Leto LXrV„ št. 113 Ljubljana, četrtek al« maja 1931 Cena Din 1.- dan popoldne, Izvzemat nedelje m praznike. — IneenU do 80 a Dfea 2-—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst 4 Din 3.—, večji mserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafIJeva nBea it. 5 Telefon st. 8122, 8128, 8124, 8125 in 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg st. 8.---— CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c„ tel. St- 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101, mm mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.35L BRIANDOVA OSTAVKA Vlada in vse večinske stranke v Franci]! si prizadevajo, da bi Briand nmaknil svojo ostavko kot zunanji minister Pariz, 21. maja. Po končani debati o avstrijsko-oemski carinski uniji je zopet stopalo t ospredje vprašanje BriaaKiove demisije. Briand se vrne v soboto dopoldne v Pariz m bo takoj nato, kakor je napovedal novinarjem ▼ Ženevi, obnovil svojo demisijo ter se za nekaj časa popolnoma nmaknil iz političnega življenja. V vseh parlamentarnih krogih sedaj razpravljajo o tean, kdo naj postane Briandov naslednik. Sijajen uspeli Brianda v Ženevi je še boij utrdil prepričanje, da v sedanjem trenutku ni mogoče najti naslednika, ki bi užival vsaj pribfižoo tato velik ugled in tako avtoriteto v mednarodnem sveta, kakor |o kna Briand, na drugi strani pa se vse bolj pojavna bojazen, da bi vsaka osebna fczprememba v zunanjem ministrstva tanko rocUla tudi Izpremembo ztmattje politike. Ojačeoa akcija Nemčije, ofenziv-nost Italije m omahljivost AngKje v raznih mednarodnih problemih, ki so za Francijo Življenske važnosti, zahtevajo bolj ko kdaj pred v vodstvu zunanje politure moža odtočne volje, Širokega obzorja in Izredne diplomatske sposobnosti. Dasi je bil državni podtajnik Pon-cet eden najožjih sotrudnikov Brianda, ga ne smatrajo za dovolj sposobnega, da bi prevzel Briandovo dedščino. Zato Je Lava! vse svoje prizadevanje tfsmerfl na to, da pregovori Brianda, na] svojo demisijo omakne m ostane na svojem mesto, ker kažejo dogodki zadnjih dni, da oživa Briand vsestransko zaupanje in da bi pomenil njegov odstop v sedanjem trenutku težko izgubo za Francijo. Tudi one skupine, ki Českoslovašb-poljska vzajemnost Poljski tisk za 3m tesnejše gospodarsko In politično sodelovanje Poljske In Češkoslovaške Poznani, 2L meje. *Dz»ennik Poznan« objavija serijo člankov o zbližan ju med Češkoslovaško in Poljsko, v katerih nsgftnsn med drugim: Geškofidovaška. je siovanska trdnjava, pnmtnvtjrm daleč na suop&du in od treh Banani obdiana. od nemškega morja, Poljska »a je ofcmmbni zid, ob katerem se pazfe> jejo valovi nemškega morja. Nemško mor* je »cea- že globoko prodrlo med češko* wkm0kn trdnjavo in poljska obrambni ■>d, puiiio je skoro vso Sfteadjo in pljuska. ikl> v poljske in oeške kmje. de bi ta. mmA* plima popolnoma poplavila slo* vsmako trdnjavo na zapadu ali prodrla obramjbng zid, ba bila usoda zapadnah Slo* venov zapečatena. Da se to prepreči, je potrebno, da se združita Češkoslovaška in Poljska ne samo v gospodarsko unijo, marveč je treba iti ie korak dalje in ustvariti tudi najtesnejšo politično zvezo. Ovire, kri bi se pri tem pojavile, ob oboje* stranski dobri volji ne bo težko odstraniti. Tak slovanski bV»V bi ukrotiti nemške za« rote proti mirovnim pogodbam in proti sedanjemu poetičnem« redu v Evropi, ker bi predstavljal najuspešnejši protiutež proti nemškemu osvojevalnemu imperija* lizmu, obenem pa bi zajamc.il obema brat' skima slovanskima narodoma ne muk) svoboden notranji razvoj, marveč bi tvoril najboljše jamstvo njune politične sa* mostojnostri. NemS ja bo zahtevala revizijo reparacij Zaradi ogromnega prtoanjkljaja v državnem gospodarstvu hoče nemška vlada še letos zahtevati revizijo reparacij ne glede na mednarodni položaj 2L mafc Državna vlada name* ntva t najkrajšem času izdati zasilno od« ndbo, katere glavni namen bo apna/vati dr* Sami proračun v ravnotežje. Komaj je bil mrl Giornale d' Italiac komentar o tem Grandi j evem govoru, v katerem povdarja, da so se zlasti v Nemčiji in Avstriji napačno tolmačili Grandrjeva izvajanja. V odklonitvi avstrijsko - nemške carinske unije se Italija nikakor ne strinja v celoti s Francijo. Grandi je v svojem govoru sicer kategorično odklonil politično priključitev, je pa v svojem govoru tudi opozoril na teiav^a gospodarski položaj Nemčije in Avstrije. Naglašajoč potrebo prijateljskega sedelora-nja je nedvomne namignil na problem re-racij- Italija je pripravljena prav sato, ker je proti priključitvi, ponovne dobrohotne načeti reparaeijsko vprašanje, beli ker je prepričana, da reparaeijski dajatve v glavnem ovirale gospodarske konsolidacije Nemčije, Ne srn« se pozabiti, da obstoja o tem obseien načrt Musselinija, ki bo moral prej ali slej priti na dnevni red. Italija bo takrat s dejanji pokasala, da Je prijateljica Nemčije. Italijansko vojno letalstvo Rim, 21. maja. Minister za letalstvo general Balbo je :->el v torek v fašističnem parlamentu velik govor o razvoju Italijan* skega vojnega letalstva in o možnostih no« ve vojne. Po njegovem osebnem prepriča* nju je možnost vojne sicer se zelo odda* 1 jena, vendar pa Italija ne drži križem rok. Italijansko letalstvo je pripravljeno za vsak slučaj in bo ob vsaki priliki dokazalo, da je italijansko nebo za vsakogar nedostopno. V par mesecih se bodo vršili letal« ski manevri, ki bodo dali le delno sliko mogočnosti italijanskega vojnega letalstva in važnosti tega moder nege orožja. pri predsedniških volitvah glasovale proti Briaadu, mu izražajo sedaj zaupnico. Tako so včeraj radikali na svoji konferenci sprejeli resohicijo, v kateri se popolnoma solidariziralo z Briandovo zunanjo politiko in ga pozivajo, naj ostane na svojem mestu. Tudi v zbornici se pripravlja velika akcija za Brianda. Več parlamentarnih skupin je vložilo interpelacije o zunanji politiki in nameravajo v debati o njej vp rizo riti velike manifestacije za Brianda. Vladni krogi upajo, da bo vse to vendarle vplivalo na Brianda m ga napotilo, da svojo ostavko prekliče. Za primer, da bi Briand vztrajal pri svoji odločitvi, bo začasno prevzel vodstvo zunanjega ministrstva ministrski predsednik Lava-J sam. da obvaruje neizprernenaeno smer francoske zunanje politike. Spominjajte f Pogreb ministra Drinkovića Zagreb, 21. maja. Ob ogromni udeležbi občinstva in v navzočnosti predstavnikov oblasti se je vršil danes pogreb pokojnega ministra dr. Drinkovića. Kralja je zastopal na pogrebu general Sarvić. Davi je prispel na pogreb tudi ministrski predsednik živković v eoremalivu ministrov generala Stojanovica, dr. šverrjuge, dr. Neudorfer-ja in Nikole Preke. Pred umetniškim paviljonom se je poslovil od pokojnika v vlade finalen! Tul&ster dr. Sverlju-ga, na grobu pa je govoril v imenu zagrebškega meščanstva župan dr. Srtonld. Ministrski predsednik Zivtoović se je opoldne vrnil v Beograd. Izgredi v Stockholmu Stocholm, 21. maja. Komunistični elementi so priredili protestno zborovanje proti dogodkom na severnem Švedskem, kjer je bilo pred dnevi, kakor znano, ubitih 5 oseb. Prišlo je do težkih spopadov med policijo in med demonstranti. Policija je morala nastopiti z orožjem, ker so jo de-monstrati obmetavali s kamenjem. 