— 153 —
Navika sila velika
(Narodna pripovedka.)
Živel je tajno d6bo bogat in zato jako sloveč mož, ki si pa svojega pre-tnoženja ni praviSno pridobil. Kvartal je rad. Pri kvarfcanji je zual tako unietno kvarte zlagati in deliti, da gotoeo ni slabih dobil, pa tudi, ako je slabe dobii. znal je tako zvijačno igrati, da je vendar vselej le on igro dobil. Njegovi so-igrači so bili s takovira ravnaujem večkrat hudo poškodovaui, nukateri so ce]o ob vse svoje premoženje pvišli, a on se je pvav zaničljivo suiijal, tev so iz njih norčeval, rekoč, da ima on vse njihovo premožeuje v svojein žepu.
Mnogo mnogo jih je bil že na takov način v svoje zanjke vjel in vsoga pre-moženja obral. Ker pa po krivem dobljeni novec nima teka, se je tudi pri njein kmalu spreoberuilo. Izbolel je nanireč prav nevarno in tudi ria kratko bolezen kmalu umerl. Položili so ga na mertvaški oder in čuvali. Prišli so ga čuvat tudi trije dijaki, ki so se drug drugemu bahali, da jih ni ničesar strah, pa tudi ne tega merliča. Čuvali so ga že dalj časa ia si z marsičem spanje pregaujali, ali na vse zadnje pride vendav ura spanja in jelo se jim je dremati. Da bi ne zaspali, izmisli se eden, ki je bil ves živ na kvarte, da bi pavpoti vergli. In res, mesto moliti in se o merličevih dobrih lastnostih pogovarjati, začeli so kvartati.
Pri kvartanji se je novo življenje začelo, in kmalu jim je- minulo span.jp. Veseli iu pogumni so bili pri kvartah, in eden, ki se je najpoguinnejšega balial, rekel je: ,,Ako bi ta merlič vstal od mertvih in bi nas videl kvartajoče, radoveden sem, bi li ga želja obišla do kvart, in bi li pozual še kvarte, s ka-terimi si je, kakor pripovedujejo, toliko premoženja pridobil, da ni znal kam ž njina, in ga je zakopal. V tem hipu Be sliši neko stezanje iu stokanje; kinalu poteiu se vzdigue merlič, igralce steruio iu plaho pogleda, ter je tako nagovori: ,,V»s eden je mene pri kvartah onienil in glas kvart me je izbndil, ter me iz onega sveta privabil nazaj k vam: hočet«? morda kvartati z maiio ?"
V strahu iu trepetu odgovorita dva. da hočeta, ako je oživljenikova volja, a tretji, ki se je deržal za najpogumnejšega, pobral je naglo svoja šila in kopita ter jo uaglo ves prestrašen pobrisal dom<5v.
Ostali trije začn<5 igrati. Oživljeuik gleda okolu sebe, in reč bi, da mu nekaj manjka; in res mu manjka novcev, pa le na videz. Začnfc tedaj ostala dva prositi, nai mu posodita noveev, ker njemu jih inanjka, in ne more ž njima igrati. Ali dijaka se deržita stanovitno in resno, ter mu odbijeta prošnjo rekoč, ako nima novcev, naj ne igra. Nato oživljenik z nekako jezo izterga iz poda eno podnico, ter privleče velik loaec polhen žoltih (rumenib) cekinov. Igrali so nekaj Časa in oživljenik je izgubil vse, kar je bilo cekinov v loncu. Zopet ju zagne prositi, ter pravi, da sta zdaj že toliko dobila od njega, da mu lehko po-sodita. Ali ona dva mu nečeta čisto nič posoditi, ter pravita, da naj neha igrati, ako nitna več uovcev. Oživljenik pa vstane, ter izterga še dmgo podnico iz poda, pa privleče še drugi l^nec samih žoltih cekinov. Igra se zopefc začne iu oživ-ljenik za roSnjo vse izgubi.
Ko tudi drugi lonec cekinov izgubi, popade ga huda jeza in začne škripati se zobtni. Kmalu se pa potolaži, ter ju jamo zopet prositi na posodo tako milo, da bi se ga bila dijaka skorej usmilila. Enega izmed njiju obide merzla zdna, ter pravi, da tega nikakor storiti ue moreta, ker oživljeuik se le norčuje iu ima
- 154 -
že dosti novcer. — Nato zarohuf oživljeuik, ter reče: ,,Kamor je šlo rse, tja naj gre še to;" izterga še tretjo podnico in privleče tretji lonec polhen samih žolfcih cekiuov, kar je tudi vse do zadnjega viaarja v kratkej igri izgubil.
Ko je še ta lonec izgubil, zagrabi ga jeza ia jaine inalo ne blaznovati, ter rotiti svoja tovariia in ju lepo pa iivo prositi, naj mu vsaj zdaj posodita, ker sta vendar dosti uovcev od njega dobila. Ali vse zastonj, — nista mu nič dala. Ko mu nista hotela posoditi na vse njegove pvoiuje in grožnje, zadere se ves razkačen ua ujijii, veleč: ,,Zahvalita se Bogu aebeškemu, da vama ui dal inisli meni novcev posoditi; kajti, ako bi se bilo to zgodilo, bil bi vaju na hip v prah in pepel izpremenil na živ zgled vsemu človeštvu. Ovi novci so po krivici pri-dobljeui, zato je bosta vidva po prigovoru: ,,kakor došlo, tako prošlo" zopet izgubila; kajti na kvartah pridobljeni novec nima božjoga blagoslova, in kvav-tarji ne bodo uikedar srecni. Jaz sem rad kvartal ia to tudi z vspehom, pa vendar aiseni srečen, uiti zdaj, ko niumm novcev, niti seui bil tedaj, ko seui jih preveč iiuel. Z vama bode isto tako. Zašla sta v grez, iz katere ni ved mo-goče nazaj. Kvartaaje je poklenščekovo delo in kedor koli se toga dela loti, on je tudi ujegov; kajti slaba prilika doprinaša Ie slabo delo, iu gorje tisteinu, ki to izkusi." To rekši vleže se in zopet je mertev, a naša dva dijaka odideta v velikem strahu domdv. •
Zaigrala sta kasneje vse, kakor jima je nesrečnik rekel, iu ker do tretje nesreče rado gre, storila sta tudi nesrečno suiert. Olejte otroci, takov ,je pot ae-poboljšljivili gresuikov! Zla prilika je živa uesreča, iu kedor se je lovi, suiolo nesreče zagrabi, katera se ga tako dolgo derži, dokler ga pogubi. Zatorej se ouvajte slabo prilike, dokler je še fias; kajii res je, kar piavi prigovor: uavika*) sila velika.