KAZALO XXXVI. LETNIKA TEORIJE IN PRAKSE, 1999 st. st. revije strani Ašanin Gole Pedja Strateško načrtovanje odnosov z javnostmi 4 544-557 Banič Ivo Temeljna vprašanja slovenskega elektroenergetskega gospodarstva ob prehodu v XXI. stoletje 1 42-43 Barbič Ana Patricia 0'Hara: Partners in Production? VVomen, Farm and Family in Ireland (recenzijo) 6 1060-1062 Begič Mirsad Rastko Močnik: 3 teorije Ideologija, nacija, institucija (recenzija) 6 1053-1056 Begič Mirsad Katarina Majerhold in Dejan Jelovac: Univerza pleše avtonomno? (recenzija) 6 1056-1060 Bošnjak Marko Dragan Petrovec: Kazen brez zločina - prispevek k ideologijam kaznovanja (recenzija) 1 155-158 Brezigar Sara Spoštovanje načel zaščite narodnih manjšin na področju šolstva kot pogoj za polnopravno članstvo v EU 3 364-378 Broom M.Glen, Casey Shawna, Ritchey James V smeri koncepta odnosov med organizacijo in javnostmi 4 530-543 Cabada Ladislav Razvoj strankarskega sistema na Češkem 2 290-303 Čehulič Lidija Regionalno sodelovanje in varnost v Jugovzhodni Evropi (strokovno srečanje) 5 869-870 D Devetak Silvo Evropsko manjšinsko pravo in integracija Dimovski Vlado, Čolnar Tadeja Organizacijsko učenje Drevenšek Mojca, Zaje Borut Zaščita pravne osebe pred medijski napadi F Fabjančič Nina Medijska reprezentacija žensk v politiki Ferfila Bogomil Japonske reforme Ferfila Bogomil Japonska družba danes Flaker Vito Družbene okoliščine uživanja drog Flere Sergej Todor Kuljič: Tito - sociološkoistorijska študija Flere Sergej Sruk Vlado: Leksikon morale in etike (recenzija) Furlani Ljudevit Narodna stranka G Gačnik Mija, Merslavič Martina, Zavrl Franci Odnosi z mediji med ideologijo, normativi in pragmatizmom Gruban Brane Ali je mogoče spreminjati ljudi ... ne da bi začeli tretje svetovne vojne? Grunig E. James, Huang Yi-Hui Od kazalcev organizacijske uspešnosti h kazalcem odnosov: povodi, strategije in rezultati odnosov z javnostmi Haček Miro Franc Grad: Lokalna demokracija- organizacija in volitve (recenzija) 3 349-364 5 701-723 4 630-643 1 74-86 2 260-273 5 748-764 5 809-819 2 332-335 3 495-495 1 87-100 4 609-617 4 601-608 4 644-667 151-152 Haček Miro Baldersheim Harald, lllner Michal, Offerdal Audun, Rose Lawrence (ur.): Local Democracy and the Processes of Transformalion in East-Central Europe (recenzija) Haček Miro Lokalna volitve v Sloveniji Hočevar Marjan Raimondo Strassoldo: Oblika in funkcija (Forma e funzione) (recenzija) Hrovat Luka Virtualni svetovi Hrvatin B. Sandra Ko politika postane stvar okusa Jančič Zlatko Etično oglaševanje in samoregulativa Jazbec Milan Anton Grizold: Evropska varnost (recenzija) K Karlhofer Ferdinand Nacionalni korporativizem in socialni dialog v EU Kerševan Marko D.Pollack, I.Borovvik, VV.Jagodzinski (ur.): Religioser VVandel in den Postkomunistischen Lundern Ost-und Mitteleuropas (recenzija) Kirn Andrej Komuniciranje z javnostjo o tveganjih Kita Gregor Roman Vodeb: Ideološke paradigme v športu (recenzija) Klingemann Hans Dieter Demokratični razvoj, volilni sistemi in volitve Kneževič Duška Poročilo z mednarodne konference Kriza ali stabilnost na Balkanu Kocjanc Damjana Evaluacija odnosov z javnostmi Košir Manca Breda Luthar: Poetika in politika tabloidne kulture (recenzija) 1 152-155 2 218-229 1 149-151 5 788-795 3 439-444 6 957-975 3 497-499 2 312-326 1 142-144 6 944-956 6 1063-1064 3 481 -494 2 327-331 4 668-678 5 871-872 Kotnik-Dvojmoč Igor Vojaška Akadem ija? 1 61-73 Kovač Miha Kodiranje enciklopedij 5 723-747 Krašovec Alenka Robert Ladrech in Philippe Marliere (ur.): Social Democratic Parties in the European Union: History, Organization, Policies 5 876-878 Krpic Tomaž Personalistična sociologi ja 2 243-259 Krašovec Alenka Susan E.Scarrow: Parties and their Members: Organizing for Viclory in Britain and Germany 1 145-148 Kvafernik Ines Primer vojskovanja staroselskih populacij: kmetov iz Chiapasa in Yanomamov 5 776-787 Linton Martin, Southcout Mary Naj odločajo ljudje: od leta 1993 3 445-457 Lukšič Igor in Pikalo Jernej Boj za sredino 1 112-128 Lukšič Igor Novinarstvo in politični konflikti 3 430-432 Lukšič Igor Večinski volilni sistem kot slaba izbira 3 472-480 Lukšič Igor John Kean: Civil Society. Old Images, New Visions (recenzija) 3 495-497 Lukšič Igor Droga kot politično razmerje 5 820-826 Lukšič-Hacin Marina Razseljevanje ljudi iz slovenskega etničnega prostora s poudarkom na življenju Slovencev na Švedskem 1 19-41 Lukšič-Hacin Marina Procesi resocializacije in etnična identiteta 2 274 - 2 8 9 Luthar Breda Ženske revije: nadaljevanje politike z drugimi sredstvi 3 433-438 Makarovič Matej Rast kompleksnosti kot smer evolucije? 3 379-389 Malešič Marjan Politične stranke in javno mnenje: zaznava NATA 2 Nadelmann A. Ethan Zdravorazumska politika do drog 5 Nikolic Miloš Švedska družba, sindikati in delavska participacija 5 Pahor Majda Zdravstvena sociologija Pek Drapal Darinka, Kos Drago Komunikacijski vidiki posegov v okolje -pomen analize socialnega okolja Pikalo Jernej Koncept etnične enodimenzionalnosti francoskega državljanstva v pogojih globalizacije Pikalo Jernej Anthony Giddens: The Third Way: The Renewal of Social Democracy (recenzija) Potter R. Lester Strateško komuniciranje: vzroki in posledice organizacijskega komuniciranja Pušnik Maruša Konstrukcija slovenske nacije skozi medijsko naracijo Razpet Aleš Upravljanje blagovnih znamk: oglaševanje, odnosi z javnostmi ali celovito komuniciranje? Ribičič Ciril Volilni sistem iz žabje perspektive Rijavec Petja Odnosi z zaposlenimi v storitvenem sektorju: interno komuniciranje, motiviranje, nagrajevanje in opolnomočenje kot predpogoji zadovoljstva zaposlenih strank Rončevič Borut Med trgom in državo Rozman Bor Intelektualna lastnina in patentni uradi v dobi globalizacije 203-217 827-838 839-868 1014-1026 576-591 390-404 503-504 558-563 796-808 592-600 458-471 618-629 405-424 1027-1040 Splichal Slavko, Mali Franc Objektivnost ali arbitrarnost? Stankovič Peter Praksa, Habitus in polje Svetličič Marjan in Trtnik Andreja Širitev Evropske unije: ali navdušenje hlapi? Sfanojevič Miroslav Post-fordizem in nemška kakovost 893-911 230-242 181-202 5-18 Sadi Zdenka Mikro-makro povezave Svab Alenka Anthony Giddens: Transformacija intimnosti: seksualnost, ljubezen in erotika v modernih družbah 976-998 873-876 Tatalovič Siniša Etnični konflikti in varnost Makedonije Toš Niko Razumevanje politike in zaupanje v politike 6 1041-1052 6 912-943 U Uhan Samo Poljubnost in standardiziranost anketne konverzacije 765-775 Vegič Vinko Zavezništva in male države Verčič Dejan Odnosi z javnostmi v Evropi Verčič Dejan Organizacijska komunikacijska kompetenca ter poslovna uspešnost Verdnik Iztok Odnosi z javnostmi in raziskovanej Vodeb Larisa Maria Todorova: Imagining the Balkans (recenzija) 999-1013 519-529 679-686 564-575 499-503 Vreg France Konflikti, javnost in mediji 3 425-429 Združenje evropskih univerz Pel načinov do izboljšanja financiranja Univerze 1 129-141 Zver Milan Klasični liberalizem in ideološki trki na Slovenskem 1 101 -111 Žagar Katarina Vloga policy analitika in etične dileme 2 304-311 376 Rokopisi Članki. Besedila pošiljajte na 3,5-palčni disketi v ASCII kodi ali v programu WW ter v treh iztiskanih