12 demonstrantov in 12 stražnikov je bilo deloma hudo, dedoma lahko ranjenih. 20 oseb je bilo aretiranih- Potres na Portugalskem Lizbona, 21. maja. AA. Včeraj zjutraj sta bila dva močna potresna sunka. Več zgradb se je porušilo. Prebivalstva se je polastila velika panika. Potres so čutili tudi na Madeiri. Lizbona, 21. maja. Portugalsko prestolnico je včeraj ob 5. zjutraj pretresel precej močan potres, ki je trajal kakih deset sukraid v valoviti smeri. Potres ie izzval med prebivalstvom, ki se je nenadoma zbudilo iz spanja, strašno paniko in vse Je hitelo le za silo oblečeno na ulice. M/noge hiše so razpokale. Tudi po raznih mestih v provinci so čutili močnejše potresne sunke Po dosedanjih vesteh pa je potres povzročil le stvarno Škodo. Uveljavflenje trgovinske pogodbe SČSR Praga, 20. maja. h. Trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavijo bo uveljavljena s 1. junijem 1931. Nadaljevanje priprav za avstrtfsfco-nemško carinsko unijo Berlin, 21. maja. Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo, ki naglasa, da se bodo kljub sklepom v Ženevi nadaljevala posvetovanja med nemško ki avstrijsko vlado glede nacrta carinske unije. Ta posvetovanja bodo vseskozi strokovnega in informativnega značaja in ne bodo sprejeti nikaki obvezni sklepi, dokler mednarodno razsodišče v Haagu ne bo izreklo svojega mnenja glede avstrijsko - nemške carinske unije. Izmišljene vesti o revoluciji v Rusiji London, 21. maja. Angleški listi so objaviti včeraj vesti, da je v Moskvi in nekaterih drugih večaih mestih izbruhnila proti-boljševtSka revolucija, ki se naglo širi na podeželje, kjer vlada med kmečkim prebivalstvom veliko nezadovotetjvom. Sovjetsko poslaništvo v Parizu je te vesti že snoči demantiralo kot popolnoma izmišljene, danes pa je tudi zunanje ministrstvo izdalo komunike, v katerem pravi, da so te vesti brez podlage. Nemška reakcija dviga glave Nemški monarhist! razpravljajo o obnovi monarhije pod dinastijo Hohenzollerncev Berln, 31. maja. Listi, ki so protivni narodno - socialističnim pustolovščinam, poročajo, da se je te dni vršila v Šlezljl na veleposestvu brv sega generala Brucknerja konferenca šlesldh m nemških fevdalcev, ki sta se Je udeležila tudi bivši nemški prestolonaslednik in njegova žena. Na tem sestanku so se posvetovali o akdiji, kj na] bi dovedla do obnove nemške monarhije. Razpravljati so celo o tem, kdo na] začasno prevzame regentstvo. Sklenjeno ie bik), da pride kot regent in kot bodoči monarh v poštev edino član dinastije Hob-enzouerncev. Sklenjeno Je bilo nadalje, da se bo meseca Junija aH julija vršilo na veleposestvu bivšega nemškega prestolonaslednika v Oelsu v Gornji Šlezitf veliko zborovanje monarhistov. Tega zborovanja se bo udeležil tudi Hitler s svojim] udarnimi četami in stahlhelmovcL Nemški listi sicer naglasa fo, da teb monartrističnfc otročarij ni smatrati za resne, vseeno pa na] vlada poskrbi, da se vsako rovarenje proti republiki že v kali zatre. Brezposelnost svetovno zlo Izjave na budmrpeštanskem kongresu federativnega odbora za evropsko sodelovanje o problemih brezposelnosti Budimpešta, 21. maja. AA. Včeraj je bil otvor j en kongres federativnega odbora za evropsko sodelovanje. Zastopanih jo 21 držav. Skupščina predseduje poslanec in bivši minister Borel. Ko so bile pročitane brzojavne po«* zdravice, ki so j.ah poslali Horthv. EVou* mergue in Briand, je bivši minister in po* slanec Pekar pozdravil v imenu Madžarske kongres in nagla sil potrebo borne zoper brezposelnost, ki je glavni predmet raz« prav na kongresu. Za njiim je baron Ste« renv v posebno izčrpnem ekspo;eju orisal vprašanje brezposelnosti, nag'ašuj-.ć pri tem popoln neuspeli Drustv* narodov, ki ne more praktično rešiti tega vprašanja. Govornik je izjavil, da bi se morali Fran* oija in Nemčija v tem vprišanju sporaza* meti in postaviti na čelo pokreta proti brezposelnosti, tako bi se to vprašan i e ta« ko j rezilo. Nato je govoril nemfika deiegat Hode in angleški delegat Ducbanan, ki mba nagW šala, da je brezposelnost n avaren pojam, zaradi katerega trpi Evropa m radi Amerika, kjer je 7 milijonov brezposelnih. Za njim je govoril poljski delegat Gratoaki, ki je slikal boj poljake države proti brezposelnosti. V imenu mednarodnega urada za delo je izpregovoril opazoT+.er. Fuoeh, ki je prinesel s seboj po^drvve ravnatelja Alberta Thomasa, katerem*: bo poročal e kongresu. S sklopnim čolnom po naših rekah Zanimivo in poučno predavanje Berlinčana Walterja Frentza pod okriljem TK Skala Ljubljana, 21. maja. Veean )jaibite|jem tmristike in vodnega dporta, ki niso prisostvovali anofinjemu predavanju g. Waltenja Frentza, predsed-nUca Kajak klubov v Nemčiji, je lahko žal. Toliko naravnih krasot, romantike in lepote nase domovine Še nismo videli in doli o njih na nobenem predavanju, tako ikrasnih posnetkov naših rek, njih tesni, divjih sotesk, skalnatih bregov im čeri ter raznih mest Jugoslavije tudi najbrž še mi nihče imel prilifco videti. Zato je res škoda, da predavanje ni bik) boljje obiskano. Predavatelja je z občinstvom seznanil predsednik Turistovskega kluba Skala, prof. dr. Janko Ravnik, ki je uvodoma po-vdarjal, da je g. Walter Fren/te v Nemčiji in povsod drugod dobro znan. 6. Fronta je s čoknom prebrodil že vso Nemčijo In dekana tudi Avstrijo. Ker mru je pa postalo doma pretesno, je prišel še k nam. Prebrodil je vse znamen itejše reke Slovenije, zlasti pa krsne Bosne. Ni bilo to samo športno udejstvovanje, temveč tudi važno znanstveno potovanje. G. Frentz (je prebrodil doslej še povsem neznane kraje In predele naših rek, vse to je treli lirterartno obdelal in obgavLl. Zate je aij-egovo dek> velikega propagandnega pomena zlasti za pospeševanje tajskega prometa v Jugoslavija. 