Pregledni znanstveni olanki - Review Scientific Articles Uporaba in vrednotenje varovalnih kozmetionih izdelkov za zaooito pred soncem Matejka Kumperščak Duh Povzetek: Področje varovalnih kozmetičnih izdelkov za zaščito pred soncem se zelo hitro razvija. Uporaba izdelkov, ki vsebujejo UV filtre, se je v zadnjih desetih letih zelo povečala. Vzrok je predvsem osveščanje ljudi o porastu števila primerov kožnega raka, opeklin, alergij in tanjšanju ozonske plasti. Povpraševanju seveda sledijo tudi proizvajalci kozmetičnih izdelkov, ki dajejo na tržišče vedno nove tehnološke oblike varovalnih pripravkov za zaščito pred soncem z vedno višjimi vrednostmi zaščitnih faktorjev. V prispevku je podan pregled UV filtrov, ki so dovoljeni za uporabo v kozmetičnih izdelkih v Evropski skupnosti. Opisane so metode, ki jih je za določanje sončnega zaščitnega faktorja in UV A zaščitnega faktorja sprejela COLIPA (Evropsko kozmetično združenje). Podane so smernice za vrednotenje učinkovitosti, označevanje in uporabo varovalnih kozmetičnih izdelkov za zaščito pred soncem. 1 Ultravijoliona svetloba in njeni uoinki Elektromagnetno valovanje zajema rentgenske valove (valovna dolžina A,<200nm), ultravijolične žarke (A,=200-400nm), vidno svetlobo (A,=400-800nm) in infrardeče, radijske valove (A,>800nm). Ultravijoličn žarki so žarki valovne dolžine 200-400nm. Razdelimo jih na UV C žarke, ki zajemajo valovno dolžino 200-290nm, UV B žarke, ki zajemajo valovno dolžino 290-320nm in UV A žarke z valovno dolžino 320-400nm. UV A žarki se delijo še na UVA I (340-400nm) in UVA II (320-340nm)[1,2] Tabela 1: Spekter UVžarkov Ultravijolični žarki (UV) Valovna dolžina (X) UV C 200-290nm UV B 290-320nm UV A I 320-340nm UV A 340-400nm UV C žarki so žarki z najkrajšo valovno dolžino in zato največjo energijo. So zelo nevarni, saj so smrtni za rastline in mikroorganizme, za ljudi pa karcinogeni, vendar jih ozonska plast absorbira in tako ne dosežejo površine zemlje. UV B žarki zajemajo 18% sončnega UV spektra, vendar jih velik del filtrira ozonska plast. UV B žarki so tisti, ki so v največji meri odgovorn za sončne opekline in nastanek kožnega raka. Prehajajo skozi roženo plast kože in povrhnjico. UV A žarki zajemajo 75% sončnega UV spektra, prehajajo pa praktično v celoti skozi ozonsko plast. Imajo najnižjo energijo, vendar prehajajo globlje v kožo. V večjih količinah prav tako povzročijo rdečino. UV A žarki so pomemben dejavnik pri nastanku kožnega raka, ob daljšem izpostavljanju pa povzročajo staranje kože (photo-aging) UV A žarki -AGEING UA B žarki - SUNBURN V zadnjih letih se veliko poudarja pomen UV A žarkov pri nastanku kožnega raka, predvsem UVA I, ne le UV B žarkov. Sodobni varovalni pripravki za sončenje zato vsebujejo UV filtre, ki absorbirajo oz. odbijajo ne le UV B in UVA II, ampak tudi UVA I žarke [3] 2 UV filtri Da bi lahko čas bivanja na soncu podaljšali, po drugi strani pa zmanjšali škodljive učinke sončnih žarkov, uporabljamo pri sončenju varovalne kozmetične izdelke za zaščito pred soncem, ki vsebujejo UV filtre. Naloga UV filtra je, da absorbira oz. odbije UV žarke, preden dosežejo kožo. Lahko so organskega ali anorganskega izvora [16] Uporaba in s tem tudi izdelava izdelkov, ki vsebujejo UV filtre, se je v zadnjih desetletjih izredno povečala. Vzrokov za to je več: tanjšanje ozonske plasti, spremenjen življenjski slog in s tem večja izpostavljenost UV žarkom, vsesplošno osveščanje ljudi o porastu kožnega