izvodih. Zaradi anonimnega recenziranja naj bodo imena avtorjev le na posebni naslovni strani pod naslovom prispevka, skupaj s strokovnim nazivom in krajem zaposlitve, s polnimi naslovi avtorjev, s telefonsko številko ter z izjavo, da predloženo besedilo še ni bilo objavljeno oz. ni v pripravi za tisk. Dolžina besedil. Znanstveni in strokovni prispevki naj bodo v obsegu 15-20 strani (1800 znakov na stran ali 30 vrst s 60 znaki); pogledi, glose, komentarji in publicistični zapisi naj obsegajo do 10 strani; recenzije do 5 strani. Naslovi. Naslovi morajo biti jasni in povedni. Glavni naslovi naj nimajo več kot sto znakov. Besedila z več kot deset tisoč znaki morajo vključevati mednaslove. Mednaslovi prvega reda so pisani v posebno vrsto; od besedila pred medna-slovom in po njem jih loči prazna vrsta. Mednaslovi drugega reda so pisani kot prvi stavek v odstavku in pisani krepko; od besedila jih loči pika. Povzetki. Izvirni članki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim povzetkom v obsegu 500 znakov (10 vrstic) in ključnimi pojmi v slovenskem in angleškem jeziku. Tabele in slike morajo biti izdelane kot priloge (ne vključene v besedilo) z izčrpnimi naslovi, v rokopisu pa naj bo okvirno označeno mesto, kamor sodijo. Recenziranje Uredništvo uporablja za vse članke obojestransko anonimni recenzentski postopek. Članke recenzirata dva recenzenta. Uredništvo lahko brez zunanjega recenziranja zavrne objavo neustreznega članka. Reference, opombe in citati Reference v besedilu. Osnovna oblika reference v besedilu je (Novak, 1994). Za navajanje strani uporabite (Novak, 1994:7-8). Če je več avtorjev citiranega besedila, navedite vse (Novak, Kolenc in Anderson, 1993:67). Za citiranje več referenc hkrati uporabite podpičje (Novak, 1994; Kosec, 1932; Kosec, 1934a; Kosec, 1934b). Opombe. Opombe so v besedilu označene z zaporednimi številkami od začetka do konca besedila, nadpisanimi na ustreznem mestu v rokopisu, in po enakem vrstnem redu razvrščene pod besedilom. Opombe uporabljajte tudi za neobičajne vire. Opomba o avtorju in zahvale vključujejo informacije o organizacijski povezanosti avtorja (avtorjev), ki so relevantne za obravnavano problematiko, o finančnih in drugih pomočeh pri pripravi članka. Seznam referenc iz besedila sledi opombam in je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev. Reference knjig in prispevkov v zbornikih: Novak, Janez (1982): Naslov knjige, morebitni podnaslov, kraj, založba. Novak, Janez in Peter Kodre (1967): Naslov knjige, kraj, založba. Novak, Janez (1993): Naslov prispevka, v: P.Koder (ur.), naslov zbornika, 123-145, kraj, založba. Reference člankov: Novak, Janez (1991); Naslov članka, ime revije, 2, 265-287. Novejše knjige založbe STUDIA HUMANITATIS Gaston Bachelard, Oblikovanje znanstvenega duha Pri analizi znanstvenega spoznavanja avtor ne izhaja več iz idealizirane podobe znanosti, kot je bilo do tedaj v navadi, temveč iz "psihozgodovinske" geneze znanosti. Bachelarda zanima "psihološka pogojenost napredka znanstvenega spoznavanja". To napredovanje ne teče kot nepretrgano nizanje znanstvenih resnic in neproblematično vstopanje v sfero iste racionalnosti, temveč kot diskontinuirani proces formiranja in deformiranja pojmov in premagovanja spoznavnih ovir. Pojem epistemološke ovire zavzema ključno mesto. Znanstvena objektivnost ni začetek, marveč cilj znanstvenega spoznavanja, do katerega se pride po zmagi nad ovirami: prevzetimi verovanji, občimi predstavami in idejami, arhetipskimi imaginacijami. Delo je v slovenščini izšlo natanko 60 let po objavi izvirnika. Cena: 