6. predavatelju smo zelo hvaležni, ker je nas prišel opozorit na naše naravne lepote in nas prišel bodrit, da se tudi sami oprtmemo prelepega vodnega sporta. Walter Frentz Je predaval o svojih doživljajih, lepotah In vtisih na jugoslavenskih rekah. Lani poleti Je odšlo šest dijakov is Berlina, Mnnchena in Heidellberga a kajakti — zložljivimi Čolni — v Jugoslavijo. Predavatelj je omenil, da so iim SJe nase oblasti po posredovanja nemškega poslanika v Beogradu povsod in v vsakem pogleda rade volje na roko. Dijaki so napravili ekskurzijo od izvira Save Bohinjke do Zagreba, nato so potovali z vlakom do Sušaka in e pannlkom do Dubrovnika ter po železnici v Mostar, odtod pa v Sarajevo. Prebrodili so Savo do Zagreba ter reke T Jim, Vrbas in Drino v Bosni. Predavatelj je omenil« da nudi Sava v svojem teka nad Ljub^ano mnogo mikavnosti, zlasti je lepa partija od Kranja do Med/vod. Pokazal je krasne skioptične slike slapa Savice, Save nad Kranjem, narasle, peneče ee Save in Kokre. Z največjo lahkoto, a z velikimi rizikom so mali čolnički pasirali nevarne tesni pri Zagorju in Hrastniku. Sledilo je več posnetkov Zagreba, živahnega trga v Zagrebu, nato pa delni opis vožnje m pamJkom ob naSl morski obali. Krasni so posnetka* Raba, (ptrekrasne zgodovinske znamen kosti Splita, Trogrira ter lepote bisera Jadrana — ponosnega Dubrovnika. Predavatelj pravd Dulbrovmikn simfonija skalovja in zelenja. Iz Boke Kotorske je nas predavatelj poved el v kršno Bosno. Lepe o&fifee romantične vožnje po ozkotirnih bosanskih Železnicah so se vrstile druga za drago in Frentz je dokazal, da je mojster fotografije. Povedel nas je v Mostar in Sarajevo z njegovimi vitkimi minareti, živahnim turskim bazarjem in lopami mošejami. Po njegovem mnenju je Sarajevo najzanimivejše mesto Evropo, kjer se križata vziiod in zapad. Najzanimivejši del predavanje se je pa nanašal na brodenje po bosanskih rekah. Drina s svojimi soteskami se lahko primerja Coloradu s kanjoni. Skoraj 90 km so dolge njene soteske, Drina se jo globoko zajezila mod hrSbovje in skalovje. Izredne so tudi naravne krasote doline Lima, reko Vrbas pa smatra predavatelj kraljico jugoslovanskih rek. Skioptione slike so nazorno predočile vso romantiko, pestrost In divjost teh pokrajin, v izpopolnitev je pa Frentz posnel tudi razne pejsaže naš in krajev, obdcaje Bošnjakov itd. En posnetek je bil lepši od drugega. Predavanje sta isjpobiila dva zanimiva filma, iz katerih je bilo jasno razvidno, kako lepo je potovanje z zložljivim čolnom, koliko mikavnega in romantičnega mudi, obenem sta pa pokazala, da je treba za ta sport mnogo poguma in tehnike. Občinstvo je predavatelja nagradilo 6 hvaležnim aplavzom. Dve zanimivi tekmi Fhtnaj, 21. maja. V Milanu je Italija odpravila škotsko profesionalno moštvo s 3 : 0 (2 : 0), dočim je v Prag; »Sparta« zmagala nad dunajskim »Rapkkun« s 4 : 2 C3 : 2).__ Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 22.82, Berlin 13315 — 13.545 (13^3), Bruselj 7.9036, Budimpešta 9.9087, Gurih 1093.8 — 1096.S (1095.3), Dunaj 797.2 — 800.2 (798.7), London 276.32, Newyork 56.69, Pariz 222.19. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1340, Pariz 20.285, London 25,2275, Newyork 518.5675, Bruselj 72.14875, MnJan 27.14875, Madrid 52.10, Amsterdam 206.3375, Berhn 123.51, Dunaj 72.92, Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.05, Budimpešta 90.46. Bukarešta 3i». Stran 2 >S L O V E N S K I N A R O Dc, dne 21. maja 1931 Stev «13 Za delavsko prosveto IX delavski prosvetni večer ,.Svobo«iew in »Zarje" v Delavski zbornici Ljubljana, 21. marca. Dvorana Delavske zbornice. Zasedeno đo zadnjega kotička. Trudni, sivi obrazi, abdani s krbmi, vendar pa sije z njih zbranost in svečano razpoloženje. Kdor ni iz vrst teh preprostih ljudi dela, ki jim je tradicija samozatajevanje, požrtvovalnost pa dolžnost, ne more razumeti, da jim je takšen, navidez morda neznaten dogodek —— ura veselja, praznicnosti, da jim je potreba, ne kakor so prenasičenemu >gurmanut koncerti in gledališče le še dražilo za topo misel in čute. Taksne jih vidimo: kar sprejemajo s srci, temu tudi poklanjajo vse srce in, kar jim je duhovni užitek ali »duševna hranac, sprejemajo z doživetjem in razumevanjem. Pri tem se spomniš, da bi morala biti na elitnih koncertih baš takšna publika — potrebna >umetniških užit-kov< in z dojemljivimi srci in duhom za lepo in čustva blažeče. Zato je pozdravljati naj topleje kulturno stremljenje delavske kulturne sveze »Svobode* in delavskega glasbenega društva »Zarje*, da sta pričeli prirejati delavske prosvetne večere. Saj je delavec pravtako potreben razvedrila kot kruha, poučna predavanju pa mu tudi koristijo, izobrazba je istovetna z napredkom, iz nje lahko posameznik črpa moč, ki mu je tako potrebna v življenjski borbi. Mali človek mora dandanes vedeti in znati čimveč, sicer ga družba s svojo rafiniranostjo povsem potepta. Nasprotnikovo orožje je vedno dvorezno, to je treba pomniti. Kot je uspel prvi večer nad vse pričakovanje, pravtako je tudi snočnji, da ni mogel bolje. Ne govorimo pa o gmotnem uspehu, saj so vsi sodelujoči v resnici dajali, darovali, zato pa tudi s pravo ljubeznijo do stvari in občinstva. In občinstvo zna tudi ceniti njih požrtvovalnost in kulturno delo »Zarje« in »Svobode«. Prireditve so namreč brez vstopnine. Naglasiti je pa treba, da je bil spored tudi snoči izredno bogat in pester. Kvartet godbe »Zarje« in sekset sta podala prav vzorno dr. Dolinarjev Venčck slovenskih narodnih pesmi, Idilo in Polko tempo, pod kapelnikom Fr. Dolinarjem. Koncert je oddajal tudi radio- Odlično, s polno sigurnostjo je odigral konservatorist M. Vrtačnik na gosli Zajcev Koncert št. 5, pri klavirju ga je opremljal g. Zebre. Glin-kova Severna zvezda, ki jo je odpela v ruščini ga. St. Vukova, je ogrela vse poslušalce, tudi Devova Snegurčica je ugajala. Pevko je spremljal pri klavirju g. Zebre. Mladi