236. Številka. Ljubljana, četrtek 14. oktobra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD 9 Uhaja vsak dan , Izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih ter velja po polti prejenmn za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gL za pol leta SA ta četrt leta 4 gld — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celu leto 13 gld., za četrt leU 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dozele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 Kold. _ Za oznanila se plačuje od četi ns opne peti t-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši »t. 3 „gledaliSka stolna". Opravn ištvo, na katero .aj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Slovenske zaupnice vladi? Iz Ljubljane ima glavno glasilo nemške ustavoverne stranke, dunajska „Neue Freie Presse" od 12. okt. zopet enkrat prav iz trte zvit ali zlagan telegram, ki se v slovenskem prevodu do besede tako-le glasi: „Narodni voditelji so sklenili, v vseh slovenskih deželah tabore narejati, na katerih se bode minister-stvu popolno odobravanje njegove vladne politike izreklo." Bolj nerodnega kaj si pa ljubljanski fabri-kant političnih telegramov uže dolgo nij zmislil, kot je to. Mi Slovenci, da bi vladi zaupnice delati dvizali se še zdaj v jeseni letu 1880, potem ko se nij za nas niti v šoli niti v uradu nikjer nič storilo, in se za znane v državnem zboru sprejete dr. Vošnjakove resolucije vlada toliko zmeni, kot za lanski sneg ? Ne, ne! Naši voditelji nijso nič sklepali, zato pa tudi nika-cih zaupnic sklenili. Mišljenje je pri nas v tem hipu vse drugačno nego ii navdušenje za tabore, na katerih bi se spet navduševali za vlado, ki ima sicer res lepe obljube, lepe programe za nas, a sicer dejansko vse pri starem nemško-ustavo verskem pušča, vse lepo nadalje ger-manizira itd. Demonstracij za to vlado smo uže dovolj delali. Ali zdaj bomo pa menda malo počakali, naj iz obljub in besedij postane dejanje! In tudi ko bi se res slovenski taborji sklicali, bilo bi celo tako popularnim osobam kakor so naši voditelji teško na njih »popolnemu" odobravanju vladne politike pri glasovanji večino dobiti. Kajti naš narod bi vprašal: kje so le začetki dejanja V Če se v Avstriji Slovan ne sme več na steno pritiskati, Priprava na Carigrad. (Prosto po č'jijkovskem.) I. Štiri leta so minola, kar je Šved Žiga zasedel mesto Batora. Samoglavno plemstvo je lehkomišljeno razdrlo jedinost; britko je zaplakalo ljudstvo, kajti zarja svobode je mrk-nila. Vendar še je namestoval Veliki« Zamojski z umom in krepko roko nesposobnega kralja Žiga; mej tem, ko je kralj očenašil in tajno plazil se okolo habsburške rodovi ne, je on skrbnim okom varoval celokupuost velike Poljske. Kozaci so si oklicali za atamana mladega Šaha. Komaj ima trideset let na plečih, uže mu vriskajo kureni Zaporožja in polki Ukrajine, njemu na slavo frče čapke na kvišku in starešine mu izroče bunjčuk*) in bulavo**). *) konjski rep. **) žezlo. I zakaj se z nami še vedno tako godi, glej: naše germanizirane šole in urade? Zakaj se smejo neki uradniki še zmirom posmehovati in rogati nam in celo vladi ? Kako moromo le zaupnice dajati in le vedno zaupanje hraniti, če vidimo, da se za nas Slovence vlada skoro nič ne zmeni? Še enkrat kranjska industrijalna družba in naše gozdne pravice. Iz Bohinja 9. okt. [Izv. dop.] Kdor je čital spis našega gozdnega diktatorja, ko pripoveduje, kako so njegovi gozdni čuvaji 24 koz ugnali, kako je posestnike dotičnih koz gozdarski urad tožil, koliko stroškov so morali ti plačati, i. t. d. naposled pa ironično pristavi, da se je za te reveže iz kanceljna neke fare milodarov prosilo, da je neka občina sklenila, da bode onemu, kateri bode zarad koz pota imel, te iz soseskine blagajnice