raka in alergij, nove tehnološke oblike varovalnih pripravkov za zaščito pred soncem. UV filtrov ne vsebujejo le varovalni pripravki ampak vedno pogosteje tudi drugi kozmetični izdelki, na primer dnevne negovalne kreme. Matejka Kumperščak Duh, mag. farm., spec, Mariborske lekarne Maribor 138 farm vestn 2008; 59 Uporaba in vrednotenje varovalnih kozmetičnih izdelkov za zaščito pred soncem 2.1 Organski UV filtri Organski UV filtri so organske sintezne spojine, ki se veoinoma uporabljajo sami ali v kombinaciji z anorganskimi. Kemijske vezi nekaterih molekul lahko absorbirajo UV aarke in jih oddajo ali reabsorbirajo v neokodljivi obliki. Take so aromatske spojine s karbonilno skupino oz. spojine z elektrondonorsko skupino, npr. amino skupino, metoksi skupino na orto ali para mestu glede na aromatski obroo. Ko taka spojina absorbira UV aarke, pride do fotokemijske ekscitacije, molekula preide v vioji energijski nivo. Pri vrnitvi v prvotno stanje se odveona absorbirana energija odda. Veoina UV filtrov odda energijo v obliki IR svetlobe [4] Po kemizmu organske UV filtre delimo na [4,5,16] 1. derivate p-aminobenzojske kisline (PABA, oktildimetil PABA) 2. salicilate (oktilsalicilat, homosalat) 3. cinamate (oktilmetoksicinamat) 4. benzofenone (oksibenzon, sulisobenzon) 5. derivate kafre 6. derivate dibenzoilmetana. 1. PABA in njeni derivati se uporabljajo kot UV filtri ae od leta 1950 in so na seznamu dovoljenih filtrov v ZDA in Evropski skupnosti. Absorbirajo v obmooju UV B aarkov. Slika 1: PABA in oktildimetil p-aminobenzoat (Padimat O) 2. Salicilati so prve spojine, ki so se uporabljale kot UV filtri in so popularni oe danes. Absorbirajo v obmooju UV B aarkov. Oe jih primerjamo z ostalimi UV filtri so slaboi absorberji, vendar pa je njihova uporaba bolj varna (manj stranskih reakcij). aOOOCH,CHaH8 OH CH Slika 2: Oktilsalicilat 3. Cinamati, predvsem oktilmetoksicinamat, so najbolj uporabljani UV filtri. Oktilmetoksicinamat absorbira v obmooju UV B aarkov, je relativno varen, kar pomeni, da ne povzrooa fotoalergionih in fototoksionih reakcij, ker je v tekooem stanju, ga laaje vgradimo v varovalne emulzije, dobro je topen v oljnih komponentah, netopen pa je v vodi, kar omogooa pripravo vodoodpornih pripravkov. CHiO^^ J— CH=CH—COOCH.CHC.Hu C, H, Slika 3: 2-etilheksil p-metoksicinamat 4. Benzofenoni so prav tako na seznamu dovoljenih UV filtrov v ZDA in EU. Absorbirajo predvsem v obmooju UV A aarkov. Ker so v praokasti obliki, je oblikovanje varovalnih pripravkov teaje. Znaoilna predstavnika sta benzofenon-3 (oksibenzon) in benzofenon-5. Oe pripravek vsebuje oksibenzon, mora biti po evropski zakonodaji oznaoeno na etiketi opozorilo zaradi veoje moanosti alergij. HO \ 0~f~0 ocHs o Slika 4: Oksibenzon 5,6. Derivati kafre in dibenzoilmetana so na seznamu dovoljenih UV filtrov v EU. Absorbirajo predvsem v obmooju UV A aarkov So precej dragi, netopni v nekaterih topilih, slaboe stabilni pod vplivom UV aarkov, posledica razpada pod vplivom svetlobe je ponavadi slaboa uoinkovitost pripravka, fotokemijski produkti pa lahko povzrooijo fotoalergione ali fototoksione reakcije. 