “Ameri- Eno leto stara zidana hiša, dvojna priključena garaža. $34,500. UPSON REALTY Zdaj pa k vprašanju: “Zakaj i ■ v . . AT , ___________________ . J J izvršni direktor Narodne zveze -------------------- se sonce ne zem?” K b iiud<,tva _ NAAOP i V NAJEM , J j Soba se odda poštenemu moške- ko je govoril pred- 200 zastopni- j mu 5rednje starosti aIi starej ki m vodniki te organizacije na O tem je neki ribenški očanec vedel povedati tole, ko je sedel zvečer pri peči v družinski družbi in je mladim poma- ~ejal: Da je Bog Oče nekega -ne sklenil, da oženi sonce. Dal je pripraviti veliko svatbo; sv. Petra pa je poslal čutarico v ro-i ki, da povabi na gostijo vse zem-Ali se zavedate, da je v kra- ^ane' Prišle so množice zemlja-brezbrižni, dočim smo nasproti Ijestvu ljubezni samo en greh in nov v nekeaki raj in zasedle vUjim ljudem vljudni? Videl da se imenuje — nebrižnost? Prostore za svatovsko mizo. Prešern gospo — piše se Orane —, To ja, kar ženska ne more pre- den pa 3e priSla ognjena kočija ki je pravkar oštevala svoje o- nesti. So možje, ki svoje žene p0 zvezdo večernico, ki je bila roke in jih kaznovala s temni- pretepajo in jim drugače delajo ••°'c-'ena soncu za nevesto, je mi pogledi, potem pa zdajci po- ...... . ..e — pa jih žene vendarle pokrk£d na nebeška vrata neki je prišel in na cigan. Tudi svatbo. _____________ “Dobrodošel,” mpu je želel e-den izmed angelov in mu odprl vrata. Cigan pa ni prišel sam v raj, ampak je prignal s seboj tudi svojega osliča. Povedel ga je v hlev, ga privezal k jaslim, v jasli pa je zavalil velik kamen, da njenem .letnem zborovanju tukaj. “Mi smo lahko prišli do Lyn-dona Johnsona ali John Kenne-dyja, če je bilo hudo,” je razlagal položaj Aaron Henry, črnski vodnik iz Mississippi a, “toda zdaj smo Belo hišo izgubili, izgubili pravosodnega tajnika in če Nixon dobi priložnost za imenovanje še enega ali več članov v Vrhovno zvezno sodišče, bomo izgubili tudi to.” Roy Wilkins je izrazil hudo šemu. Si lahko kuha in TV. V lepem okolju. 1189 E. 176 St. (8) FOR RENT Three room apartment — 2nd floor. Adults only. Private entrance. 7201 Superior Avenue. By appointment 943-5323 or 946T 4953. (10) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte za-razečaranje nad lanskimi pred-1 daj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., sedniškimi volitvami. Demo-j ali kličite 881-7122. kratskega kandidata McGover-j (9) na je obdolžil, da je bil v vpra-: šanju prevažanja šolarjev na- Išče službo Službo gospodinje išče 45 let Xo„a pa, a. je poveva jesnej- ^ “ memo nejasen, predsednika Ni- ko in tršo delitev med črnimi in belimi, ko je poudarjal, da so beli “trdo delavni ljudje” (in črnci ne). Pritožbe črnih vodnikov bi ga osel jedel. Ravno tedaj pa j vsaj delno utemeljene. Nixono- Kupim hišo Kupim stanovanjsko hišo do $5,000. Pišite na Ameriške Do- ! movino. “IVE” AVTOMOBILU, S,MHOLU NAPREDKA! Tako pravi plakat, ki so ga razstavili v Rimu zagovorniki čistega okolja. Ti . ■ • > "bi - kle, ki ne kvarijo ozračja. je pogledal v hlev sam Bog Oče. “Kaj pa vendar počneš?” je rekel Bog Oče. “Zakaj mu ne daš okusnega sena, ampak mu polagaš kamen v jasli?” “Jez že vem, kaj delam,” je odgovoril cigan. “Osliča učim, da se bo navadil jesti kamenje.” “Zakaj?” “Do sedaj je ogrevalo samo eno sonce našo zemljo in kadar je močno žgalo, je zgorela vsa trava po travnikih in hrana na njivah. Toda kako bo jutri in pozneje? — če se oženi sonce in se mu bo rodilo več mladih sončec — joj!. Kaj pa tedaj? To bo žgalo, to bo žgalo, da bo vse va vlada prav nič ne skriva, da ni voljna črnskih zahtev podpreti preko jasnih določil zako-j nov in še pri tem ne kaže nobene vneme. (9) Bormann mrtev BERLIN, Nem. — Tukajšnji! medicinski sodni strokovnjak! dr. Hans J. Spengler je izjavil, | da je precej določno dognal, da: je eno od dveh okostij, ki so ju izkopali v Berlinu, Martina! Bormanna, drugo pa EUCLID I North of Boulevard, 2-bedroom brick Colonial, Central heat and air. New lawns under sprinkling. By owner 731-2859. -(9) V najem Oddamo 2 opremljeni spodaj na 1171 E. 58 St. Kličite 432-0570 sobi dr Ti . . V NAJEM r,, r, . TT . ' 1 ' I Modernizirano 3 sobno stanova Stumpfeggerja, H.tlerjevega nje „ odda odrasljm Last„ ZdIa™ ■ : *»»«• V okolici sv. Vida. To dognanje naj bi končalo Kličite 361-7540 zgorelo. Ne samo- živali, tudLvedno znova se Pojavljajoče tr- _(g ljudi bo treba navaditi, da bodo ! d*tve, da 3e Martinu Bormannu ------- jedli kamenje. , j uspelo ob koncu vojne pobegni- Ko je Bog Oče to slišal, se je ! ^ *z Nemčije in se mu s pomoč-1 Dome — zamislil in razdrl svatbo. Od te- N° Vatikana posrečilo priti v Ar- vvood area- Money making deli jgentino, kjer da v miru živi z1""' “, '‘ ' obilnimi milijoni, ki jih je spravil tja še pred koncem vojne. FOR SALE and Business — Grove i catessen plus multi-familj ; building. Mid 30’s. Ask for Karl GEORGE KNAUS REALTY _______ 819 E. 185 St. 481-830( Poraba elektrike witness needed Aa povprečni ameriški farmi j The owner of a yellow Volks-porabijo zdaj še enkrat več e- wagen who witnessed an autc vekaičnega toka, kot so ga pred [ accident on Friday, Jan. 5, a1 5:30 p.m. near the St. Claix Savings Bank on 63rd and St. Clair Ave., is asked to please call 391-4717 after 5 p.m. (10) leti. Help Wanted Male or Female DISHWASHER WANTED FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St. off Waterloo (corner of Arcade) 7 a.m. to 2 p.m. 5 days a week (10) SKORAJ KOT V RESNICI — “Pablo Picasso” (na levi) v muzeju voščenih podob Madame Tussaud v Londonu s svojim stvariteljem kiparjem Jean Fraserjem (na desni). Live-In Housekeeping Couple Small, long-established private club. Apartment, salary, utilities, vacation. With staff assis-I tance, cook & serve weekly meals, maintain premises. References. j 464-2090 Eves, wkends 423-3329 V NAJEM se odda eno-družinska hia n 6822 Edna Ave. Lma 5 sob i: plinski furnez. Pridite pogledat v nedeljo 14 januarja med 12 in 3 popoldni ali kličite 381-2705. (9 Stanovanje oddajo p-sobno stanovanje oddalo n, 1114 E. 68 St. Kličite 391-8673 -(10. Boleslav Pms: STRAŽA Te vesti so učinile, da je začel Polž zopet bolj zgodaj vstajati in s hriba ogazovati okolico. ! Prepričal se je, da v resnici iz i vsake nemške kolonije s svitom ; odhajajo vozovi, toda kam? tega “Štiri rublje?...” je pomislil' Polž in osvi'knil konja. “Tega ni bilo za grajskih časov!...” Kako uro je vozil po stranskih 1 potih, predno je nazadnje dos-] pel do mesta, kjer so delali. Od daleč je že videl ogromne, hribom podobne kupe gline, na katerih se je gibalo kakih sto ljudi, nedomačinov. Bili so veliki in bradati ljudje, v barvanih srajcah, neznansko močni. Eni so kopali glino, drugi so jo vozili stran v velikih samokolni- Namestu tega je pa zagledal nekega dne, ko je gledal malo j na desno od cerkve, v jugozahodni strani obzorja daleč za polji žolto točko. Točka se je proti večeru povečala, drugi dan “Čemu naj vam prodajamo ceneje, ko nam