• 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, 1996, s. 27 - 42 
GDK: 383:686.3 
IZKORIŠČENOST PREVOZNOSTI GOZDNIH CEST KOT 
KAZALEC NJIHOVE POTREBNE KAKOVOSTI 
Igor POTOČNIK" 
Izvleček 
Prispevek obravnava prevoznost in izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest v odvisnosti 
od intenzivnosti rab gozdnih cest. Trajanje in pomembnost rab sta v tesni povezavi, ki 
slabi z manjšo intenzivnostjo rab in oddaljevanjem od priključka na javno prometnico. 
Zato se morajo gozdne ceste razlikovati po kvaliteti vlaganj, ki se kažejo v trajanju 
normalne prevoznosti, vzdrževanju, tehničnih elementih, signalizaciji in opremi ter 
omejitvah režima rabe gozdnih cest. 
Ključne besede: gozdna cesta, transport, prevoznost gozdnih cest, kakovost 
UTILISATION LEVEL OF TRANSPORT CAPACITY OF FOREST 
ROADS AS AN INDICATOR OF THEIR REQUIRED QUALITY 
Abstract 
The paper concems transport capacity of forest roads and their utilisation level in 
relation to intensive use of forest roads. The duration and importance of use are· strongly 
correlated. This correlation weakens with lower intensity of use and greater distance 
from a junction with a public communication. Therefore, forest roads should differ in the 
quality of investments, which is reflected in the duration of normal transport capacity, 
maintenance, technical elements, road signs and road equipment, and limitations to the 
regime of the use of forest roads. 
Key words: forest road, transport, capacity of forest roads, quality 
0
dr., asistent, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 
• 
28 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
1 UVOD 
Gozdne ceste so pomemben del gozda in prav njihova kvaliteta (v najširšem 
smislu) v marsičem vpliva na kvaliteto gospodarjenja z njim. V večjem delu 
' Slovenije so gozdne ceste zaradi naravnih razmer in ob primernem vzdrževanju 
normalno prevozne le (večji) del leta. V preostalem času je treba zagotavljati 
njihovo normalno prevoznost z zimskim vzdrževanjem, če so za to razlogi. Na 
potrebo po celoletni prevoznosti določenih gozdnih cest vplivajo njihove rabe. V 
prispevku bomo analizirali prevoznost in izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest 
kot kazalec njihove potrebne kakovosti. Prevoznost gozdnih cest v letu nam kaže 
pomembnost gozdne ceste in predvsem pomembnost rab gozdnih cest. če so 
rabe pomembnejše in jih je več, tem bolj se prevoznost gozdnih cest v letu 
približuje celoletni rabi in obratno. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere rabe so 
bolj in katere manj intenzivne v svoji rabi. Količnik izkoriščenosti prevoznosti 
gozdnih cest nam pove, koliko časa je dejanska prevoznost gozdnih cest v 
funkciji zadovoljevanja posameznih rab gozdnih cest glede na razpoložljivo 
prevoznost. Iz tega lahko sklepamo na potrebno kvaliteto stanja, opreme in 
prevoznosti gozdnih cest. 
Prevoznost 
gozdnih 
cest v letu 
. 
' . 
, 
, 
, , , 
--------, 
.. .... , 
--- -.. _ .. 
--
, ..... • 
, 
I . 
Pomembnost rab gozdnih cest 
I 
I 
• • • , 
Grafikon 1: Načelna odvisnost prevoznosti gozdnih cest od pomembnosti rab gozdnih 
cest 
V raziskavi smo analizirali 15 najpomembnejših in najpogostejših rab gozdnih 
cest v Sloveniji, ki so bile osnova za širšo analizo (POTOČNIK 1996). Od tod 
izhajajo tako metoda dela kot tudi osnovni podatki. 
• 
Potočnik: Izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest kot kazalec njihove... 29 
2 REZULTATI 
2.1 Odvisnost prevoznosti gozdnih cest od njihove rabe 
Upoštevali smo vse najpomembnejše rabe gozdnih cest relativnega ranga 
pomembnosti 1 in 2. Analizo smo izvedli po posameznih legah gozdnih cest v 
obliki regresijskih odvisnosti med skupno rabo gozdnih cest (izraženo v 
dankilometrih - dankm) in ustrezno prevoznostjo gozdnih cest. Rezultati so 
predstavljeni na grafikonu 2. 
