Odkupili 327 ton pšenice
V naši občini bi morali letos - glede na resdu-cijske usmeritve - odkupiti 380 ton pšenice. Do zdaj se je »nabraJo« 327 ton, kar je 86 odstotkov načrtovanih količin. Zasebniki naj bi je prodali 180 ton, vendar so jo do zdaj oddali 104 tone, medtem ko so jo posestva prodala 223 ton. Reso-lucije torej nismo še izpolnili in verjetno je tudi ne bomo, vendar je bil dokup kljub vsemu uspešen. Še posebno zato, ker smo v naši občini uspeli lani odkupiti 80 ton pšenice, leto pred tem pa sploh nič. Poleg tega so nekatera sicer poljedelska ob-močja za gojenje pšenice bolj neprimerna oziro-ma pridelek ni tako dober kot driigod.
Lansko jesen so se pridelovalci pšenice ob setvi znašli v težavah, saj ni bilo mogoče dobiti kom-bajna, ki pa ga bodo zdaj kupili na Dobravi. Poleg tega bodo kupiii tudi pet sejalnikov, tako da bo delo precej olajsano.
Prihodnje leto naj bi v naši občini od kmetov odkupili kar 250 ton pšenica, kar je precej in bo verjetno zelo težko. Posestva Ljubljanskih mle-karn so se odločila, da bodo s pšenico intenzivno posejala 60 hektarov polj, zasebniki pa 100 hek-tarov.
Letošnje vroče poletje je povzročilo hitrejše zorenje koruze, kar pomeni tudi zgodnejše spra-vilo. Tako bo za setev ostalo več časa kot navadno in s tem so možnosti za boljši pridelek prihodnje leto večje.
In kako bo prihodnje leto z odkupom pšenice? Pogoji za odkup so enaki kot letos. Pogoje za odkup jc objavil Kmečki glas številka 33, ki je izšel 17. avgusta letos. Iz tega zapisa bomo za naše kmete, ki pridelujejo pšenico in viške oddajo, povzeli najpomembnejše točke in podatke.
Pridelovalci pšenice preberite!
Pridelovalcem in organizatorjem odkupa, ki todo peljali pšenico naravnost v silos ali skladišče
žitnopredelovalne organizacije, bodo priznani na-slednji stroški za prevoz: za pot od 15 kilometrov 30 par pri kilogramu pšenice, od 15 do 30 kilome-trov 50 par in nad 30 kilometrov 70 par. Pridelo-valec, ki pripelje pšenico na odkupno mesto za-družne organizacije, bo za kilometer dobil po 20 par pri kilogramu pšenice.
In kako je s kakovostjo? Pšenico, ki bo vsebo-vala nad 15 odstotkov vlage, bo treba sušiti v sušilnici, stroški pa bodo zaračunani po naslednji tarifi: nad 15 odstotkov vlage-50 par pri kilogra-mu, med 16 in 17 odstotki vlage-60 par, med 17 in 8 odstotki vlage - 70 par pri kilogramu in za vsak naslednji odstotek vlage po 10 par pri kilo-gramu. Združeni plačajo polovico naštetih stro-škov.
Med pomembnimi postavkami pri pogojih za odkup pšenice je tudi zamenjava pšenice za koru-zo - za krmljenje živine. Tako združerti kmetje lahko zamenjajo oddano pšenico za koruzo v razmerju 1:1, vendar po vrednosti 1:1,3 v korist pšenice. Zamenjava oziroma prevzem pšenice sta mogoča od sklenitve pogodbe o oddaji pšenice do konca avgusta 1984.
Pri nakupu semenske pšenice se pridelovalcu prizna regres v višini 10 dinarjev pri kilogramu, seveda pod pogojem, da združeni kmet sklene in uresniči pogodbo o pridelovanju in prevzemu pše-nice, najmanj 25 stotov na hektar in da dodatno proda kilogram, merkantilne pšenice za en kilo-gram semenske. Družbeni sektor dobi ta regres pod pogojem, da pridela nad pet ton pšenice na hektar. Pri tem pa naši kmetijci opozaFJajo, da imajo posestva polja na prodnati podlagi. kar pridelek zmanjšuje in je to količino na hektar težko doseči, vendar to tudi pomeni za posestva nekaj stotisoč dinarjev manj. Pridelovalci pšenice bodo poleg tega dobili pri oddaji regres za mine-ralna gnojila za jesensko setev 1983 - po dinar pri kilogramu oddane pšenice.