plačala — mora pač reči: to je mož pač samo zato povedal, da je nas pred svetom kakor postavi nepokorne grdil! Mi sami smo ravno tako zoper kozjo pašo v gozdu, kakor naš gozdni diktator, ker vemo, da je koza gozdu škodljiva. Kdo bi torej koze rajši opu stil kakor mi, če bi imeli le toliko gozdov, da bi ti nam nekaj dobička donušali, ali pa, da bi bili za drugo kakor kozjo pašo pripravni. Ali žalibog, pridite pa poglejte, da nam je kranjsko industrijalno društvo le skalnate gozde odstopilo, kjer le še koze nekaj paše najdejo. — Da je to res, navedem ta le slučaj : Imeli smo dve komisiji, kateri sta nam naše gozde cenili. Prva komisija je cenila oral na 19 do 30 gold., druga komisija se je Šah je pravi cvet; do zadnje kapljice ga po-cedi, srcem in okom zali valuje za krasni poljub. — V krčmi, pri prepiru in tepežu — povsod ga je dosti. Rasti prekrasne — šepetati zna tako ljubeznjivo dekletam na uho, da kar noro za njim. Kadar pa konja prešegače, to ti gre gladko kakor drsavec po zamrznenem jezeru; kopjem vije kakor pisar peresom, meč mu cepi glave kakor kosa makov cvet. Kadar sedi v čajki, švigne mej štrleče skale dnje-perskega slapa, — zgine kakor ponirek mej srebropenastimi valovi — in prikaže se zopet na površje vrteč se s čajko, kakor razposajena devica na plesu. — Pa kaj je njemu ataman-stvo — to je za vsacega Kozaka! Za Zaporožju in Ukrajini je sila vojštakov osivelih v boju, nasekanih lic in luknjastih črepinj; a Šah je temnih las, gladkega, nje-žnega lica, kakor kaka zalotnica; a vendar so si njeya izbrali starci in mladiči, kajti poznali so njegovo možatost in njegovega bistrega, junaškega duha v boju. Uže kratf Štefan ga pa izrekla za pašnik in puščavo (unproduktiv.) To je bil eden in isti svet. Po tčh pašnikih in nerodovitnih tleh smo prisiljeni koze pasti; nekaj užitka moramo imeti! — Ostanimo pa pri našem gozdnem diktatorju in povejmo ta le faktum: Blizu Tolminske meje ima kranjsko industrijalno društvo neki pašnik. Na ta pašnik, kateri je pa z našimi, (Bohinjskih občin gozdi) obdan, jemlje kranjsko industrijalno društvo vsako leto nad 1000 koz na pašo! Da te koze m majo na omenjenem pa;niku dovolj hrane je očividno, zahajejo torej v naše gozde in obilo škode učinijo. Če bi mi te koze lovili in c. kr. uradom naznanjevali, prouzročimo le najemniku veliko škodo. Če je kranjskemu in-dustrijalnemu društvu in slavnej deželnej vladi na tem ležeče, da se koze iz gozdov odpravijo, zakaj se v enem kraju ena koza neusmiljeno preganja pri drugem se jih pa na tisoče v gozde vabi?! Mi Bohinjci plačamo kranjskemu industrija Inemu društvu na tisoče gld. samo za paše vsako leto. In zakaj ? Kranjsko obrtnijsko društvo svoje gozde najrajši zraven planin na golo poseka in potem frato „zakljinčka.u Da se temu neograjenemu prostoru pri planini z 200 do 300 kravami ne more ogniti je lahko umljivo. Nastane vprašanje: Zakaj kranjsko industrijalno društvo s svojimi gozdi drugače ne gospodari in ako neče pravilno gospodariti, zakaj se v posebno varstvo ne denejo ?! Delac. kr. gozdna postava mej grofom Lanthierijem v Vipavi in kranjskim industrijalnim društvom kakovšen razloček?! — Naposled naj omenim še dopisa od 25. avg. je povzdignil za stotnika kijevskega polka, da bi ga zase pridobil. Kralj in hetman Zamoj-ski sta ga čislala zbog njegove bojne vrlosti; za eno mizo je sedel z njima, z njima jel in pil. Pod atamanom Todkovo vodil je v voloski vojni konjištvo in si pribojeval ogromno slavo. Zatem se je upisal mej Zaporožce ter bil okli-can za atamana tatarovskega kurena in naposled za atamana vseli Kozakov. — Vrlo po godu je bilo to Zamojskemu, ki je živel dušom in telom za kralja in Poljsko; skrbno je pazil, da se ne zabi in ne skrha davno prijateljstvo, kajti dobro je znal, kako