Ugotovljene so visoke stopnje odvisnosti med pomembnostjo rab in prevoznostjo 
gozdnih cest. Vzrok je poleg naravne povezanosti tudi v tem, da smo analizirali le 
najpomembnejše rabe, ki praviloma v letu tudi najdlje trajajo. Najbolj ohlapno 
povezavo smo ugotovili pri četrtih in tretjih odcepih gozdnih cest. Najbrž ni 
naključje, ampak posledica dejstva, da se nekatere ( četudi relativno 
najpomembnejše} rabe pojavljajo krajši del leta, vsekakor pa manj, kot je 
nesneženi del leta. Z oddaljevanjem glavne izvozne ceste pomembnost večine 
rab pade pod raven, ko bi bilo treba npr. s pluženjem podaljševati naravno 
prevoznost gozdnih cest. 
Za glavne izvozne gozdne ceste, prve in druge odcepe, samostojne krake in 
tranzitne gozdne ceste velja, da le nekaj odstotkov variabilnosti prevoznosti 
gozdnih cest ni moč pojasniti z rabo gozdnih cest. Iz tega sklepamo, da se 
prevoznost gozdnih cest skoraj popolnoma prilagaja dejanskim potrebam rab. To 
kaže na racionalno zimsko vzdrževanje. Popolnoma nesmotrno bi bilo vzdrževati 
celoletno prevoznost gozdnih cest tam, kjer rabe gozdnih cest niso intenzivne vse 
leto. 
30 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
Glavna gozdna cesta Prvi odcep gozdne ceste 
250000 T 200000 T 
1 v = 1.2658x + 317 .39 • i 
200000 .j. R2 = 0.9852 
1500001 e i "E 
,I! 1 
.,. 
C 
150000 f 
·1: 
!!. ~ 
g 1 g 
1 100000 + 
1o 
100000 l 
;; 
o 
1 C N o 1 ~ 
1 Q. Q. 
50000 + 
o o 
o 50000 100000 150000 200000 o 50000 100000 150000 
Raba GC (dnikm) Raba GC (dnikm) 
Drugi odcep gozdne ceste Tretji odcep gozdne ceste 
70000; y „ 1 .5677x • 386.01 . • 12000 , • 
1 
y = 1.943x • 21 0.58 
60000 t 10000 + R2 = 0.944 
e I ' .X 50000 1 c C 8000 + "!!. !!. 
u 40000 g j C, 6000 + 
ii 30000 t li 1 o o C 
j 20000 t N 1 ~ 4000 t l!! Q. 
2000 l • 10000 + 
o o 
o 10000 20000 30000 40000 50000 o 2000 4000 6000 
Raba GC (dnikm) Raba GC (dnikm) 
Grafikon 2: Odvisnost rabe in prevoznosti gozdnih cest 
• 
e 
4 
C 
:!!. 
g 
'ii o 
C 
H 
i 
Q. 
,-,otocmK: 1zKonscenost prevoznosti gozdnih cest kot kazalec njihove... 31 
četrti odcep gozdne ceste 
1800-,-
1600 
y = 1.29R5x + 45.586 
R2 c 0.7757 
• 
o ______ ......,.._ _ __.. 
o 500 1000 
Raba GC (dnikm) 
Tranzitna gozdna cesta 
40000 T 
35000 + 
30000 T 
25000 t 
' 
20000 
15000 
10000 
5000 
o 
o 
v = 1.3796x - 181.12 
R2 = 0.9618 
10000 20000 
Raba GC (dnikm) 
1500 
• 
30000 
100000 T 
I soooo 1 
f 60000 
g 
1 40000 f 
Q. 
Samostojni krak 
O 10000 20000 30000 40000 50000 
Raba GC (dnikm) 
Grafikon 2: Odvisnost rabe in prevoznosti po legah gozdnih cest (nadaljevanje) 
Navedene ugotovitve veljajo za analizirani vzorec gozdnih cest (približno 1 /6 
vseh gozdnih cest v Sloveniji), v konkretnih lokalnih razmerah pa lahko odstopajo 
od navedenih ugotovitev, na kar opozarja nekaj odstotkov nepojasnjene 
variabilnosti prevoznosti gozdnih cest. Manjša je nepojasnjena varianca 
prevoznosti gozdnih cest z rabo gozdnih cest, bolj verjetno je, da ugotovitve držijo 
tudi v lokalnih razmerah. 