2.2 Anorganski UV filtri Varovalni pripravki za zaooito pred soncem vedno pogosteje vsebujejo anorganske UV filtre (pogosto jim reoemo tudi fizikalni UV filtri - physical sunscreens). Looimo dve vrsti anorganskih UV filtrov: tiste, ki sevanje le odbijajo in tiste, ki poleg odboja aarkov aarke dolooenih valovnih dolain tudi absorbirajo. V prvo skupino spadata barijev sulfat BaSO4 in smukec, v drugo pa titanov dioksid TiO2 in cinkov oksid ZnO, ki se v mikronizirani obliki uporabljata v varovalnih pripravkih za zaooito pred soncem. Velika prednost anorganskih UV filtrov pred organskimi je, da v koao ne prodirajo, zato ne povzrooajo alergionih reakcij, delujejo pa v celotnem delu UV spektra [6,7,16] 2.3 Stranski uoinki UV filtrov in varovalnih pripravkov za zaooito pred soncem Zaradi poveoane uporabe UV filtrov se je poveoalo tudi otevilo stranskih reakcij. Vzrok za to ni le vedno veoje otevilo varovalnih pripravkov z vedno viojimi zaooitnimi faktorji, ampak tudi vgrajevanje UV filtrov v kozmetione izdelke za prepreoevanje nastanka gub in staranja in za podaljoanje roka uporabe, saj poveoajo fotostabilnost izdelka [8,9,16] Stranske reakcije na UV filtre se kaaejo kot preoboutljivostne reakcije na svetlobo, zato UV filtre uvrooamo med topikalne fotoalergene. To pomeni, da pri lokalnem nanosu na koao, ki je izpostavljena svetlobi, izzovejo alergiono reakcijo. Prav vsi UV filtri so moani fotoalergeni Med najpogostejoimi povzrooitelji fotoalergij so derivati p-aminobenzojske kisline (PABA), benzofenoni (oksibenzon) in derivati dibenzoilmetana (avobenzon). Derivati dibenzoilmetana so med novejoimi UV filtri, ki absorbirajo v obmooju UV A aarkov. Vzrok za fotoalergiono reakcijo na varovalni kozmetioni izdelek ni vedno le UV filter, ampak mnogokrat tudi druge uporabljene sestavine v pripravku. Kontaktni alergeni, ki po obsevanju v UV aarki povzrooijo alergiono reakcijo, so tudi konzervansi, dioave, antioksidanti emulgatorji. farm vestn 2008; 59 1391 46 Pregledni znanstveni olanki - Review Scientific Articles aarkov za nastanek eritema na koai (Minimum Erythemal Dose -minimalni eritemski odmerek - MED), ki jo ooiti izdelek za zaooito pred soncem, in minimalnim odmerkom UV aarkov za nastanek eritema na isti nezaooiteni koai (enaoba 1) [12] MED zavarovan- SPF = ________ _ _ _ _ _ _ _ _ ___ nezavarovana Enaoba 1: Definicija sononega zaooitnega faktorja (SPF) MED je izraaen kot energija UV sevanja (izraaeno v J/m2 ), ki je potrebna za prvo opazno rdeoino na koai z jasno izraaenimi mejami Oe ima pripravek SPF 8 pomeni, da smo po njegovi uporabi lahko izpostavljeni sononim aarkom osem krat dlje, da se pojavi prva opazna rdeoina, oe ne bi bili zavarovani. Princip dolooanja zaooitnega faktorja je opazovanje rdečine na koži, kar pomeni, da metoda zajame predvsem vpliv UV B žarkov na kožo, ne pa tudi UV A žarkov. Aarki UV B so namreo dosti moonejoi povzrooitelji rdeoine. Pripravek z visokim zaooitnim faktorjem torej dobro varuje koao pred UV B aarki, ne pa tudi pred UV A aarki, ki Tabela 2: UV filtri dovoljeni v Evropski skupnosti Spojina (ime) Najvišja dovoljena konc. (%) 1. p-aminobenzojska kislina 5 2. benzalkonijev metasulfat kafra 6 3. homosalat 10 4. benzofenon-3 (oksibenzon) 10 5. fenilbenzimidazol sulfonska kislina in njene soli 8 (prerao. na kislino) 6. tereftaliden dikafra sulfonska kislina in njene soli 10 (prerao. na kislino) 7. butilmetoksi dibenzoilmetan (avobenzon) 5 8. benziliden kafra sulfonska kislina in njene sol 6 (prerao. na kislino) 9. oktokrilen 10 (prerao. na kislino) 10. poliakrilamidometil benziliden kafra 6 11. etilheksil metoksicinamat 10 12. PEG-25 PABA (etoksiliran etil-4-aminobenzoat) 10 13. izoamil p-metoksicinamat 10 14. etilheksil triazon 5 15. drometrizol trisiloksan 15 16. dietilheksil butamidotriazon 10 17. 