močna podpora mu bo ataman pri razširjevanju slave in meje velike Poljske. Ataman se je vmestil v stolici Trehtimiru; — ves se je spremenil. Zastonj gledajo za njim deklici in device ter ga iščejo po veselicah. Ataman je postal zamišljen; pogosto prejema pisma iz Krasnega Stava, vedno se posvetuje s starešinami. Kaj mora vendar tako važnega biti? — čoln pripluje za Čolnom po t Vašem cenjenem listu natisnjenega, kateri prati mej drugim, da smo pustili več gozdnih pravic zaspati, ker se nijsmo o pravem času pritoževali itd. Res je, da smo pustili veliko pravic zaspati, pa zakaj, kdo drug je tega kriv, kakor uradi. Od c. kr. uradov smo dobili vse spise v nemškem, nam čisto ne-um lj i ve m jeziku. Če je ubogi naš kmet s takimi dopisi hodil od enega do druzega in ker mu je vsak drugače tolmačil (ker nij nobeden dobro nemški znal) vrgel jc pismo v skrinjo, kjer je spalo večno spanje. Tako pravijo vsi, kateri so imeli z uradi v gozdnih rečeh opraviti. Saj nij dolgo, ko so mi „Starofužinci" in Bit-nenji svoje „Grundlasten-Ablosungs-Urkunde" kazali in jako sem se čudil, da se je Staro-fužincem z drugo mero merilo, kakor Bitnen-jem. Na ta način sta obe občini za ogromno lesa — osleparjeni! — In djali so mi: mi tega nijsmo razumeli, saj nemarno človeka, da bi umel nemško! Naj se slavna c. kr. vlada, če jej je kaj za Bohinjce, zveste državljane, mar, prepriča, je li res tako ali ne ? Nemška špraha žalibog nas je največ ob gozdne pravice spravila! Tu imate moraličen justičin umor! Ali ne vpije to glasno, da se naj Slovencem dajejo vsi sodnijski odloki v slovenskem ne pa v tujem jeziku! Politični razgled. M«»trttiije dežel«*. V Ljubljani 13. oktobra. Dunajski nemški listi očitajo v svojih člankih Čehom, da ščujejo vlado zoper Nemce in zoper uradnike. Temu nasproti citira „Politik", kako je leta 1868. že vse drugače Ščuvala „N. Fr. Pr." zoper Čehe in češke uradnike in da njeno ščuvanje pri tedanjej Giskra-Herbstovej vladi nij brez vspeba ostalo, nij našlo gluhih všes, temuč ustavoverna vlada se je na vse kri pije trudila celo z „ izjemnim stanjemu Čehe ukrotiti („zu Paaren treiben" je svetovala tačas liberalna „N. Fr. Pr."). Nij minil skoraj dan, da ne bi se slišalo iz Prage: ta in ta časopis je bil obsojen, njega urednik bode sedel jedno leto in zgubi 1000 gld. kavcije. Tako je delala tedanja ustavoverna vlada z narodi, zoper njo stoječimi v opoziciji. In kaj stori denes zdanja vlada nemško liberal ne j opoziciji zalega? Naučni minister baron Gonrad se je nedavno baje tako - le izrazil o osemletnej šolskej dolžnosti: „Principijalno se držim osemletne šolske dolžnosti, ker vem ceniti nje važnost za ljudstveno omiko sedanjosti in ker se ne more poseči po Sestletnej šolskej dolžnosti, sicer bi se moralo nad sto let nazaj iti. Čas je tudi prekratek, odkar so nove šolske postave v Avstriji v veljavi, da bi se moglo končno o njih soditi. Zadnjih deset let so samo prehodnji Čas, ker bi se tako važna prememba razmer, kakeršno je imela za soboj nova šolska postava, ne mogla v tako kratkem času oživeti. Z dovoljenimi olajšavami upam. da je protivljenje zoper osemletno šolsko dolžnost ponehalo". Naučni minister je, kakor znuno, zmirom zagovarjal v „principu" osemletno šolsko dolžnost. Hrvatski sabor se je sešel, ali tako malo poslancev je v Zagrebu, da uže dvakrat nij mogel zborovati, ker je bil zarad premaj-henega števila navzočnih nesklepčen. Predložiti se ima saboru hrvatski proračun za leto 1881. ki kaže 3,313.288 gl. potrebe in 3,288.748 gl. pokritja, torej manjek 24.540 gld. VI««Jarak I listi zdaj pišejo, da se mora trgovina na Ogerskem pomagjariti, iz nemških rok iztrgati: „Ellenbr" pravi: Dokler bo trgovina in obrtnija v Pešti nemška, ne more Pešta biti svetovno