• 
32 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
2.2 Izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest 
Iz zbranih in obdelanih podatkov v raziskavi smo izračunali količnike 
izkoriščenosti prevoznosti gozdnih cest za vsako analizirano rabo in lego gozdne 
ceste. Rezultati so predstavljeni na grafikonu 3. 
Vse lege gozdnih cest skupaj 
Plan. koča 
Kmetijstvo 
LOYitče 
Vojska 
Policija 
Tranzit 
89% 
29% --
57% 
60% 
63% 
73% 
~ """°: l 101% 
98% 
Kmetije 1 N: 
Sport+R • 47% 
27% 
64% 
Turi:: 
11
~~~~~~~5!5%~&4~%':_._ ___ _ 
0% 20% 40% 60% 80% 100% 120% 
Izkoriščenost prevoznosti (%) 
Prvi odcep gozdne ceste 
61% 
• Lav. kol!Sa 81% 
! 
Kmllija 
Nlbir 
Lov 
Sp,lt+R 
T.....,. 
Gozd~~~~~~~-~--+---< 
Plan. koča l 
KmetijSIW o 
L.ovišče 
Vojska J 
Policija 
Tranzn • 
Glavna gozdna cesta 
35% 
57% 
49% 
72% 
64% 
92% 
j l.OV. :: 
Vikend { 
100% 
100% 
o 
" 
Kmetije • 
Nabir 
LOv 
Spon+R 
Turizem 
28% 
70% 
49"' 
61% 
Gozd ~~~~~~~~~7~6"'~--;----, 
Plan. koča 
Kmetijstvo 
Lovišče 
Vojska 
Policija 
Tranzit 
Vikend 
0% 20% 40% 60% 80% 100% 120% 
lzkoriščenosl prewzno51i (%) 
44,c, 
34% 
44,C, 
64% 
71% 
61% 
68% 
.! lov. koča 83% 
l. Vasi 
Kmetije 
Nablr 
Lov 
Sport+R 
TuriDlm 
49% 
48% 
61% 
100% 
93% 
0% 20,C, 40% 60% 80% 100,C, 120% 
Izkoriščenost prevoznosti (%) 
Grafikon 3: lzkori~čenost prevoznosti gozdnih cest 
• 
t-'otocmK: IZKonscenost prevoznosti gozdnih cest kot kazalec njihove... 33 
Tretji odcep gozdne ceste četrti odcep gozdne ceste 
Plan. koča 100% Plan. koča °" Kmetijstvo 40% Kmetijstw O% 
Lovišče 33% I..Dvišče O% 
Vojska 115% Vojska O% 
Policija 113% Polieija 0% 
Tranzit 60% Tranzit 0% 
o Vikend 82% Vikend 
C, g 100% 
m Lov. koča -17% 
J l.OII. koča 0% D 12 Vasi 0% vas, 0% 
Kmetije 100% Kmetije 100% 
Nabir -13% Nabir 30% 
Lov 56% l.oY 68% 
Spon+R 49% Spon+R 27"' 
Tu1izem 57% Turizem 0% 
Gozd 46% Gozd! 43% 
1 1 1 1 1 
0% 20% 40% 60% 80% 100% 120% 0% 20% 401', 60% 80% 100% 120% 
lzkoriičanost prevoznosti (%) IZkorištenoM pre.oznosti (%) 
Samostojni krak Tranzitna gozdna cesta 
.., 
Plan. koča °"' Plan. koča 100% 
Kmalijstvo 33% KmetijSIW 45% 
Lovišče 311% l.olllš6e 69% 
Vojllca 91% Vojsk& 55% 
Pollcija 61% Policija 55% 
Tranzit °"' Tranzit 90% 
o ~::1 73% Cl m 67% D 
l 101% Vasi 
g Vikend 87% 
! Lov. koča 83% 
~ Vui 100% 
Kmetije - Kmetije 101% Nablr 26% Nabir 27% 
Lav 61% l.OY 64% 
Spo11+R 41% Spon+R 66% 
T„IZ8m 51% Turizem 62% 
Gozd 58% Gozd 65% 
°" 20% 40% 60% 80% 100% 120% 0% 20% 40% 60% 80% 100% 120% 
Izkoriščanost pl8VOZOOSti (%) Izkoriščenost prevoznosti (%) 
Grafikon 3: Izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest (%) - nadaljevanje 
Vse gozdne ceste skupaj 