konservatorist in kovinar g. Korošec je odigral na pozavni ob gpremljevanju klavirja (g. Zebre) Pauderetovo Ario prav prijetno in gladko. Denzovo >0e bi razumeli« in Maver-Stolzenauovo Malo pesem sta podata v duetu ga. Vukova (sopran) in koneerv. g. B. Šantel (violončello) z velikim uspehom, na klavirju ju je spremljala kons. gdč. Duša Šantlova. Na saksofonu re zaigral konserv. g. Dražil in sicer Wiede-oftovo »Valse vanite«, pri klavirju ga je spremljal g- Zebre. H koncu je pa še zapel g. Drago Burger 4 lepe pesmi s prijetnim glasom, spremljal ga je g. Marijan Lipov-šek. Aplavz kar ni hotel prenehati. Sploh so bili sodelujoči nagrajeni z nedeljeoim res iskrenim priznanjem, ki so ga tudi nedvomno zaslužili. Po koncertu je g. C. Kristan kratko, jasno in zanimivo orisal lepo, po zgodovini bogato Španijo. »Afriko v Evropi«, ki je bila nekoč najmočnejša evropska država, z najlepšimi in najbogatejšimi razsežnimi kolonijami, zdaj je pa skoraj povsem propadla. Predavanje je spremljalo 100 krasnih diapozitov, ki so zelo jasno pokazali stare prekrasne in čudovite mavrske zgradbe z bogato orijenta-leko arhitekturo, vsa važnejša španska mesta, romantične soteske goratih pokrajin, Siero Nevado, Pire-neje, stanovanjske dupline v skalah, revne naselbine, lepe Španjolke, bikoborbe iM. Vsega ne moremo niti našteti, videli amo toliko lepega in zanimivega, kot da smo v resnici romali skozi to nemirno domovino, ognjevite Carmen in »junaškega« Dona Ouichota. Španija je na tleh davnih, uničenih kultur (Kelti, Rimljani, Mauri) in na meji juga, zapada in orijenta, zato je tudi dežela največjih skrajnosti, večnega nemira in borb (saj so Španci tako vročekrvni, da se bodejo celo z biki, na drugi strani pa prepuščajo vse božji volji). Toda, kar je onkraj Pirenejev, ki so nekakšen kitajski zid, nam ostane še davno več ali manj — španska vas. Prirediteljem tako lepega večera je čestitati. Ljubljana je vsa razgibana Splošno zanimanje za dela v Selenburgovi ulici in na Ljubljanici — Podjetni prodajalki Smarnic Ljubljana, 21. maja. Kamor greš, povsod je živo kot pod ci-ganovim klobukom, napredka je toliko, da nam dela kar sive lase ter toliko skrbi, kam bi spravfH vse to, kako bi naj bi 15 dovolj hvaležni ifi kako bi odprli usta dovoij na široko za priznanje in pohvalo. Končno je res najbolje godrnjati, kajti godrnjači so prav za prav vedno v ofenzivi, aktivisti morajo hočeš nočeš stopiti v defenzivo, še tedaj, ko triumfirajo nad svojimi uspeha. Dogodkov je pa toiiko, da vsi sploh ne morejo priti pod pero. Stvar je takšna — Ljubljančanom se kar naenkrat zazdi to in ono neznansko imenitno in zanimivo, da se moraš ustaviti i sam ter občudovati. ^clenbuTgova iriica je zadnje dni najbolj zdrava izmed vseh naših trite in cesl, prekajena, izprašena in razkužena je, po smoli, kreozotu, karbolu, amonjaka in dimu drsi, zato je pa tudi tam največ izprehajalcev in pohajalcev — senzacij ni konca, ne kraja. Na bife smo že sicer pozabili, toda kdo bi se zdaj spominjal takšnih malenkosti, ko pa ni lačen, saj se nasitiš že z vsemogočimi dišavami Delajo v tej ulici še vedno pridno, radovedneži pa vedo k temu pripomniti, da se vse skupaj nič ne pozna, vedno je enako, kar seveda ni res. Cesto tlakujejo s kockami, stike pa zalivajo s smolo res kakor prvi dan, toda naredili so tudj že nekai, tlak je položen od pošte do Knaflieve ulice. Tilak, dobro zalit s smolo, še nazadnje posiipljejo z drobnim doJomitnim peskom. Ob bifeju so včeraj asfaltirali hodnik, kar so si ogledali tudi dijaki Gradbene srednje šole s strokovnim učiteljem. Razume se, da si takšna dela ogledujejo tudi mnogi meščani ves dan, nekateri pa tudi nič ne vidijo ter mnogokrat zabredejo celo na sveži asfađt. Asfaltne kocke tope v štirih velikih kotlih pred vhodom kavarne Zvezde in a ta Živili nič ne vzklikajo ne »Z&viii!« in ne *Dol z njimU Odkar se je Zvezda sprijaznila s krampi in lopatami, jo je vse drugo zapustilo, niti penzijonistov ne vidiš, kavke in vrabci so se pa menda za vedno poslovili od gostoljubnih kostanjev, jim je pač dolgčas za kavarniškim vrtom in gosti. Tudi Kavarna čaka na boljše čase.« Smarnice menda niso »prepovedane« cvetlice in tudi prodajati jfti ni greh na naših ulicah, zato se pa sme tudi kaj reči o njih, če že govorimo o vsemogočih dišavah. Včeraj smo videti v Prešernovi ulica od ranega jutra do 16. popoldne dve podjetni cvetličarni z dvema polnima košarama smarnic. B'.'i sta že takorekoč zreli dekleti, ki vesta, kako je z rožami in poetičnimi pomfladnimi zadevami. Prijeli sta vsakega fanta, saj fantje pač morajo — po njunem mnenju — biti kavadirji ter svoie izvoljenke kar zasipavati s cvetjem, no/ gospodične pa morajo biti tudi prijateljice cvetja, zato sta poskušali srečo tudi pri njih. Smarnic je šlo nekaj v denar, več fantov od fare pa sta dekleti okitite s šopki tudi brez tega, v trgovskem smislu — za reklamo. Četudi sta prodajali povsem druga poleg druge, ni bUo med njima nobene vzajemnosti, trgali sta se za kupce, konkurenca je bHa v pravem pomenu besede umazana, n. pr. če je ena ponujala oklevajočemu kupcu štiri šopke za dinarček, je druga hotela po-streči že s celo butaro cvetja za isto ceno, zlasti še, če je bil kupec fant Dekleti sta doma izpod Krima, zato je nelojalna konkurenca umljiva, zlasti še, ker se meščani požvižgajo na šmarnice ter jim je ljubša Ljubljanica z vonjavam in senzacijami. Te dni je zopet tam okoli strahovite gneča. Včeraj so tvorifi radovedneži okoli prostora, kjer kopljejo temelj za opornic PTed Maverjevo trgovino, idealno zagatno steno toliko jih je bilo. Ob levi in desni strani frančiškanskega mostu je pel po en kompresor. Na Cankarjevem nabrežju so s kopanjem temelja za opornik prvega mostu pri kraju, zdaj Še razširjajo temelj na dna. Ma drugi strani frančiškanskega mostu, v Šolskem drevoredu, je pa kopanje temetja zelo otežkočeno, ker !e v zemlji star kamnit obrežni zid, menda tudi del opornfta frančiškanskega mostu. To zidovje se pa ne da razkopati le navadnim orodjem, zato ga drobe s svedri kompresorja. Kamen je zelo trd ter se pod svedrom krušajo !e drobni koščki. Pri drugem temelju, pod Prešernovim spomenikom, je pri kopanju tudi precej težav. Starih žnavih pilotov, ki so jih pri kopanju odkrili, bi ne mog!i drugače