mesto. „Napio" pravi, da ogerska vlada ne sme nobenega oferta v nemškem jeziku sprejeti. Trgovinske zbornice naj na to delajo, da ogerski kupci svoje knjige in korespondence pišejo v narodnem magjarskem jeziku in ne delajo nemških menjic. VmtiiJ«' države. Kako silno je morala Anfrllja pritisniti na Turčijo, da se je udala v Ulcinjskem vprašanji, to kaže dopis v „P. C", ki pravi, da so bili Granvillovi novi predlogi glede vstoka tako jasni in določni, da se je moralo kar čuditi jim, ker se jim je moralo priznati, da bodo imeli uspeh. Turčija se jih je tudi silno prestrašila in uklonila se — vsaj za zdaj. Vedeti pa bi se moralo, če ostane Turčija pri tem sklepu — katerega bode ali je uže naznanila evropskim vlastim — tudi po tem, kadar se razdruži evropska flota in ot'de iz Srednjega morja. Francoski vladni listi izjavljajo soglasno sledeče: Ministri so dne 11. t. m. posveta vali se v naučnem ministerstvu pod pred-sedništvom Jules Ferrva. Določil se je črtež, kako se bodo marčni dekreti zoper duhovne bratovščine izvajali ter je bil sklep o tem soglasen. O načinu, kako se bodo oni dekreti izvrševali, molči se strogo. Povedati se more samo toliko, da se bodo dekreti pričeli takoj izvrševati. Pojutranjem v petek, se bode v Kolnu na Nemškem vršila svečanost blagoslov-ljenja dozidane velike stolne cerkve. Svečanosti se bode udeležil nemški cesar, Bismark in skoraj da vsi nemški mali vladarji. Kaj bodo nemški katoličanje naredili pri tej priliki in ali se bodo slavnosti udeležili, ker izvira od inicijative Bismarkove, ne ve se določno. Nekateri so za neudeležitev, ker se iz cerkve dela preveč politična slavnost. Dopisi. Iz Kamnika 8. okt. [Izv. dop.] Kakor se vidi oni dilem, ki ga je vodstvo kamenčke deške šole v rešitev podalo okrajnemu šolskemu nadzorniku g. S i m i, njemu veliko preplavico dela, ker še vedno modro molči. (O, ta nesrečni dilem! pravi svllogismus cor-nutus.) — On, to se ve, se v svojih študijah do logike in philosophične propedoutike nij nigdar popel, vendar bi mu pomen teh besedij po* jasni! kaki „Fremdwbrterbu?h mit Uber 20.000 W6rternu ali pa tisti dopisun v „Triester Ztg." in še necega uemškega lističa, ki v njegovo obrambo ne ve druzega povedati, kakor to, da ga podtika uredništvu »Slovenskega Naroda" samemu; tudi se mu čudno zdi, kako si drzne na časti žaljena korporacija sama gola fakta — brez kake polemike — ki stoje mej soboj v protislovji, podati svojemu inšpektorju — v resni preudarek in rešitev. Sploh pa se mi zdi malo Častno spuščati se v besedo s takim dopisu nom, ki jednako pouličnim pobalinom ome-tava z blatom vsakega, kdor mu z resničnimi fakti spod nese vsa tla, tako da si še z laž-njivimi in zofističnimi dokazi ne upa na dan. Ali, bodimo pravični! jaz priznavam rad, da je težava za g. insp. Simo izviti se iz ta-cega protislovja, kajti on je se svojimi urad. referati na deželni šolski svet; glede kamniške deške šole v nasprotji: 1. S svojo lastno izjavo: a) nasproti vodstvu in učiteljem pri inšpekcijah; b) ko se je pred par leti ob nekej priliki za tako slabe? učitelje potezal rekoč: da naj se jim za tak trud tudi primerno pičla remuneracija zviša. — Kake skrivne namene je on pri tem imel, to on sam dobro ve; zato je tudi g. učiteljem prišel na misel rek: „Timeo Danaos, et dona fereetes". — 2. Z izjavo g. deželnega šolsk. nadzornika Pirkerja, ki je pred 3 leti po inspekciji kameni-ške deške šole izrekel se sledeče: „Die Kna-benschule dahier ist gut" — 3. Z izjavo ran j. deželnega predsednika viteza Kal I ine, ki se je nekje na svojem popotovanji po Kranjskem izrekel, da je najlepše vspehe pri učencih v Kamniku opazoval. 4. Z izjavo zdanjega prespošt. in visoko-blagorodnega g. dež. predsednika \V i n k 1 e r j a , kar je uže dovolj znano. 