To analizo smo naredili, da lahko v širšem okviru primerjamo izkoriščenost 
prevoznosti gozdnih cest med posameznimi rabami. Kot smo pričakovali, sta v 
ospredju rabi za odpiranje kmetij in vasi, katerima presenetljivo sledi raba za 
odpiranje planinskih koč z 89% izkoriščenostjo prevoznosti gozdnih cest. Zaradi 
• 
34 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
relativno majhnega števila in dolžine gozdnih cest, ki odpirajo planinske koče, so 
nekatere lokalne posebnosti prišle po računski poti preveč do izraza. V povprečju 
večina rab izkorišča prevoznost gozdnih cest od 50% do 70%. Najmanjše 
izkoristke prevoznosti gozdnih cest imata sezonski rabi gozdnih cest za potrebe 
kmetijstva in nabiralništva. Turistična raba in raba za potrebe športa in rekreacije 
v povprečju polovično izkoriščata prevoznost gozdnih cest. 
Posebej moramo razložiti več kot 100% izkoriščenost prevoznosti, ki se pojavlja 
še v naslednjih analizah in poudariti, da ne gre za računske napake, ampak za 
specifičnosti posameznih rab gozdnih cest. Gozdna cesta v določenem času z 
normalnimi vozili ni prevozna, je pa v drugačni rabi: služi lahko kot pešpot ali je 
prevozna s posebej opremljenimi terenskimi vozili (policijska in vojaška raba) ali 
traktorji (rabi za odpiranje kmetij in vasi). 
Glavna izvozna cesta 
Prevoznost glavnih izvoznih cest v celoti izkoriščata rabi za odpiranje kmetij in 
vasi. Delno to velja tudi za rabo za odpiranje planinskih koč. S približno 3/4 
izkoriščenostjo prevoznosti gozdnih cest sledijo gozdarska, lovska in policijska 
raba. V skupini, ki izkorišča 2/3 prevoznosti glavnih izvoznih cest, so turistična in 
tranzitna raba ter rabi za odpiranje vikendov in lovskih koč. Približno v polovici 
razpoložljive prevoznosti so rabe za potrebe športa in rekreacije, vojske in za 
odpiranje gojitvenih lovišč. Po pričakovanjih sta na dnu izkoriščenosti kmetijska 
raba in raba za potrebe nabiralništva z 1 /3 izkoriščenosti razpoložljive 
prevoznosti gozdnih cest. 
Prvi odcep gozdne ceste 
Odpiranje kmetij in vasi sta tisti rabi gozdnih cest, ki popolno izkoriščata 
prevoznost gozdnih cest. Rabi za potrebe kmetijstva in nabiralništva imata 
približno 1 /4 izkoriščenosti razpoložljive prevoznosti. Za večino rab gozdnih cest 
je značilno zmanjšanje stopnje izkoriščenosti glede na glavno izvozno cesto, kar 
je posledica zmanjševanja intenzivnosti rab z oddaljevanjem od priključka na 
javno prometnico. Na drugi strani pa nekatere rabe bolje izkoriščajo prevoznost 
prvih odcepov gozdnih cest. Take rabe so npr. raba za odpiranje gojitvenih lovišč, 
policijska raba, raba za odpiranje vikendov, policijska in tranzitna raba gozdnih 
cest. 