pa danes ali jutri bolje plačajo.” “Kdo vam plača?” “Če ne drugi, pa Nemci, ki so se naselili v vaši vasi.” “Kaj ti tudi pri vas kupuje- j ni mogel izslediti, jo?” je vprašal radovedno Polž. “Od kedaj že ... če je le kaj več na prodaj, takoj pride Nemec, še preje ko Žid, in plača, ne da bi glihal. In kaj se melje moke zanje v mlinu!.. Toliko, kakor za vojsko.” “Ha!” je pomislil Polž, “po vaseh kupujejo, ker je žito še : nekak žolt pesek, bližajoč se Bena polju, njih je pa mnogo.” j lici. Istočasno je zvedel od An Trgovske operacije Polževe in drejčka, da so vozovi, ki se vra-njegove žene z Nemci so strašno čajo z dela, zamazani s peskom ; malo ugajale kmetom v njegovi;in glino. domači vasi. Celo pred cerkvijo, “Pa jih nisi vprašal, kam ho- v nedeljo mu je malokdo odgo-!dijo?” ga vpraša Polž. . , , voril: “na večne čase” Ko je pa “Vprašal sem, toda takoj me v «*<, hodil Polž okoli neke gruče, te- je zapodil Eric Hamer, tisti z’ daj so se glasno pogovarjali med j brado,” je odvrnil fant. j seboj o odpadnikih od svete ka-| Polžu je hipoma šinila misel' toliške vere, ki lahko nakoplje-1 v glavo. jo na ljudi jezo božjo. j “Ejej!” je zaklical, “sedaj Celo Sobjeska je prihajala v j vem, kam hodijo. Gotovo že de-njihovo bajto vedno redkeje in | lajo železnico, ni dvoma.” skrivaj in enkrat je izpivši vod- j “čudno, da ni k nam še prišel ko — rekla: | noben železničar kupovat,” je “Pri nas govore, da ste se či- omenila Polževka. sto prekrstili v Nemce... Res j “Ker so še daleč. Toda jaz je,” je dodala čez hip, “da je j pojdem sam k njim,” je odvrnil usmiljeni Bog povsod isti, toda Polž. “Vražji Nemci!” je dodal po prevdarku, “kako znajo varovati tajnost, da ne bi kdo drugi kaj dobil...” “Pa pojdi čim prej v ono stran!” je zaklicala žena. “Kajti sedaj bi se dalo največ zaslužiti stran, kjer vozijo pesek in gramoz, tam te morda vzamejo.” Kmet se je priklonil še nižje,} se vsedel na voz in šel kos pota skozi grape, dospel na drugo stran, kjer so nasipali velikanski nasip iz peska. Tu je zagledal precej voz, med njimi tudi vozove nemških naselnikov. Ugledali so ga tudi oni, kajti takoj je bil pri njem Eric Hamer. Bil je podoben nadzorniku. “Odkod si se pa ti vzel?” je vprašal jezno. 'Hotel sem tudi jaz dobiti dela.” Nemec je naježil obrvi. “Tu nič ne opraviš,” je dejal. Videč pa, da Polž gleda okoli sebe in čaka, je stopil k pisarju in se nekaj časa z njim razgo-varjal. Nato je pisar pritekel h kmetu in klical: vendar Nemec, to je grda stvar! ...” Da bi potlačil opravljanje, je dal na svet svoje žene Polž neke nedelje župniku za mašo in šel ta dan z ženo in Adrejčkom k spovedi. Vendar mu to ni nič pomagalo. Kajti Hrib je pred cerkvijo, Jozel pa zvečer v krč- Kmet je obetal, da pojde jutri mi razkladal gospodarjem, da zjutraj; ker je pa zaspal, se je Polž ne bi molil tako goreče, ko j malo obotavljal, potem pa pove-ga ne bi težili grehi. [ dal, da je že prepozno; tako ga “Moral je kaj posebnega za- J je komaj naslednji dan žena seg- cah, ki jih ne bi vlekel vsak konj. Polž je zmajal z glavo. “Oho!” je zamrmral, “tega pa gotovo naš človek ne vzdigne.” In začuden je ogledoval gore in prepade, v tako kratkem času izkopane od teh tujih ljudi. Stopivši bližje je nagovoril enega izmed onih, ki so vozili samokolnice, toda ta mu ni niti ... , , ... . odgovoril, zamišljen v svoje težje bila podobna črti, polagoma , , . . . * i ko delo. Na srečo ga je ugledalo je rastla, končno je pa nastal , . . , , . . ... . ,. nekaj