5. Z dvakratnim priznanjem okrajnega g 1 a v a r j a Kamniškega, ki je ob priliki po- Dnjepru na Zaporožje; seli se gonijo na konjih po vsej Ukrajini in čete kozaških tesarjev prihajajo na peščene bregove velikanske reke?! — Ataman hodi včasih čudno razdražen domu; z rokami otepa, kolne se na očo, mater in zlodja. Vojna in plen mu blodi po glavi. Pogleduje po stenah — treba jih bo obiti s perzijskimi šavenicami in turškimi preprogami. Gleda na kupijo cerkve — pozlatiti se mora z bisurmanskim zlatom. Ne gradili bi ravno njegovih konjarnic in psarnic žrebci Kana in voloski hrti. Kakor se gane zaječi in zabreni mu hripavo sablja po krvi, kakor sestradan dečko po kruhu! II. Jeznorito se drvi Dnjeper črez prepade; navpik kakor stena štrle nad površjem ogromni, slopom enaki skladi, na katere bije in brali Dnjeper, da srebrno praši na daleč kakor gosta megla. Vrhu stene se lomi reka, potokom pada v brezno; kakor krop se peni njega bistra voda in lfže bregove neštevilnih pustih spin ter skače končno mej zelenimi tratami naprej. Voda mu vre, kipi in hršči mej skalami. Po prodih in bregovih stoka topol pod sekiro, treskom lete bele breze in zlate jelše lomastijo na zemljo, jasno zelena, krepka iva se dolgo naslanja in lovi sem ter tja po zraku, dok se ne nagne in zvali. Iz tmilanjskega smre-čevja vlačijo vitke smreke, a od Dnjestra in Buga dohajajo ladije in tovorni vozovi s pijačo in živežem. Po granicah tatarskih in stepali akarmanj-skih švigajo oddelki kozaških konjikov na levo in pravo; ne gonijo volkov, ne sledijo pobeglih tabunov*), ampak bistrim okom pazijo na lisjega Perekopčika**) in krutega Turčina Btl gradskega, da bi ne razmaknil naenkrat črte svojih straž ali se ne povrnil. Tiho — ko bi pihnil, mu zadajo smrt — da ne jekne. V Ščebjevišču***) vojaškem plapola noč in •) tnbuu = konjska čeda. **) Perekop = Krim, krimski tatar = 1'erekopčik. *** Velik prod v Dnjepru, kjer so imeli Kozaci svojo orožuico. dan tristo ognjev; živo goraazi po njem, kakor po mravljišči. Dolbejo vrbove hlode, iz tavalo v žagajo dilje, obdelujejo smreke, tešejo vesla iz lipovine, kujejo kaveljne, jeklijo sekire, ostrijo nože, popravljajo risanice. — Pesni pevujočih mladičev, krehanje lesa, hrSčanje žag, klopot kladev, sopihanje mehov se razlega po produ in hrumenje slapov se daleč širi po stepi. Osiveli Skalozob, polkovnik hadickega polka nadzoruje delo: na celej Kozaškej je on prvi mojster v tesanju čaj k; vzorov ne ume mazati na papir, nikoli mu nij prišlo v roke kro-žalo, to so mu hieroglifi, a vendar oku njegovemu ne uide ni najmanjša hiba; razloži, pokaže, vse popravi v migu. Enajst dni trajalo je delo, dvanajstega bilo je tristo čajk gotovih okolo bregov proda. Vsaka Čajka je bila lična kakor igračica: enindvajset črevljev dolga, po sredi sedem široka, na obeh konceh zožena v kot z navkviško zavihanim nosom. — Pri kozaškej čajki nemaš spred in zad, hoda dež. predsednika vpričo zbrane duhovščine in kamniškega učiteljskega osobstva pred in po obisku Sole, ki je bil tudi navzočen, kar naravnost rekel :„0! die Schule i s t gut; die Schule ist gutu. Tu se vidi, da vse dotične višje oblasti so dobre vspehe našle in ustno tudi g. Sima (in mislim da vspehi ravno so merodajni in odločivni) Sklep o vsem tem naj si dragi čitatelj vsak sam naredi. Le to naj omenim, da ako se g. okraj. šols. nadzornik Sima iz te nedoslednosti in nasprotja ne more izmotati in opravičiti, bi se lahko mislilo, da more šolski nadzornik po svojej subjektivnej simpatiji ali antipatiji o učiteljih svoje uradne referate iz-delavati, kar bi gotovo neugodno upljivalo na ljudske učitelje in na njih šole. Tj Dunaja 12. okt. [Izv. dop.] Zadnja številka na Dunaji izhajajočega češkega časnika „Vidensky Slovan" prinaša vest, da