• 
Potočnik: Izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest kot kazalec njihove ... 35 
Drugi odcep gozdne ceste 
Za drugi odcep gozdnih cest je značilno, da se za večino rab po stopnji 
izkoriščenosti prevoznosti le malo razlikuje od prvega. Največji padec izkoriščene 
prevoznosti je pri rabi za odpiranje planinskih koč, kar je bolj posledica 
omejenega pojavljanja rabe. Tudi na drugih odcepih gozdnih cest rabi za 
odpiranje kmetij in vasi najpopolneje izkoriščata prevoznost gozdnih cest, pri dnu 
stopnje izkoriščenosti prevoznosti pa sta obe sezonski rabi - za potrebe 
kmetijstva in nabiralništva. Tudi raba za odpiranje lovskih koč izkorišča več kot 
4/5 razpoložljive prevoznosti gozdnih cest. 2/3 izkoriščenost prevoznosti smo 
ugotovili pri gozdarski, lovski, tranzitni, policijski in vojaški rabi ter pri rabi za 
odpiranje gojitvenih lovišč. 
Tretji odcep gozdne ceste 
Pri tretjih odcepih opazimo razslojevanje rab glede stopnje izkoriščenosti 
prevoznosti gozdnih cest. Na eni strani so rabe, ki popolnoma izkoriščajo 
prevoznost (raba za odpiranje kmetij in planinskih koč ter vojaška in policijska 
raba), na drugi pa rabe, katerih kvocient izkoriščenosti prevoznosti se vztrajno 
znižuje (npr. gozdarska, lovska, nabiralniška raba). Zelo visok delež izkoriščene 
prevoznosti smo ugotovili pri vojaški in policijski rabi; vzroke zanju smo že 
opredelili. Okoli 50% prevoznosti tretjih odcepov gozdnih cest izkoriščajo 
gozdarska, turistična, športna in rekreativna ter lovska raba gozdnih cest. Nad to 
mejo je le še tranzitna raba gozdnih cest s 60% izkoristka prevoznosti. 
Cetrti odcep gozdne ceste 
Za četrte odcepe gozdnih cest je značilna odsotnost večine analiziranih rab 
gozdnih cest. Rabi za odpiranje kmetij in vikendov popolnoma izrabljata 
razpoložljivo prevoznost gozdnih cest; delno izstopata še lovska in gozdarska 
raba, ostale rabe bistveno slabše izrabljajo razpoložljivo prevoznost četrtih 
odcepov gozdnih cest. 
Samostojni krak 
Na samostojnih krakih prevoznost dobro izrabljajo rabe za odpiranje kmetij in vasi 
ter vojaška raba, najslabše pa kmetijska in nabiralniška raba gozdnih cest. Nad 
polovico razpoložljive prevoznosti izrabljajo policijska, vikendaška, lovska, 
turistična in gozdarska raba ter raba za odpiranje lovskih koč. Raba za odpiranje 
• 
36 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
gojitvenih lovišč je na samostojnih krakih manj intenzivna, kar velja tudi za rabo 
gozdnih cest za potrebe športa in rekreacije. Tranzitne rabe v pravem pomenu 
besede na samostojnih krakih ni, evidentirali pa smo nekaj primerov pešpoti (ki 
so nadaljevanje samostojnega kraka) in opravljajo neke vrste tranzitno funkcijo. 
Takih primerov v obdelavi nismo zajeli, ker smo se omejili le na rabe gozdnih cest 
in ne vseh gozdnih prometnic. 
Tranzitna gozdna cesta 
Poleg rab za odpiranje kmetij, vasi in (v omejenem obsegu) planinskih koč na 
tranzitnih gozdnih cestah tudi tranzitna raba zelo dobro izrablja razpoložljivo 
prevoznost. Večina analiziranih rab izrablja prevoznost tranzitnih gozdnih cest 
med 1/2 in 2/3. Navzgor izstopa raba za odpiranje lovskih koč, ki je bolj 
intenzivna, z izrabo 1 /5 razpoložljive prevoznosti pa je na dnu nabira In iška raba 
gozdnih cest. 
Posebej nas je zanimalo spreminjanje trajanja posameznih rab, prevoznosti in 
stopnje izkoriščenosti prevoznosti od glavne izvozne ceste do četrtega odcepa 
gozdne ceste. Rezultati so predstavljeni na grafikonu 4. 
• 
Potočnik: Izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest kot kazalec njihove... 37 
Gozdarska raba 
"" <J ........ ··- L- ·- ·--0: 1--... ,--,--l"II 
Šport in rekreacija 
""'1 1100'fo 
------/ 300" + .... 
! ·i i 1 ~
t .... 