hitreje odstraniti, zato !m pulijo iz zemlie s pomočjo dvigalnih vreten. Največ opravka ie pa imel včeraj dež, ki je tudi proti večeru triumftrai nad razgibano Ljubljano. Danes in vse dni do sobote dnevno ob pol 3. popoldne AFRIKA GOVORI Senzacija! v Elitnem kinu Matici Iz policijske kronike LJubljana, 21. maja. Včeraj popoldne med 15. in 18. je nekdo vlomil v urad župnišča frančiškanske cerkve ter odnesel župniku p. Ovidu Rantu okrog 300 Din. — Trgovski sluga Alojzij Kastelic, zaposlen pri tvrdki Novak na Kongresnem trgu, je prijavil, da mu je nekdo v noči od 18. na 19. t m. odnesel 'z veže v hiši št. 15 na Kongresnem trgu tri metre platna v vrednosti 150 Din. Včeraj je bil policiji ovaden delavec France Tonu Mož je gnal po Poljanski cesti vola proti klavnici. Sedel ie na kolesu in vola gnal seboj ter ga med potjo neusmiljeno pretepal, tako da so se pasantje zgražali. Policija ga bo občutno kaznovala in bo v bodoče proti mučiteijem živali sploh najstrožje postopala. Ribarski sestanek ▼ Bohinjski Bistrici Polovična vožnja! — Zborovanje In ogled Imovinskega ribjega zavoda, ZeiezniSko ministrstvo je z odlokom t dne 20. t. m. št. 13.491, dovolilo polovično vožnjo z vseh postaj v Bohinjsko Bistrico za vse one, ki se udeleže ribarskega sestanka v Bohinjski Bistrici dne 23. in 24. t. m. Vsak naj kupi na odhodni postaji celi vozni listek, ki velja nato s potrdilom, da se je dotičnik udeležil ribarskega sestanka in ki ga dobi v nedeljo pri odboru Ribarskega društva v hotelu »Triglav«, tudi za vožnjo nazaj. Zborovanje se bo vršilo po dnevnem redu, kakor je bil že objavljen, dne 23. t. m. od 19. do 21. v hotelu »Triglav« in se bo po potrebi nadaljevalo v nedeljo 24. od 7. do 9. ure. Ogled banovinskega ribjega zavoda se prične točno ob 9. Skupni odhod izpred hotela »Triglava«. Ogled bo trajal približno dve uri. Zavod, kjer se razen vališca vzgajajo velike postrvj vseh vrst in jih krmijo z mesom, je docela nov in najmo-derneje urejen, vreden, da si ga vsakdo ogleda. Opozarjamo nanj vsakogar, ki se bavi z ribarskim športom in ki se zanima za ribarstvo. Po ogledu skupno kosMo v hotelu »Triglav«. Kosilo stane 16 Din (iuha, pečenka. 2 prikuhti, močnata jed) Ta cena velja samo za one, ki se Ribarskemu društvu prijavijo do petka 22. t. m. ob 11. Odhod iz Ljubljane v soboto 23. t. m. z osebnim vlakom deloma ob 11.35, deloma pa popoldne ob 15.35. Zunanji udeležene: naj se po tem ravnajo. Prenočišče v hotelu »Triglav« za prijavljence 10 Din za osebo. Kdor bj se ne mogel udeležriti zborovanja v soboto, se lahko pripelje k ogledu ribjega zavoda Še v nedeljo zjutraj s turi sto vskim vlakom. Razpisani službi Kraljevska banaka uprava v Lj-ubldan-i razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v splošni bolnici v Mariboru službo banovonekega bolnidnega lekarnarja. Bol-nični lekarnar mora imeti kvalifikacijo za samostojno vod i te v lekarne. Prosilci za to službo morajo rzpoknje-vati splošne pogoje za epregeni v državno službo ter dokazati, da so upravičeni za samostojno vodsuvo lekarne. Lastnoročno pisane dn s kodkom na 5 Din kođkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovaninn i prilogami je vložiti najkasneje đo 10. junija prt kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljnilb ljama. Kraljevska banska npr »v* v LflufcJJaari razjpieujje mesto zemljemerca-priipravmlka pri komisij! za agrarne operacije v Ldob-Irjaan! z mesečno plačo Din 1660. Odtegljaji za uradniški pokojninski fond Državna Hipoteksrna banka opozarja državna oblastva na navodila o izvrševanju jiiomf mudrih izdatkov ki dohodkov za leto 1981-32. >6hifbene novinec SL 108» XXXIII, s dne 15. maja t_ L, zlasti pa na točko VL drugega oddelka, v kateri Je pojasnjen način vplačevanja In izročanja odtegljajev aa uradniški pokojninski fond. Zneski zrn ta fond se pošljejo t smislu te točke naravnost po Poštni kiancOmcl na čekovni račun št. 56.006 direkciji Samostalnih fondova Državne bipotekarne banke v Beogradu. Oblastva, ki nimajo svojih čekovnih računov, naj zahtevajo od direkcije Samostalnih fondova potrebno Število položnic čekovnega računa ŠL 56.006. — Is glavne podružnice Državne hipotekama banke v Ljuoljani. Upokojencem s pokoiisnsfttat prejemki po zakonu o civilnih aiadufldk % dne 31. juftla 1923. Zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931, § 272, prvi odstavek, določa, da so dolžni državni uslužbenci, ki jih ie zatekel ta zakon kot vnokojeucc s pokojninskimi prejemki po zakonu o crvHmh uradnikih ki ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923, plačeva« od dne, ko stopi ta zakon v veljavo (torej od 1. aprila 1931) v uradniški pokojninski sklad. Osnova za vplačevanje so oni prejemki, ki so bHi osnova za odmero osebne pokojnine, a kot čas vplačevanja se j«n šteje ves oni čas do dne vpokojitve, ki se jim je bol priznat z izvršno rešitvijo za osebno pokojnino. Za čas od upokojitve do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, smelo taki državni uslužbenci naknadno vplačati prispevke v urad. miški pokojninski sklad, v katerem primeru se jim ta čas Šteje za odmero rodbinske pokojnine. Osnova za odmero pokojnine pa je bua osnovna in položajna placa bi *—irlsi, torej znaša prispevek v pokojninski sklad 5% od teh aktivnih prejemkov, ne pa 5% od priznane pokojnine. Po § 144 se pobirajo prispevki za pokojninski skiad po službeni dolžnosti ob izplačevanju prejemkov in j« morado ra-čunodajniki poslati v 20 dneh potem, ko so se prejemki izplačan Državni napotekarni banki, drugače pa plačati od otfh po preteku tega roka 6* obresti v korist sklada. Zato se bodo vsem tem vpokojencem odtegnili prispevki za pokojninski sklad za mesec aorti, maj fei junij 1931 naenkrat od pokojninskih prefenskO* za junij 1901, v bodoče se bodo pa odtegovali redno mesečno. Za naknadna vplačila prispevkov v uradniški pokojninski sklad za čas od vpokojitve do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, bo pa predpisa! natančnejše odredbe minister za finance s posebno uredbo, o Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu dobri in poceni platneni čevlji VIKTORIA s Slvonlml sumi podplati DETALJNE CENE PO PARU: številke 24-27. 25-34. 35-41. 