bodo dunajski Slovani na isti dan, ko bodo ustavaki imeli svoj „parteitng", sklicali „meeting", na kojega bodo povabili tudi Čehe iz Češkega, Moravskega, Šlezije. Na tem slovanskem taboru na Đunaji bi se remonstrovalo proti šču-vajočim „ustavakom", protestiralo zoper nasilno ponemčevanje Čehov na Dunaji; imelo bi se tudi svetu dokazati, da Dunaj nij tako popolnoma nemšk, kakor to Nemci trde, am pak da biva na Dunaji lepo število Čehov in druži h Slovanov. „Fremdenblatt", ki je dne 11. t. m. na prvem mestu prinesel po „Vid. Slovanu" gornjo novost, dovtipno meni, da se ta novica pač ne more smatrati za resno; pozabi pa pri tem, da bi tako slovansko zborovanje ne bilo prvo na Dunaji. Prav naravno je, da se Nemci boje slovanske demonstracije na Dunaji, o ^katerem se tako rado trdi, da je popolnoma nemško mesto. Z Dunaja 9. okt. [Izv. dop.] (Glasovi o Stanko Vrazovej sedemdesetletnici.) O Stanko Vrazovej sedemdesetletnici pisali so razen hrvatskih in slovenskih listov tudi drugi slovanski listi. Tako piSe na Dunaji izhajajoč slovstveni list „Srpska Zora" (urednik vitez Stefanović Vilovski) mej drugim sledeče: Dne 27. avg. (8. sept.) o g. proslavio je slovenski narod i „Hrvatska matica" u Cerovcu u Štajerskoj sedamdesetgodišnjicu rodjenja slovensko hrvatskog pjesnika Stanka Vraza nakon 19 godina kako je slavljenik umro. Stanko Vraz rodio se 18. (30.) Juna 1810 god. u Žerovinci, cerovačkom okrugu. Pravo kršteno ime mu je Jakob, a porodično prezime Frass; Stankom Vrazom pozvao je sebe u književnosti, a kadgod bi se bio potpisao: Jakob Rešetar iz Cerovca, Bio je vatren protivnik njemStini, neumoran pobornik slovensko-hrvatske zajednice, pjesnik i pripovedač. I Stanko Vraz i Jernej Ko pitar sinovi su jednog naroda sloven.ačkng. Pa ovaj najveći prijatelj Srpstvu, onaj Hrvatstvu. Prvi ustupa hegemoniju na slovenskom jugu Hrvatima, drugi Srbima. A proslave i jednog i drugog padoše — nožda i nehotice — brzo jedna za drugom. No ona će svečanost na slovjenskom jugu biti naj svečanija, na koju će bez zazora moći pristati svi južni Sloveni zadahnuti jednom mišlju o zajedničkoj budućnosti, kad se zaboravi, što je bilo, pa slavila se ta slava u Beogradu ili U Zagrebu ili drugde! Tri se doduše jako žabo u slogu ne zabadajmo ga samo još većina, a vreme će zalečiti rane. U&kori bože! O znamenitej Stanko Vrnzovej svečanosti poročali so češki i poljski časniki. Lvovskej „Gazeti Narodovvi" pripetila si je o tej prilici nezgoda, da je pisala „Ormuž w Krainie". Domače Ntvari, — (Slovenske pobotnice pri c. kr. davkarijah) se morajo sprejemati, pravi včerajšnja uradna „Laibacher Ztg." na čelu lista. Več o tem jutri. — (Občina Vipava in nemška šola.) Menda nemški gospodje kranjskega deželnega odbora so dali gotovo z velikim veseljem telegiafirati v nemške Slovanom sovražne časnike, daje tržna slovenska občina Vipava naredila vlogo na deželni odbor za razširjenje tamošnje ljudske šole z izrecnim terjanjem, da se za nemški jezik najbolje skrbeti ima. — Mi smo uže dovolj dostikrat povedali, da nijsmo proti učenju nemščine potem, kadar se enkrat domači jezik dobro nauči. Tudi smo prepričani, da bodo slovenski mla deniČi bolje nemški znali, kadar se srednje naše šole tako „poslovenijo" kakor naša stranka želi, ker se bodo učili racijonalno nemščine od kraja na podlogi materinega jezika, ne pa le mučili se z njo. Ako torej Vipavci hote še 5. razred šole, pa v 5. razredu hočejo nemščine učiti otroke, svobodno jim. Da pa Vipavski občinski odbor ravno zdaj na nemškutarski deželni odbor take motivacije pošilja, katere se potem kot vidite zlorabijo proti vsem narodnim slo- venskim težnjam, češ: glejte same slovenske občine so za nemčenje, — to obsojamo! Vipavo dozdaj nijsmo šteli mej zavezniki sovražnikov