1 
1001 t-i 
i i 
o i i .. ., __ ··- L- ·- ·--oc 1------1 
Nabiralništvo 
... T r·-
' 
Odpiranje vasi 
·-
1 
... i ·-
l 1 6 .... 
1 = 1 
•oof , .. 
.,__ _____ __._ _ ----1 .. 
-GC 
1 
„J 
.,,,, 
1 
i 
! 
Turistična raba 
... 
-GC 
1--.... -----1 
Lovska raba 
Odpiranje kmetij 
... T ----------~ 
... 1 j ... 
' 
s t 6 .... l-1 
·~+--j ----~-!~ 
-1 
1 
... 
l 
6 ... 
... 
-QC 
1--.... ----1 
Odpiranje lovskih koč 
QI. on,ozN 1 •do4CJ 1. -~ ). ~ 4. Gdoeip 
-QC _,_,,_"'"" __ ,1 
Grafikon 4: Trajanje rabe, prevoznosti in stopnja izkoriščenosti prevoznosti gozdnih 
cest 
• 
38 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
..,j 
.,,, 
... , 
; *· 
.... 
.... 
..,, 
i 
! "': 
.... 
.... 
1 ,... 
I ' t ... t 
Odpiranje vikendov 
... 
1- f 
: t 
' j,.. 
l 
1 
1 
.... oc 
1 
_, - _, 
Policijska raba 
_, .... 
L~ 
1 
, ... 
i-
, .... 
.. ~-- ·- ,.- , __ ··-.... oc 
1---,--, -1 
Odpiranje gojitvenih lovišč 
.... 
-
l 
; 
J + ... 
!. 
),.. 
1----... ---1 
Odpiranje planinskih koč 
r··· 
l~ 
- l 
-
..._ ________ -'------< .. 
QL-- , . .,.,,.. 2.00,,. J.,,_.,, ... ~ 
-"" 
Tranzitna raba 
r"'"' 
... 1-
l 
:- - f 
"' -
.. _ ·- ·- ·- ·--GC 
1-~-,,__.,.. _ __,.__~1 
Vojaška raba 
.... 
i ""' ..,, 
Q.~ , .,._ 2.0IIOIP J.edCIIP .,IICIOlp 
1--,--.... --1 
Kmetijska raba 
1,.,.. 
..., t"" 
1,., J i t .... $ 
i 
J..._ _______ --,.,. 
Grafikon 4: Trajanje rabe, prevoznosti in stopnja izkoriščenosti prevoznosti gozdnih 
cest (nadaljevanje) 
Potočnik: Izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest kot kazalec njihove ... 39 
Glavne ugotovitve so predstavljene v preglednici 1. 
Preglednica 1: Trajanje, prevoznost in izkori§Cenost prevoznosti gozdnih cest 
Raba gozdnih Opis značilnosti 
cest 
Gozdarska Opazno je enakomerno zmanjševanje trajanja rabe in stopnje izkoriščenos1 
raba: prevoznosti. Prevoznost vseh odcepov je enakomerna. Raba je povsod prisotna 
zakonitosti so oosledica velikega števila in dolžin gozdnih cest z gozdarsko rabo. 
Turistična Trajanje rabe po posameznih odcepih je spremenljivo, izraba prevoznosti pa je bol 
raba: enakomerna. Spremenljivost trajanja rabe po odcepih gozdnih cest kaže na lokalne 
zelo različno pomembnost rabe. 
šport in športna in rekreativna raba je manj razgibana od turistične rabe z opaznim trendon 
rekreacija: zmanjševanja trajanja rabe in izrabe prevoznosti. Večja prevoznost četrtih odcep01 
je očitno zaradi druge, pomembnejše rabe na istih gozdnih cestah. 
Lovska raba: Lovska raba ima enakomeren trend zmanjševanja trajanja rabe in stopnji 
izkoriščenosti. Skok pri četrtem odcepu je posledica premočnega vpliva lokalni! 
oosebnosti in majhnega števila enot z danimi značilnostmi. 
Nabiralništvo: Za nabiralništvo je značilno zelo enakomerno trajanje rabe in izraba prevoznosti. Pr 
tretjih odcepih gre očitno za kombinacijo s pomembnejšo rabo, zato je skok tudi take 
izrazit. 