42-40 D.nar30-35-50-60- Dobilo se v vseh troovtnah eevftev. Na veliko ari Palma Zacreb, pošti! piedaf Zlo. Na vsakem podplatu zaščitni znek WIMPASSIN G Ugodna fazona, elastična hoja i Sive. bete in črne za snironje In na span?o. Domači Izdatek. kateri bodo vpokojened obveščeni pravočasno. Flnan, direkcija, odsek za računovodstvo: Paternoster m. p. Pomočnik bana na dopustu Gospod pomočnik bana dr. Otmar Pirfc-majer nastopi danes dopust in ne bo sprejemal strank do 5. Junija. Nazadovanje brezposelnosti v Ljubljani LJubljana, 21. mada. Meneča matfa Je v Ldufcljanl brezposelnost zaradi aasojSU novdn gradbenih, tla-Ipuuatoah Jn stavbenih del anatno nazadovala. Dočtan Je fcnela borsa dela se preteku mesee v evidenci nad 2600 breaposel neh oseb -meti profuuaj. Je v maja njin ite-iviio padlo za poldrag tisoč. Sedaj ima borsa dela v evidenci prrflbllino 1090 oaeb, pa tudi to število bi se zmanjšajo, če bi naša podjetja, zlasti stavfana, ne zaposlovala toiiko delavcev s Juga, pa tojdi moeemcev. Dotok Bošnjakov In DaJmattocenr v Ldnb-Dano Je namreč zelo veUk. Nedelja v Tržiču Tržič, 19 maja. TtrSSka nedeHa je bila tokrat jako bogata na razo* prireditvah in dogodkih. Dopokrae ie bffla slovesno otvori ena ob majhni navzočnosti triKSkega obrtništva zaključna razstava obrtno - nada$evafoe šole v telovadnici meščanske šole. Vajenci in vajenke so pokaza* prav lepe uspehe pri svoihV risarskih iadefkfh te vseh strok Obrtnega življenja. Posebno pohvalno moramo omeniti čevljarski oddelek, kjer so zgodovinski prikazi razvoja čevljarske obrti pri Egipčanih zbujali posebno pozornost Najpridneiši vajenci so dobiti primerne nagrade za vzpodbudo. Ker je na Šoli m to menda na edini sofi uvedeno tudi petje in telovadba, so vaienci nastopili tudi s pevskimi in telovadnimi točkami in se odrezali v splošno zadovoljstvo. Vodja Šole se je v svojem otvoritvenem govoru dotflcniJ vprašanja pešamja obrti tn pokazat smernice za povzdigo obrtu Razstava je bHa ves dan odprta in jo je po-setflo lepo število Hudi. AgUno gasflsko društvo v Lomu nad Tržičem je vprizorik) v širokem hodniku nove šole, ki je med tem dobila že tudi lep vrt, pod vodstvom svojega načelnika, šolskega upravitelja g. Kusa Dobo viško ve. seloigro »Radikalna kurac. Vsi igraloi so brez izjeme pokazan* toliko prisotnosti *n neprisOlenost, da je bit užitek gledati jih. Reči moramo, da smo šli v Lom z resničnim predsodkom, ali bodo kos svoji nalogu ali ne. Pa smo bfli prav priletno presenečeni in iskreno želimo, da bi korakali vrli Lomljani po tej poti dalje. Igro ponove na fcfakoStni ponedeljek popoldne in priporočamo tržiSkim izletnikom, da si Jo ogledajo, gotovo jim ne bo zal. Drugo gaiilsko društvo, namreč ono v Bistrici pri Tržiču, je napravuo svojo prvo vrtno veselico v prostorih g. AfJančTča s sodefovaniem triHške godbe na prhala in domačega sram!a Srečo!ov in druge za- bave so spravile StevBno občinstvo v najboljšo voljo, koštrun je pa ostal le v Bistrici m je tudi prav tako. TrftSka godba je neumorno svirala iu žeta za svoje že prav dobro igro vefiko pohvalo. Obžalujemo, da ne bo nastopfla rudi pri tržiškem žnp-nem zđetu gorenjske sokolske župe. Vzrok je katoliška akcija. Zvečer po šmarmcah so odigrali tržiški igralci lepo dramo »Spadaj, moja deklica« v bolj slabo zasedeni dvorani na Skali. Igrali so prav čuvstveno in neprisiljeno ter napravili na občinstvo globok vtis. Blagajna KoJašic si žaJibog s to prireditvijo ni odpravila svoje suše in ne bo mogla dosti pomagati prt zatiranje revščine, ki v Tržiču vedno bolj raste. Pozabiti ne smemo sporta. Tržiški sport-nfld so imeli domačo tekmo s športnim odsekom »Svubodec. Tokrat so pošteno zrna-gafi. 7 : 0 Je ■taaSSaS, katerega so lahko veseli. Koledar. ftanes: Četrtek, 2L maja 1931, katoličani: Srečko, pravoslavni: 8. meja, JelLna. Današnje prireditve. Drama: XYZ B. Opera: Večni mornar D. Kino Matica: Ljubezen preko groba. Kino Ideal: Njegov najboljši prijatelj (Harry Piel). Dežurne lekarne* Danes: Banovec, Kongresni tre. Ustar, 9v. Petra cesta, Hočevar, Sp. Šdaka. Oglašanje zdravilnih specijalitet Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša 5 58 zakona o pobijanju nalezljivih bolezni (Ur. list 137-31 ex 1930) prepoveduje reklamnim potom oglašati in priporočali način zdravljenja, sredstva in zdravila proti boleznim, navedenim v zakonu o pobijanju nalezljivih bolezni, v kolikor to ni odobreno od kompetentnih oblastev. Pravilnik o zdravilih in zdravilnih spe-crijaJitetah (Službeni list 1SS-30 ex 1930; § 12 določa, da se smejo zdravilne specijalitete, ki jih je odobrilo ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, redno o«lašati v strokovnih (zdraviliških, lekarniških, veterinarskih ali drogističnilO časopisih in drugih izdajah te vrste. Oglasi morajo biti stvarni in sestavljeni s prikladnim besedilom Kaznujejo se vsaka druga oglašanja, kakor objavljanje zahvalnic, priporočil in sličnih izjav s kinomatografi, radiom, reklamo po vlakih, izložbah in temu slično. Samo v izjemnih primerih sme ministrstvo za socijalno politiko in narodna zdravje po zaslišanju mnenja stalnem strokovnega sveta za preizkušnjo zdrav;! dovoljevati v občini interesu oglašanje zdravilnih specijailitet v dnevnih listih ali na drug način, toda s posebej odobrenim besedilom Pred sodiščem. — Priča, zakaj niste nastopili, ko sta se začela ta dva v gostilni obdelovati s stoli? — Ker sta bila v krčmi samo dva stola, gospod sodnik. Za Binkošti prinesemo v Elitnem kinu Matici premiero največjega in najnovejšega filmskega veledela LUČI VELEMESTA V glavni vlogi CHARLJE CHAPLIN Stev. ! t3 >S L O V E N S K T N ARO Dc, dne 21. maja 1981 Stran 3 Luči velemesta filmskega veledela, v katerem Igra glavno vlogo kralj vseh ko- CHARLIE CHAPLIN ELITNI KINO MATICA Dnevne vesti — Sozalje smrti VHttorJa Bjfcn. TJredni&tvu »Narod- nih Listov< je poslal nas poslanik v Pragi dr. Albert Kramar ob smrti Viktorja r>yfca naslednje sožatno p«smo: Globoko girrjen ob smrti veflkege. narodnjaka in pesnika, člana Vadeča cenjenega uredništva, g-, senatorja Viktorja Dyka, Vas prosim, da sprejmete zagotovilo mojega najglobljega sožarja. ¥es nas na »od obrani večen speondoi p i Milili u oevobodttnih idej, M je v najtežih časih vzpodbujal in tolažil tudi naše Ijadi. Večni spomin mu ohranimo tem bolj ker je bil iskren in zvest prijatelj JugogloMenov. Nase morje mu je