4-metilbenziliden kafra 4 18. 3-benziliden kafra 2 19. etilheksil salicilat 5 20. benzofenon-5 in njegove soli 5 (prerao. na kislino) 21. etilheksildimetil p-aminobenzojska kisl. (Padimat O) 8 22. bisoktitriazol 10 23. bisimidazilat 10 24. anisotriazin 10 25. dimetikodietil benzalmalonat 10 26. titanov dioksid 25 27. dietilamino hidroksibenzoil heksilbenzoat 10 Opomba: uradno veljavnega INCI poimenovanja v slovenskem jeziku ni na razpolago. 140 farm vestn 2008; 59 Zakonodaja v Evropski skupnosti V Evropski skupnosti ureja podrooje varovalnih pripravkov za zaooito pred soncem Kozmetiona direktiva Evropske skupnosti (Cosmetics Directive), ki jo je pripravila in izdala Komisija Evropske skupnosti v sodelovanju z Evropskim kozmetionim zdruaenjem (COLIPA) Dovoljeni UV filtri so na listi, znani kot Aneks VII (Annex VII). Slovenska zakonodaja je popolnoma usklajena z evropsko, zato Pravilnik o sestavi kozmetionih proizvodov v 3. olenu navaja, da lahko kozmetion proizvodi vsebujejo le ultravijolione filtre iz Priloge VII Direktive 76/768/ EGS [10] V Evropski skupnosti dovoljene UV filtre prikazuje tabela 2 [10,11] 3 Vrednotenje uoinkovitosti varovalnih kozmetionih izdelkov za zaooito pred soncem Za vrednotenje uoinkovitosti varovalnih pripravkov za zaooito pred soncem uporabljamo sončni zaščitni faktor SPF (Sun Protection Factor). Definiran je kot razmerje med minimalnim odmerkom UV 46 Uporaba in vrednotenje varovalnih kozmetičnih izdelkov za zaščito pred soncem povzročajo prehitro staranje kože, vplivajo na imunski sistem in nastanek kožnega raka. V varovalne pripravke za zaščito pred soncem zato poleg UV B filtrov vgrajujemo tudi UV A filtre, učinkovitost pa določimo z UV A zaščitnim faktorjem [13] UV A zaščitni faktor (UV A PF) je razmerje med minimalnim odmerkom UV A, potrebnim za obstojno pigmentacijo na koži, ki jo ščiti izdelek za zaščito pred soncem, in minimalnim odmerkom UV A, potrebnim za minimalni učinek pigmentacije na isti nezaščiteni koži [14] Zaščitnih faktorjev za varovalni pripravek ni mogoče kar enostavno določiti oz. izračunati glede na uporabljane UV filtre in njihove koncentracije, ampak ga moramo po predpisanem postopku ( in vivo, in vitro) določiti za vsak pripravek posebej. Zaščitni faktor namreč ni odvisen le od vrste, koncentracije in kombinacije uporabljenih UV filtrov, ampak tudi od vehikla (podlage, emulgatorjev) in debeline plasti varovalnega pripravka [15,16] 3.1 Določanje zaščitnega faktorja SPF z mednarodno preskusno metodo za zaščitni faktor (2006) (International Sun Protection Factor test Method) (2006)) Metodo so leta 2006 posodobile in prevzele evropska, japonska, južnoafriška industrija in industrija ZDA. Gre za in vivo določitev zaščitnega faktorja za testni pripravek za zaščito pred soncem [12] Z določanjem sončnega zaščitnega faktorja SPF označimo nivo zaščite varovalnega pripravka pred sončnimi žarki. Vendar vrednosti SPF ne smemo jemati kot natančno število, ampak kot informacijo, v katero kategorijo varovalne sposobnosti spada izdelek (nizka, srednja, visoka ali zelo visoka zaščita). Izdelek z zaščitnim faktorjem 15 absorbira 93% sevanja UV B, izdelek z zaščitnim faktorjem 30 pa 97% sevanja UV B. Zveza med vrednostmi SPF in zmanjšanjem sevanja torej ni linearna, zato pripravki z zaščitnimi faktorji nad 50 praktično ne povečajo več zaščite pred UV sevanjem in zato tudi niso smiselni [16] Ker je in vivo metoda za