Odpiranje Odpiranje kmetij je povsod v vrhu pomembnosti rab, tudi glede trajanja rabe ir 
kmetij: izrabe prevoznosti je med rabami, ki najbolje izrabijo gozdno cesto. Raba Zc 
odoiranje kmetij daje svoj pečat lokalnim razmeram in hierarhiji rab gozdnih cest. 
Odpiranje Odpiranje vasi je prostorsko manj pogosto od rabe za odpiranje kmetij, vendar jE 
vasi: tam, kjer se pojavlja, vedno v absolutni prednosti v vseh pogledih glede na drugE 
rabe aozdnih cest. Izrazito vpliva na lokalne orometne razmere. 
Odpiranje Raba za odpiranje lovskih koč je prostorsko vezana na prve in druge odcepe gozdnit 
• lovskih koč: cest, globje v gozdu je ni. Tako se giblje tudi stopnja izrabe prevoznosti. 
Odpiranje Odpiranje vikendov je ena redkih rab, kjer se z oddaljevanjem od glavne izvozm 
vikendov: ceste povečuje tako trajanje kot stopnja izrabe prevoznosti. Rezultat je pod velikirr 
vplivom lokalnih značilnosti. 
Tranzitna Pri tranzitni rabi je manj izrazito zmanjševanje trajanja in stopnje izrabe prevoznost 
raba: glede na oddaljenost od glavne izvozne ceste. 
Policijska Policijska raba je med tistimi rabami, ki imajo svoj interes globje v gozdu in kjer jE 
raba: trajanje rabe daljše od trajanja prevoznosti. Raba je omejena na določene gozdnE 
predele. 
Vojaška raba: Se bolj izrazito kot pri policijski rabi narašča pomembnost vojaške rabe 2 
oddaljevanjem od glavne izvozne ceste. Raba je omejena, vendar ponekoc 
prevoznost ne zadostuje potrebam. Prevoznost podaljšujejo z uporabo specialnit 
terenskih vozil. 
Odpiranje Za rabo za odpiranje gojitvenih lovišč je značilno enakomerno trajanje in izrabe: 
gojitvenih prevoznosti do drugega odcepa, ki mu sledi strm padec. Prevoznost pravilom.; 
lovišč: zadostuje ootrebam rabe. 
Kmetijska Je med manj intenzivnimi rabami zaradi sezonske prisotnosti. Trajanje rabe in izrab.; 
raba: prevoznosti sta enakomerni, kjer se pojavljata. 
Odpiranje Značilna je velika razgibanost tako trajanja kot stopnje izrabe prevoznosti. Rezulta1 
planinskih koč: je obremenjen z lokalnimi značilnostmi zaradi majhnega števila enot v analiziranerr 
vzorcu. 
40 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
3 SKLEPNE UGOTOVITVE 
Z analizo prevoznosti gozdnih cest smo osvetlili pomembnost gozdne ceste in 
predvsem pomembnost rab gozdnih cest. Ugotovili smo visoke stopnje odvisnosti 
med pomembnostjo rab in prevoznostjo gozdnih cest. Vzrok je poleg naravne 
povezanosti v tem, da smo analizirali le najpomembnejše rabe gozdnih cest. Z 
oddaljevanjem od priključka na javne prometnice se povečuje ohlapnost 
povezave. 
Gozdne ceste, ki so bliže javnim prometnicam in s pomembnimi rabami, morajo 
zadovoljiti višje kakovostne ravni glede: 
- normalne prevoznosti (približevanje celoletni prevoznosti), 
- vzdrževanja (redno tekoče in periodično vzdrževanje), 
- tehničnih elementov (ugodnejši in prilagojeni zahtevam intenzivnih rab gozdnih 
cest), 
- signalizacije in opreme, 
- režima rabe gozdnih cest (omejitve prometa so le izjema). 
Na drugi strani pa so gozdne ceste z manj intenzivnimi rabami in večjo 
• oddaljenostjo od javnih prometnic bolj preproste in na nižji kakovostni ravni po 
zgoraj naštetih elementih. Kategorizacija gozdnih cest mora upoštevati tudi te 
razmere. Gozdne ceste v najvišji kategoriji morajo biti po kvaliteti, gledano z 
različnih vidikov, najboljše. Preostale kategorije gozdnih cest pa se po kvaliteti 
oddaljujejo od najpomembnejših oz. morajo zadovoljiti nižje kavlitetne ravni. Kot 
osnovni kriterij je pri taki kategorizaciji gozdnih cest postavljena njihova 
mnogonamenska raba. 