3500 SIT. Walter Benjamin, Izbrani spisi Izbor obsega 10 spisov, ki sta jim zgodovina in raba že dodelila teoretski status in obvezo refe-renčnosti. V Benjaminovem delu se križajo vsi bistveni tokovi zlasti srednjeevropske kulture s preloma stoletja in prve polovice 20. stoletja z židovskimi izročili. Recepcija Benjamina je na Slovensko pljuskala v valovih. Prvič so ga pred vojno predstavili kot sijajnega teoretika otroške literature, drugič je spremljal Adorna in frankfurtsko šolo. Nanj so se sklicevali tudi v razpravah o prevrednotenju estetskih vrednot marksizma in pri ocenjevanju množične kulture, subkulture. Pogosto so ga označevali za predhodnika, celo sodobnika postmodernizma. Slovenski prevod prihaja pozno, vendar se z njim končno odpira možnost, da bo Benjamin postal bran in ne le citiran avtor. Cena: 3500 SIT. Pierre Rosanvallon, Ekonomski liberalizem. Zgodovina ideje o trgu Avtor, francoski zgodovinar, se sam označuje za praktika intelektualne zgodovine, kar lahko vzamemo za oznako zgodovine politične in družbene misli. Ukvarja se z vprašanjem o historičnem oblikovanju liberalistične ideologije skozi preučevanje tržnih logik in zakonitosti in s spreminjanjem koncepta civilne družbe od 16. stoletja sem, oziroma od Hobbesa in Rousseauja, Huma in zlasti Smitha, prek Paina in Godwina do Hegla in Marxa. Namen intelektualne zgodovine je, da poskuša razumeti oblikovanje in evolucijo političnih in družbenih racionalnosti, tj. sistemov reprezentacij, ki odločajo o načinu, kako kakšno obdobje, dežela ali družbene skupine izvršujejo svojo dejavnost in si predstavljajo prihodnost. Cena: 3400 SIT. Georges Guille-Escuret, Družbe in njihove narave Avtor ugotavlja, da se je v desetih letih, ki so minila od izida tega multidisciplinarnega eseja (sam združuje zlasti področje etnoekologije, evolucije in epistemologije) zmanjšal vpliv sistemske analize, da pa so sociobiologija in drugi redukcionizmi še vedno trdno v sedlu. Razmah kognitivnih znanosti se dogaja tudi s poskusom marginalizacije družbenih ved, dialog med ekologijo človeka in etnoznanostjo je potemtakem še vedno nemogoč. Razmerje med naravo in kulturo pa vendar zdaj prvič preučujemo na način klasične problematike etnologov in ne več na podlagi redefinicije, ki jo ponuja biologija. Temeljno sporočilo tega dela je, da med ljudmi in njihovimi okolji obstajajo trije tipi osnovnih relacij: biološke, jezikovne in tehnične in, drugič, da so ekosistemi, družbe in socioekološke celote neskladne koherence. Takšni sistemi so rezultat relacij, interpretacij in medsebojnih odvisnosti med organizmi, besedami in orodji, katerih protislovja porajajo zgodovine. Cena: 3500 SIT. Mihail Bahtin, Estetika in humanistične vede M. M. Bahtina, filozofa in literarnega teoretika, predstavljamo z izborom "zgodnjih intimnih filozofskih del" iz dvajsetih let, tj. z laboratorijskimi pripravami velikih raziskav, in s povzemajočimi pregledi "poznega" Bahtina. Bahtin je razmišljal o "diahroniji", "žanrskem spominu", "povezanem tekstu", o "izjavah" in "kontekstu". Posebno zanimiv je njegov "dialogizem", "dialoško pronicanje raznovrstnosti življenja v urejajočo sfero teorije" in dialoško naravo komunikacije. Bahtin je celotno človekovo življenje povezoval z odgovornostjo in, kot je dejal, z "ne-alibijem v bivanju", tj. z odgovornim odnosom do življenja kot neponovljivega dogodka v so-bivanju z drugim (so-človekom) in drugimi (narodom, človeštvom). To svojevrstno Bahtinovo naravnanost so mnogi označili za drugo znanost. Cena: 4300 SIT. Eric R. VVolf, Evropa in ljudstva brez zgodovine I. in