zapelo zadcjc jugosiovensko pesem, češka zemlja mn pa otarasi njegovo atavno ime. Večrm mu slava! — Spomenik kreira Patra ▼ K astra. O priliki svečanega odkritja spomenika bva ležnosti blagopokojnemu kralju Petru L Velikemu osvoboditelja v Kastvu, pri kateri priliki bodo razvili tudi zastavo, ki jo je daroval tamkajšnjemu Sokolu Nj. Vel. kralj, bodo navzoči od Sokola kraljevine Jugoslavije namestnik starešine Pannkovič, tajnik Ante Brozovič in član izvršilnega odbora Dragic. Zastari kasnije prestokma-stedmk Peter kot stereSma Sokola kraljevine Jugoslavije. Po najvišjem nalogu bo kraljevića Petna zastopal Paankovič. — češkos*orago-ttn Gruber, konjenlSfci Stanislav Pire, Anton Krpan in Stanico Turic, zrakoplovni Egon žitnik, strojni Rudorf Lang in strokovni Dane Lil jak, poročnik: pehotni Josip Maver, Franjo Hrdl in Josip Pletikos, artiljerijski Franjo Tusar, inženjerski Alojz Božič in pehotni podporočnik Hugon Ciček; s srebrno kolajno inženjerski narednik Josip Dičko, pehotni naredniki Milan Lavrinič, Dragormr Masal, Josip Ć1-pora, Franc StraSek, Egidij Ježek in Maksimilijan Kunstelj, artiljerijski Ivan Pod-Mnec. Rudolf Ribič, Metod Žemljic, Val-ter Ozmec, Karlo Pec, Franjo Alt in Rudolf Reismau ter zrakoplovni Ferdinand Kotnik; ponarednlki pehotni Mihajlo Ko-privec fart»jerrjski Rudolf Praznik, Jjnd- V* Uzh, Bogdan Tinko, Franjo Strucelj hi Hubert Lužnik, discipltoske stroke Franjo Kovač in v mornarici vodji I. ki. Oton Porzer in Ferdo Gerl ter vodja II. M. Zvonimir Rudolf. — Mednarodni kongres za talasoterapije. Kot delegat ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje pojde na mednarodni kongres za talasoterapijo, ki bo od 26. do 28. t. m. v Belge - sur - Plage, Dimitrije Jovirić, kirurg beograjske univerze. — Beograjska borza in stabilizacijsko posojii«. Na današnji seji ' upravnega odbora beograjske borze je bilo sklenjeno, da podpiše borza pol milijona dinarjev mednarodnega 7% stabilizacijskega posojila. — Zastopnice mednarodne ženske orga-nizaeije v Sarajevu. Jutri ob 15. pridejo v Sarajevo zastopnice mednarodne ženske aljanse. Popoldne bodo imele konferenco s sarajevskim! ženami o problemu, koliko služi feminizem pacifizmu. Predavanje bo v mali dvorani občine. — Železniška konferenca v Splitu. Te dni zaseda v Splitu mednarodna komisija za železniške tarife. Navzočih je 25 delegatov raznih držav. — Natečaj za vseučilišče profesorje Dekanat juridične faknitete v Subotici je razpisal natečaj za izrednega profesorja ali docenta ekonomsko - finančnih ved !n profesorja a4i docenta javnega prava. — Razpust društev. Društvi »Zveza živilskih delavcev Jugoslavije,« podružnica v Ptuju in »Slov. lovsko društvo v Ptuju« sta razpuščeni, ker nimata pogojev za pravni obstoj. — Kje se dobe sejmske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega XI. ljubljanskega veseljma po Din 30 prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujskopro-metne ustanove in večje železniške postaje dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bik) na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. — Razid društva. »Društvo kmečkh fantov in deklet Velika Loka« se je razšlo, ker ni ne premoženja, ne članov. — Krekova koča na Rakitovcu bo za bin. kostne praznike oskrbovana. Rakitovec je dostopen iz Bohinja. No mnja Cešnjice. Zalega loga in Železnikov. Je jako lepa izletniška točka za mani izvežbane turiste. — Koči na Golici odprti. SPD naznanja, da sta Spodnja koča in Kadilnikova koča na Golici odprti in oskrbovani \h vel esejem ▼ Ljubljani se bo vršil od 30. maja do 8. junija. Z velesejmsko legitimacijo je dovoljen 50% popust na železnici. Naj nikdo ne zamudi ogledati si te velike, krasne prireditve, ki presega vse dosedanje. Rekordno število domačih m inozemskih tovarn razstavi najrazličnejše blago. Zlasti opozarjamo na oddelke tekstila, usnja, papirja, pohištva, strojev, kovin, poljedelskih strojev, moderne higijene, kuncev in umetniške razstave. Legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih, trgovskih organizaeijah, železniških postajnih blagajnah, itd. in direktno od velesejm-skega urada. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno s padavinami. Tudi včeraj je bik> po vseh krajih nase države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 29.4^ v Skoplju 24.3, v Zagrebu 24.1 v Sarajevu 23.4, v Mariboru 20.8, v Splitu 20.6, v Ljubljani 17.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.8; temperatura je znašala 10.9. — Dve nesreči. Alojzij Oberstal, vpoko-jeni orožniSki narednik iz Gorenje vasi, je včeraj popoldne na sprehodu padel in si zlomil desno nogo. — Marija Mazova, posestni kova žena iz Domžal, je včeraj padla in si pofikodovala levo roko. — Velik požar v Plaškem. Od torka na sredo je bilo vse mesto Plaški na nogah v strahu za svoje premožanje, ker je okrog pol 11. izbruhnil požar v poslopju Srpske štedionice. Ogenj so je zelo hitro širil, tako da so morali prihiteti na pomoč tudi gasil-ci iz Ogulina. OogenJ se je pojavil v skladišču na dvorišču, kjer je tudi trgovina. Poslopje je enonadstropno in ogenj se je hitro razširil tudi na glavno poslopje. Na nesrečo Je pričel pihat! moCan veter In ogenj se Je razširil tudi na sosedna hiše in gospodar* ska poslopja Z vseh strani so prihiteli gs-ailcu ker je bilo nevarno, da ne pogori vse mestece. Oblasti so ugotovila, da je bil požar podtaknjen. Skoda znata okrog enega milijona Din. ker je vet poslopij zgorelo ao tal, prav tako velika je pa škoda v skladiščih in na gospodarskih poslopjih. — Brat ubil brata. Pretresljiva rodbinska tragedija se je v torek odigrala v vasi Gornji Bukovac pri Zagrebu. Brata Ivan in Vinko Mihetec. oba posestnika v omenjeni vasi, sta se mirno pogovarjala o zameni posestva. V pogovoru in je zmotil posestnik Maks Božič, ki ga je Ivan zelo sovražil. Začela sta se prepirati, v prepir se je vmešal tudi Vinko in očital bratu, da nima povoda prepirati se z Božičem. To je bilo povod, da se je Ivan še bo4J razburil in končno se te z bratom spri. Posestnik Pernar ju je razdvojil, nakar je odšel Vinko domov, Ivan je pa krenil v gostMno, kjer je začel popivati Pijan ;e okrog 7. zvečer prflcolovratil pred bratovo hišo in začel Vinka izzivati. Vinko se ie oborožil s kolom in odhite! na dvorišče. Ivan