določanje zaščitnega faktorja časovno in materialno zahtevna, pa tudi etično vprašljiva, predvsem proizvajalci varovalnih pripravkov za sončenje preizkušajo številne metode in vitro. V Sloveniji izvaja in vitro merjenje SPF v izdelkih za sončenje Inštitut za varovanje zdravja v Ljubljani. Metoda je interna, v bodoče pa razmišljajo o podizvajalcih, ki bi določali SPF in UV A PF. 3.2 Metode za določanje učinkovitosti zaščite pred UV A žarki Danes se od varovalnih kozmetičnih izdelkov za zaščito pred soncem pričakuje, da nas ne bodo zaščitili le pred nastankom opeklin, ampak nas bodo varovali tudi pred poznimi učinki UV žarkov (pred kožnim rakom, prehitrim staranjem kože, povečano pigmentacijo). To pomeni, da postajajo UV A filtri vedno bolj pomembni, sodobni pripravki za zaščito pred soncem zato poudarjajo UV A zaščito. Še pred nekaj leti v Evropski skupnosti ni bilo enotne standardizirane metode za določanje učinkovitosti zaščite pred UV A žarki Proizvajalci so uporabljali različne metode (najbolj znan Avstralski standard, sistem označevanja zaščite z zvezdicami) [16] V letu 2006 in 2007 je COLIPA metode za določanje UV A zaščitnega faktorja standardizirala in tako imamo na voljo 3 metode za merjenje UV A zaščite [13,14]. 1. in vivo metoda merjenja obstojne pigmentacije (PPD Method -Persistent Pigment Darkening) 2. in vitro določanje UV A PF, kot ga je predpisala COLIPA 3. preskus kritične valovne dolžine, ko mora biti enaka ali večja od 370 nm. Zaradi etičnih pomislekov je potrebno dajati prednost metodam in vitro COLIPA določa tudi razmerje med UV A zaščitnim faktorjem in sončnim zaščitnim faktorjem (SPF). Da ima lahko izdelek za zaščito pred soncem oznako, da nas varuje pred UV A žarki, mora biti vrednost UV A zaščitnega faktorja, izmerjenega z metodo obstojne pigmentacije ali in vitro metodo vsaj 1/3 sončnega zaščitnega faktorja (SPF). Kritična valovna dolžina mora biti vsaj 370 nm. 4 Označevanje in uporaba varovalnih kozmetičnih izdelkov za zaščito pred soncem V Uradnem listu Evropske unije so septembra 2006 izdali "Priporočila o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca", ki so prevedena tudi v slovenščino. Poleg osnovnih pojmov o UV žarkih, učinkih UV žarkov, metodah za vrednotenje učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem, so v priporočilih tudi zahteve proizvajalcem, kako morajo biti varovalni izdelki za sončenje označeni, da ne zavajajo potrošnikov [14] Izdelki za zaščito pred soncem morajo vsebovati vidna opozorila o tem da ne zagotavljajo 100 % zaščite, npr. • Tudi ko uporabljate izdelek za zaščito pred soncem, ne ostajajte na soncu predolgo • Dojenčki in majhni otroci ne smejo biti izpostavljeni neposrednim sončnim žarkom • Prevelika izpostavljenost soncu resno ogroža vaše zdravje". • Izdelki za zaščito pred soncem morajo vsebovati navodila za uporabo, ki bodo zagotovila njihovo učinkovitost, npr. • "Izdelek za zaščito pred soncem nanesite pred izpostavljanjem soncu" • "Zlasti po potenju, kopanju ali brisanju z brisačo izdelek ponovno nanesite na kožo" • Za doseganje ravni zaščite, ki jo zagotavlja navedeni zaščitn faktor, se morajo izdelki za sončenje nanesti na kožo v dovolj veliki količini. Ta količina je pribl. 