II. Pisanje antropološke zgodovine sveta je Eric VVolf razumel kot pisanje zgodovine sedanjosti in pisanje zgodovine oblasti (moči). V kontrastu s številnimi današnjimi entuziasti, ki se ogrevajo za opustitev koncepta kulture v antropologiji (in štejejo v svoj krog tudi Wolfa), ni VVolf nikdar zagovarjal opustitve koncepta kulture (in tudi ne družbe in etničnosti), temveč le njegovo revizijo. Kultura je bila zanj vedno osrednji antropološki koncept, ki se privilegirano povezuje s konceptoma zgodovine in oblasti. VVolfov koncept kulture vsebuje naslednje medsebojno povezane elemente: 1) Kultura ni izolirana entiteta, je del širše celote, v zadnji instanci svetovnega sistema; 2) kultura ni zaprt sistem, ni ostro zamejena celota; 3) je zgodovinsko nastala; 4) je proces; 5) ne determinira človeškega vedenja; 6) je neločljiva od oblasti; 7) kulturne oblike so persistentne (iz spremne besede Bojana Baskarja). Cena: 6400 SIT (vsaka 3400). APES Jure Mikuž, Kri in mleko. Sugestivnest podobe I. Avtor se poglablja v Kužno podobo iz cerkve Svetega Primoža in Felicijana nad Kamnikom, v fresko iz leta 1504, ki je daleč najboljši primer umetnosti tistega časa pri nas. Na njej vidimo razgaljene Marijine dojke, ki sugestivno prepletajo vizualne in psihološke silnice. Svetoprimoška aluzija na Marijino žensko funkcijo je omogočala, da je gledalec, dovolj izobražen v svetih resnicah, lahko temo dvojnega priprošništva dojel tudi kot pripoved o skrivnosti božjega rojstva, saj to naj-natančneje pojasnjuje prav likovna umetnost. Celotna ikonografska zasnova izpričuje subtilen premik, ki se je predvsem v srednje- in severnoevropski umetnosti in miselnosti dogajal ravno ob koncu srednjega veka, in tako tudi posredniška tema potrjuje, da je mleko začelo nadomeščati kri, Marija spodrivati Jezusa. Cena: 3600 SIT Dubravko Škiljan, Javni jezik. K lingvistiki javne komunikacije D. Škiljan lingvistiko javne komunikacije koncipira kot disciplino, ki proučuje medsebojno tesno povezana predmeta: kontekst javne komunikacije in jezik, ki se v njem uporablja. Pokaže in argumentira ugotovitev, da je v okviru etike javnega komuniciranja moderna, racionalno konstituirana družbena skupnost resda promovirala nedotakljivost individualnih in kolektivnih identitet v temeljni etični imperativ, vendar pa tako praksa kot teorija javne komunikacije dokazujeta, da se javni jezik bolj pokorava pravilom, ki izhajajo iz porazdelitve družbene moči, kot pa etičnim načelom. Cena: 3200 SIT. Knjige lahko naročite na založbi: Beethovnova 2, 1000 Ljubljana tel.: 1250 475, fax: 1250 360 e-mail: studia humanitatis@guest.ames.si Zavod za založniško dejavnost, Beethovnova 2, Ljubljana tel.+ 38661 1250 475, fax. + 38661 1250 360 E-mail: studia.humanitatis@guest.arnes.si ifga SK Breji ■ SiJ UarKj Narava V Fructalu smo zavezani visoki kakovosti in naravnosti vseh naših izdelkov. Z dovršenim načinom predelave, znanjem in strokovnostjo zaposlenih ter predanostjo viziji in poslanstvu podjetja izdelu jemo zdrave in naravne izdelke iz sadja in drugih plodov narave. V naših sadnih sokovih in nektarjih, v otroški hrani, sadnih pijačah in sadnih rezinah se zrcali bogastvo našega ključnega sodelavca: naravi v sodelovanju zjiaravo SLAVKO SPUCHAL, FRANC MALI OBJEKTIVNOST ALI ARBITRARNOST? NIKO TOŠ RAZUMEVANJE POLITIKE IN ZAUPANJE V POLITIKE ANDREJ KIRN KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTJO O TVEGANJIH ZLATKO JANČIČ ETIČNO OGLAŠEVANJE IN SAMOREGULATIVA ZDENKA ŠADL MIKRO-MAKRO POVEZAVE VINKO VEGIČ ZAVEZNIŠTVA IN MALE DRŽAVE SINIŠA TATALOVIČ ETNIČNI KONFLIKTI IN VARNOST MAKEDONIJE