Tako razmišljanje mora imeti za posledico racionalizacijo vlaganj v gozdne ceste 
in prilagajanje njihove kakovosti zahtevam ra+ličnih rab. Najbolj kakvostne 
gozdne ceste bodo v celoti absolutno dražje, vendar morajo njihove rabe 
upravičiti vlaganja za dosego višje kakovostne ravni. Spodnja meja racionalnega 
vlaganja v obstoječe gozdne ceste pa mora biti tista raven, ki zagotavlja fizično 
ohranitev gozdnih cest in ne njihovega propadanja, kar bi pomenilo tudi 
propadanje sredstev, vloženih v gradnjo in dosedanje vzdrževanje. 
• 
PotoCnik: Izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest kot kazalec njihove... 41 
Gozdarstvo samo ne bo zmoglo vse večjih zahtev do gozdnih cest, ampak bo 
potreben dogovor med vsemi uporabniki gozdnih cest o prispevkih za 
zagotavljanje njihove potrebne kvalitete. 
4 SUMMARY 
Transport capacity of forest roads was analysed in order to investigate the importance of 
forest roads, especially the importance of their use. A strong correlation between the 
importance of their use and their transport capacity was ascertained. The correlation 
may attributed to the nature of this relationship and to the fact that only the most 
important kinds of use were analysed. The correlation weakens with the distance from a 
junction with a public communication. 
Forest roads which are located closer to a public communication and are important in 
terms of use, must meet higher quality levels with regard to: 
- normal transport capacity (approximation to the annual transport capacity), 
- maintenance (current and periodical), 
- technical elements (more favourable and adjusted to the needs of intensive use of 
forest roads), 
- road signs and road equipment, 
- regime of use of forest roads (restrictions on traffic are only exceptional). 
On the other hand, forest roads with less intensive use and greater distance from a 
public communication are more simple and at a lower level of quality with regard to the 
above mentioned criteria. Categorisation of forest roads should take into account these 
conditions as well. Forest roads of the highest category must be of the highest quality in 
a number of aspects while other categories of forest roads must meet conditions of 
lower quality. The main criterion for such a categorisation is their multiple use. 
Such an approach must entail rationalisation of investments into forest roads and 
adjustment of their quality to the needs for different kinds of use of forest roads. Forest 
roads of the highest quality will be more expensive in absolute terms, but the importance 
of their use must justify investments with which higher quality is achieved. The lowest 
level of rational investment into existing forest roads must be such that it still ensures 
preservation of forest roads and prevents their dilapidation, which would mean loss of 
funds invested into their construction and into their maintenance to date. 
Forestry alone will not be able to cope with increasing demands as to the higher quality 
of forest roads. An agreement between all users of forest roads on contributions to that 
end is needed to assure their required quality. 
• 
42 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
5 VIRI 
DIETZ, P. / KNIGGE, W. / LOEFFLER, H., 1984. Walderschliessung.- Verlag Paul 
Parey, Hamburg, 426 s. 
HIRT, R., 1981. Unterhalt von Wald und Guterstrassen: Bedeutung, Systematik, 
Planung und Ausfuhrung.- Schweizerische Zeitschrift tur Forstwesen., 8, s. 
673 - 682. 
KUONEN, V., 1983. Wald und G0terstrassen.- Pfaffhausen, s. 743. 
POTOČNIK, l., 1993. - Ekonomski vidiki vzdrževanja gozdnih cest-Zbornik gozdarstva 
in lesarstva, 41, s. 155- 171. 
POTOČNIK, l., 1994. Periodično vzdrževanje gozdnih cest.- Zbornik gozdarstva in 
lesarstva, 44, s. 107 - 124. 
POTOČNIK, l., 1996. Mnogonamenska raba gozdnih cest kot kriterij za njihovo 
kategorizacijo.- Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 
XV+241 s. 
- 1996. Program razvoja gozdov v Sloveniji.- Ur.l. R Slovenije, 14, s. 981 - 994 .