takih, ki niso nic delali, med njimi tudi žid v kratkem ! površniku. “Kaj pa hočeš, gospodar?” je I vprašal Polža. | “Prišel sem vprašat,” je odvrnil kmet, nekam zmešan, vrteč če morda potrebujete kaše masti?...” “Moj dragi,” je odvrnil žid, “mi imamo tu svoje dobavitelje. Dobro bi se nam godilo, ko bi morali kupovati vsak polič kaše' od kmetov!...” “Velika gospoda mora biti to! | ...” je menil osramočen Polž. j “Nočejo kupovati od kmetov, | gotovo vse kupijo od šlahte ...” Zid je že odhajal. Hipoma ga je Polž, klanjaje se do tal, zopet vprašal: “Ne zamerite, pa z vožnjo bi pri vas kaj zaslužil?...” Židu je bilo všeč ta ponižnost. “Pojdi, dragi,” je dejal,'“v ono Since 1914 ... || ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of ih' Catholic home, family and community. For half-a-centurv .ou' Society has offered the finest m insurance orotectii n ai low. non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE » HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Cathclics mutually united in fraternal Dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Toseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola'ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Schola’ships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and bttle league baseball, tj. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation- if Družba sv. Družine KDO? — Italijanski filmski igralec Marcello Mastroianni v obleki karabinierja, italijanskega državnega policaja. Ob njem je ameriška filmska igralka Sydne Rome. grešiti, ko sta kar oba z ženo šla k spovedi!...” so govorili kmetje in pili pivo. Koncem meseca maja je sporočil Ovčar Polževki, da že ne- nala z doma. Po poti je stopil kmet v vas, kjer so že vsi govorili, da kopljejo le slabo miljo odtod od preteklega tedna sem rove in si- kaj dni Nemci še pred solnčnim pijejo nasipe za železnico. Bilo vzhodom nekam pošiljajo vozo- je celo nekaj delavcev, ki so hove. VozovLostanejo iz doma cel teli dobiti dela, toda samo enega dan in se vračajo pozno zvečer, so vzeli, pa tudi ta se je vrnil po Potem je zopet opazil Ovčar, da treh dneh, zdelan od napora. j vozi Viljem Hamer od doma; “Pasje delo je to, ne člove-j vreče moke, kašo in slanino. S : ško,” so pravili Polžu v vasi.! tem vozi nekam proti župni “Samo če ima konje, se še iz-1 cerkvi, potem pa krene v jarek, plača iti tja, kajti vozniki zaslu-in ga ni mogoče videti. ! žijo pa štiri rublje na dan.” KAMNI V ČLOVEŠKI GLAVI — Slika kaže v 5,000-kratni povečavi koščice v človekovem notranjem ušesu, ki služijo človeku za vzdrževanje ravnotežja. Slika je bila napravljena na Ohio State University, kjer proučujejo, kako bi človekovi organi za vdrževanje ravnotežja delovali pod drugačno težnostjo, kot je na Zemlji. Officers President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ....-... Anna Jerisha Secretary .................... Robeit M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee ................ Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee................. Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial................Frank Toplak Social Director .............. Nancy Owen Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid _531-8187 . Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje. • ČE POTREBUJETE delovno moč, » ČE IŠČETE zaposlitev, • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE l-0(i2X. ‘Poglej, tukaj v Domovini je zopet oglase- v'