Slovenstva! Vipavskim občinskim volilcem pa naj bode potem zdanji odbor „ priporočen". — (V mestu Ložu) na Notranjskem je bil zopet za župana voljen znani narodnjak Gregor Lah, za svetovalca pak sta bila vo-'jena Franc Nabtigal in Franc Ivanč.ič. — (V Velikej Dolini) pri Krškem ie bil za župana voljen Franc Hribar iz Jesenic, a za svetovalce ro bili voljeni: Jurtf Kreačič, Janez Vrekar, Jane/ Breganski, Martin Osterbenk, Josip Ogrin in Janez Hočevar. — (Roparji.) Gospodar Anton BergoS iz Parja v Postojnskem okraji je bil dne 2. t. m. po noči. ko se je po Reškej velikej cesti peljal, blizu II rastja v hrastovem gozdu graščine Ravne od treh roparjev napaden. Dva sta ga držala, tretji mu je pa denar iz žepa jemal in vsega vkup so mu vzeli 20 gold. 58 kr., kolikor je pri sebi imel. Roparji so bili oblečen?, kakor so kmetje tam okolo. — (Iz Maribora) poroča grašk nemšk list. „Dne 8 oktobra so se pod Schmiederer-jevim predsedstvom zbrali nekateri udje okrajnega zastopa. Posvetovali so se o sklepa načelnikov okrajnih zastopov, ki so odobrili račun prejšnjega načelnika Seidla o oskrbovan-nju takozvane kresi je v Mariboru za čas od 1. oktobra 1868, ter so likvidirali 4000 gold. za leto 400 gld. remuneracije, katere si je uže sam odračunil, nadalje o njih sklepu, da se kresija proda in se novci mej udeležence razdele. Od ustavoverne in tudi od narodne stranke se je objektivno obsodil ta sklep in kar se tiče Mariborskega okraja se je izjavilo, da je sklep neveljaven ter ničev ter se je sklenilo, da se z nova pregleda dotični račun. G. dr. Semec, ki se je uže o svojem času trudil, da bi se osnovalo društvo, ki bi nabiralo denarja za zidanje so dni je v Mariboru, predlagal je, da se denar iz prodane kresije v ta namen porabi, ker bi tak javni namen vse občine bivšega okraja Mariborskega tem bolj odobrile, ker bi drugače udeleženci, ki pa še nijso konstatirani, iz prodane kresije dobili čisto neznatne zneske. Tudi od več drugih strani se je jako zapleteno lastniško vprašanje kresije razjasnjevalo in naglasilo, da so lastniki kresije dejanski uže mnogo let okraji. Dotični predlog g. Marka in predlog g, dr. Serneca sta bila sprejeta skoraj čak in glasnik Apostol. — Uže imajo Kozaci atamana na rokah — kakor žogo ga vihte kviško in kriče: Slava Bogu! — Živel naS atnman, živelo Kozaštvo, živeli bratje Lehi! — izpuli vsi se jim iz rok je ataman ogovori: „Gospodje bratje! nocoj odrinemo z zvezdami na pohod; čajke razkošne kakor device nas vabijo k sebi, peneči se Dnjeper kakor žgani cvet, nas kliče, da bi čem brže pomočili vesla v njegovo bistro vodo. V bojnem času je Kozaku požirek voda, zalogaj kruh in sla-nik, — menih pa opravi pred štiridesetdnevnim postom svoj pust; sveti Bog pa ve, kako dolgo potraja naš post. Gospod pobočnik! raz-daj medu, žganja in prigrizek bratom in mladičem, — denes rajajte, kdo ve, kako bo jutro !w Živel ataman! kriče od vseh stranij, to, to nam je mlad junak, tacega atamana nain je treba. — (Dulje prih.) spredek je konec, ki je ravno spredaj; na dnu je vrbovina, strani nabite s tavalovimi deskami, znotraj posmoljena, zunaj o I epi jena z bičjem in trsjem, kar jo čini lehko kakor račico; ob straneh klopi, pri koncih dolge povprečnice; pri vsakej strani po tri vesla in na vsacem koncu krmilo, na sredi se dviga jadernik enajst črevljev visoko z belim jadrom in vrvmi. V spodku jadernika je z deskami krita shramba za prah in živež; Kozaku strehe treba nij: njenra vročina greje, mraz hladi, dež ga umiva, veter suši. Vse je gotovo. Iz Hortice je privedel Nale-vajko tisoč Zaporožcev. Nalevajko cvetečega lica je junak na konju in v čnjki, junaški vodja srčnih vojščakov; kadar se napravljajo na boj in zavrišče bojno pesen, od radosti za-krokajo jastrebi, od