6 polnih kavnih žličk za telo odrasle osebe (35 g). "Uporaba manjše količine od navedene bo bistveno znižala raven zaščite." • Izdelki za zaščito pred soncem morajo zagotoviti minimalno stopnjo zaščite pred UV A in UV B žarki. Minimalna stopnja zaščite mora biti naslednja: • Vrednost SPF zaščitnega faktorja najmanj 6 (izmerjena s standardizirano metodo in vivo ali in vitro) in vrednost UV A farm vestn 2008; 59 1411 Pregledni znanstveni olanki - Review Scientific Articles zaooitnega faktorja najmanj 1/3 SPF, izmerjenega z in vivo metodo obstojne pigmentacije ali z in vitro COLIPA metodo. Kritiona valovna dolaina, doseaena pri uporabi preskusne metode kritione valovna dolaine, mora biti vsaj 370 nm. • Omejiti je treba otevilo razlionih vrednosti zaooitnega faktorja na embalaaah, da se tako olajoa primerjava med razlionimi izdelki Priporooa se naslednji razpon zaooitnih faktorjev (tabela): Oznaoena Oznaoeni SPF Min UV A Kritiona kategorija: na ovojnini: PF: valovna dolaina: NIZKA ZAOOITA SPF 6 (do 10) SPF 10 SREDNJA ZAOOITA SPF 15 (do 25) SPF 20 SPF 25 1/3 SPF 370 nm VISOKA ZAOOITA SPF 30 (do 50) SPF 50 ZELO VISOKA ZAOOITA SPF 50+ (veo kot 50???) Na embalaai je zelo priporooljiva uporaba posebnih piktogramov, ki uporabniku nazorno pokaaejo pravilno uporabo izdelka za zaooito pred soncem in ga hkrati opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinaoa prekomerno izpostavljanje sononim aarkom [17] 5 Zakljuoek Varovalni kozmetioni izdelki za zaooito pred soncem nikakor niso prva in edina zaooita pred okodljivimi vplivi sononih aarkov. Najbolj varno in uoinkovito je, da omejimo izpostavljanje sononim aarkom v oasu, ko so najmoonejoi in zato najbolj nevarni in nosimo zaooitna oblaoila, pokrivala in ooala. Posebej pozorni moramo biti pri otrocih, saj sonone opekline v otrootvu podvojijo moanost za kasnejoi nastanek koanega raka. 6 Literatura 1. Technical Series: Solar Radiation, C&T, 3/1997. 2. Technical Series: UV Radiation and Skin Cancer, C&T, 2/1998. 3. S. Forestier, R. Mascotto: Sun&UV A, SOFW Journal, 125, 8/1999, 2-6. 4. K. Klein: Encyclopedia of UV Absorbers for Sunscreen Products, C&T, Vol. 107, 10/1992, 45-64. 5. D. Steinberg: Sunscreen Encyclopedia Regulatory Update, C&T, Vol. 111, 12/1996, 77-86. 6. Technical Series: Microfine Zinc Oxide: Photostable UVB & UVA Protection, C&T, 9/1999. 7. R. Sayre: Physical Sunscreens, J. Soc. Cosmet. Chem., 41, 4/1990, 103-109. 8. Scheman: Dermatologic Aspect of Cosmetics: Adverse Reactions to Cosmetic Ingredients, Dermatologie Clinics, 18, 10/2000. 9. H. DeBuys, S. Levy, J. Murray, D. Madey, S. Pinnel: Dermatologic Aspect of Cosmetics: Modern approaches to Photoprotection, Dermatologie Clinics, 18, 10/2000. 10. COUNCIL DIRECTIVE (76/768/EGS), ANNEX VII (List of UV filters which cosmetic products may contain) 11. Pravilnik o sestavi kozmetionih proizvodov, Uradni list RS ot. 35/2005, 5. 4. 2005. 12. http://ec.europa.eu/enterprise/cosmetics/sunscreen/ (International Protection Factor Test Method) 13. http://www.colipa.com/ (Method for the in vitro Determination of UV A Protection provided by Sunscreen Products) 14. Uradni list Evropske unije L 265/39, 26. 9. 2006, Priporooilo komisije o uoinkovitosti izdelkov za zaooito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca 15. D.T.Floyd, et al: Formulation of Sun Protection Emulsions with Enhanced SPF Response, C&T, Vol. 112, 6/1997, 55-62. 16. Matejka Kumperooak Duh:Optimiranje sestave in oblikovanja ter zagotavljanje stabilnosti varovalne emulzije za sonoenje, Specialistiona naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Ljubljana 2001 17. http://ec.europa.eu/health-eu/ 142 farm vestn 2008; 59