radosti zatulijo volčje, kajti bogato jim je žrtje za njimi. Pobočnik vataske*) Kozakov je Peter Konaševič, mladič bledega obličja, zamišljen odurnež — ide na *) vodja v vojni. morje po krst. — Od Pultave je pritegnilo s starim Čorbo pet sto vojakov, izurjenih in sku-šenih v krvavih bojih s Suzdalami. Izponad bregov Teterova kozaškega polesja je bilo pozvanih pet sto strelcev z Ivanom Glenbockim katerih zrno pogodi letečega jereba in odinjca ravno pod uho. Sokol in Butovič izponad Dnjestra in Buga sta pripeljala tisoč gibkih junakov in s Skalo-zobom prišlih tesarjev je bilo okolo petnajst sotnij. Prod je bil kakor živo taborišče, po zraku so grmele bojne pesni, da se nij čulo hrumenje slapov. Trinajstega dne ravno s solnčnim vsho-dom je švigal lebki čolniček po Dnjepru, zdaj pa zdaj zavibra rudeči prapor, Kozaci so se zbrali na bregu, čolnič pritisne in obstane. Ataman skoči na breg, za njim pobočnik Ko-šinjski, praporščak Zaleski, bunjčučnik *) Tre- *) uradnik, ki pa o vojnem času nodi praporec s konjskim repom. soglasno. Precej viharne debate so se udeleževali tudi gg. dr. Kadaj, dr. Ileiser, Badl in dr. Lorber. Temeljito ra»motravanje pri drževajoč se za drug pot opomenjamo samo, da so se držali Člani okrajnega zastopa brez razlike političnega preverjenja se svojimi so-glasuiroi sklepi vsih načel etičnih in javiie morale." — S tem se torej od nemške strani prizna, da se do zdaj na njene) Htm o i nijso držali Javne morale" niti „etičnih načel." Kazne vesti. * (Mej priseganjem) je v moravskej Mogelnici gozdni čuvaj ustrelil s pištolo na sodarjevo ženo Pršino, ker je ta zoper njega pričala. Ker je pa bila dobro zimsko oblečena, nij bila žena nič ranjena * (Jesenska toča.) V okolici Linca se je v nedeljo popoludne mej grmenjem vsula silna toča ter je ležala kasneje po okolici nad jeden črevelj visoko. * (Judovsk trgovec) in posestnik Samuel Kravs v Papi na Ogerskem, vodja tamošnjega denarnega zavoda, je s ponareje nimi menjicami dotični zavod oškodoval za 60.000 gold. Ko so ga hoteli odpeljati v zapor, strelil si je z revolverjem v usta, a se je samo nevarno ranil. * (Tatvina.) V Hamburgskej vereins-banki služeči komi Haarburger je dne 11. okt. ukradel iz kase 82.000 gold. in ubegnil. Umrli mo v IJiil»IJ%tiil: 8. oktobra : Kari Malinovski, c. kr. uradni sluga v pokoji, 73 let st. v Halendrovih ulicah št. ti. za {rijučnico. — Reza Kajakovič, vdova da'karjeva 76 et at. v Križovniških ulicah št. 17, za mrtvico na pijučah. 11. oktobra: Marija Linhart, privatnega uradnika hči, 3 1. st. v KojuŠnih ulicah At. 1 za slabostjo. 12. oktobra: Franc Jeruč, beležniški koncipist, 2ti let ur. na Himskej ce*»tivftt. 4 zk jetiko. 13. oktobra: .lakot* Škerjaiiec, krznarjev sin, &'/s 'et st. na poljanskem trgu At. 5. V deželnej bolnici. 5. oktobra: Neža Mali, delavka, 49 let st za tuberkulozo. C. oktobra : I i Ah Kennc, gostija, 53 let st. za rakom. — JaitM Koprivec, gostač, 49 let za jetiko. 7. oktobra: Jožef Dobravee, c. kr. računski oh cijal v pokoji, 70 let st. za osiabljenjem. — Marka Velkavrh, dninar, 54 let v8t. 9. oktobra: Fiane (Vlennik, hlapec 21 let st. 11. oktobra: Jožef Derglin, gruntar, 36 let st. za pljučnico. — Andrej Zima, delavec, 64 let st. TO Mi Cirkus Erembser l C. na cesar Josipovem trgu denes četrtek dne 14. oktobra dve veliki predstavi. Popoludne ob ',._,;"». uri izredna predstava za otroke z raztvitljavo, z znižano vstopnino za otroko in odrasle. Pri tej predstavi se bode zastonj izigralo več Šolskih in pisnih rečij. (Vsak, ki pride v cirkus, dobi jeden los zastonj.) Zvečer ob 7. uri gala-predstava na korist direktrice gospe Ane Krembser. Nedeljo dne 17. t. ni. veliko umeteljno jahanje na stavo ii ! i ž I v 1 ii H k e m trjf ll. Uljudno vabi k predstavi A. Kr