je bil pa kljub pijanosti urnejši ki ga je oplazil z motiko tako močno po hrbtu, da je kmalu umrl. Med pretepom je bi!a težko poškodovana tudi Vinkova žena, ki je hotela moža braniti. VVfeč strašne posledice svoje nepremfSBenosti, je rvan pobegnil, včeraj se je pa sam javil sodišču v Zagrebu. — Samomor evangeiskega župnika. V vasi Lukač bfizu Virovitice so našfi v torek kmetje v mlaki krvi evangelskega župnika Jakoba MiiHerja mrtvega. Mož si je z britvijo prerezal vrat Mulfer je b?J star 52 let, bil je oče štirih otrok. Vzrok samomora je bila baje žalost zaradi smrti najmlajše hčerke, ki mu je nedavno umrfa, deloma je pa bila tragediji kriva beda. — Zaradi dveh dinarjev ubH prijatelja. Pet kmetov iz Ladakova pri Varaždinu ie neslo kokoši na trg v Zagreb. Posestniku Jakobu Jambrešiču so dali denar, da jim kupi vozne listke. Od denarja je Jambrešiču ostalo 2 dinarja, zaradi katerih so se sprli, pozneje pa pomirilL Domov grede so krenila v gostilno, ko so io pa zapustil, so se na cesti zaradi dveh dinarjev zopet sprli Med prepirom je Jambrešič udari Janka Zakmana, ta je pa potegnil nož in ga sunil v vrat Jambrešič je bH takoj mrtev. Žakman se je pa za svoje junaštvo včeraj zagovarjal pred sodiščem v Varaždinu, ki ga je obsodilo na dve leti ječe In dveletno izgubo Častnih pravic. — Bluze v krasni izbiri in solidni ceni, Šterk nasl. KARi>HCNIK. Stari trg. 55L — Obledele obleka barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz —Ij Trgovine na binkoštni ponedeljek 25. t m. smejo biti v zmislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratovalnic člen 33. odprte. Gremij trgovcev. —Ij Nalivi, deževje niso nič kaj zdravi za naše ceste — znana stvar — in še tem manj za ljudi, ki morajo ob slabem vremenu hoditi po mestu, zlasti če so ceste m hodniki v pravem pomenu besede poplavljeni. Na Tržaški cesti ie nastalo včeraj čez nekaj ur pravo jezero, krivda je pač v tem, ker je deževalo, če je pa za-mašen požiralnik, je postranskega pomena. Tudi na Bleiweisovi cesti se opaža isto, odkar so prestavili požiralnike proti sredi ceste v smislu ureditve cestišča pri tlakovanju. Ceste pa ne tlakujejo, voda zastaja v obcestnih jarkih, ki nimajo več odtokov, in ni pomoči. Tolažiti se moramo in moremo le z lepšim vremenom —Ij Akademiki! Vpisovanje v novoustanovljeno akademsko podružnico družbe sv Cirila in Metoda, se vrši v prostorih CM'D, Beethownova 2, pritličje, levo, in sicer ob sledečih urah: V ponedeljek od 8—9., v torek od U.—12., v sredo od 16. do 17., v četrtek od 11. do 12., v petek oi 11.—12., v soboto od 11.—12. Stopite v naše vrste vsi, ki se zavedate potrebnosti narodno - obrambnega pokreta med akademsko mladino! — Odbor. —Ij Javna produkcija gojencev konser-va torij a ie v petek jasno pokazala, kako intenzivno in s kakim uspehom se goji glasba na ljubljanskem konservatoriju. V petek je nastopil komorni kvartet, kateremu so vsi kritiki priznali, da je že danes prav izvrstno vigran in da ie njegovo izvajanje na jako visoki umetniški stopnji. Prireditev, ki je imela sicer naslov javne produkcije, bi prav lahko m z vso pravico imenovali koncert. Opozarjamo, da bo TI Drodukciia. na kateri se bo izvajala cela vrsta klavirskih skladb in samospevov ter klavirski trio odličnega češkega komponista Vitezslava Novaka iutri. v petek, v R1-harmonični dvorani. Vstopnice in spored se dobe v Matični knjigarni. Začetek ob 30. Vabimo k obimi udeležbi. —Ij Zveza slovenskih vojakov Ljubi Jana . Moste se vsem. ki so z darovi aH delom pripornogfi, da se je proslava petletnice izvršila tako veličasmo, tem potom prav iskreno zahvarjtrje. — Odbor. 260n —H Sočan! In prlfateHl Soče! Na binkoštni ponedeljek 25. t. m se vrši v lepem in senčnatem vrtu gostilne Pavletič (Rei-ninghaus) v Spodnji Šiški domača veselica s šaljivo poŠto, srecoloviom z mnogimi krasnimi dobitki ter godbo s plesom na lepo okrašenem plesišču na prostem. — Vstopnina k prireditvi samo 5 Din. Priče-tek ob 3. popoldne. Cisti dobiček je za dobrodelne namene. Pridite! 250n —Ij Ruska Matiea. Ruska Matica priredi v soboto 23 t. m. ob 20. uri v prostorih Francoskega instituta književni večer ob 1(XMetnici rojstva slavnega ruskega pisatelja N. S. Ljeskova z nastopnim spor*-donr- 1- Univ. prof. dr. Evgen Spektorskl: Uvodna beseda. 2. Dr. N. PreobraženskiJ: predavanje — K stoletnici rojstva N. S. Ljeskova, d. Recitala odlomkov iz del N. S. Ljeskova: a) G. K. Saharov: »Pravljica o levičniku«; b) gospa M. Maver: Odlomek Iz povesti >Bolevnica<; e) Dr. N. PreobraženskiJ: Dnevnik Tuberozova iz romana >Sobo rjane« in odlomek h >ZaKaranega ro-marjac Vata* — Iz gledališke pisarne. Drama vpr -zori drevi Klabundovo igro »XYZ« za red j B, jutri pa v opernem gledališču misterij »Slehernik« za red E. — Na binkoštno nedeljo popoldne se ponovi vesela pravljica »Princezka in pastirček« po znižanih cenah. — Opera ponovi drevi »Večnega mornarja« za red B. v soboto pa vprizori prvič v letošnji sezoni »2idovko« z go Zlato Gjungjevac - Gaveflovo v naslovni vlogi. Eleazarja bo pel prvič na našem odru g. Šimenc. —Ij >Afrika govori«. Danes, jutri in v soboto, bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice govoreči kulturni vele-film >Afrika govori«. Na krasni film opozarjamo občinstvo. Predstave vsak dan ob 14-30. Ij— EkskorzHski odsek »OPEST« sporoča članstvu, da se sprejme še nekaj udeležencev za ekskurzijo v Nemčijo Prisrlssi s kavcijo naj se pošljejo najkasneje do 1. jtmija na »OPEST« Ljubljana. Bor?tn'-kov trg l. —Ij Redni občni zbor Zveze za turski promet v LJubljani se bo vrši! v petek 29 t. m. ob pol 18. ari v sejni dvorani zbornice za Trgovino, obrt m industrijo. ICOLIN9KA TVOBNItA CIKORMC LJUBLJANA. Ošeusna in zdrava Usmrtitev morilca Živkovića-Nikolića V torek je bil obešen v Nišu čevljarski pomočnik živ-kovlć-Nikolić ki je umoril opančarja Manojlovića V soboto so v Beogradu obesili orož-n:ka 2.ivaljevica zaradd roparskega umora učiteljice M"Mon kovice ve, v torek zjutraj je bil pa v N«šu justificiran čevljarski pomočnik Bogomir 2ivković»Nikolič. kn je umoril 1 r"tee mirno lovil ribe na rečici Mora vici. Sodišče prve instance je obsodilo /tiv* k' vica na smrt, a zagovornik ie vložil priziv in apelacijske sodišče je odredilo ponovno preiskavo, zagovornik se je pa zopet pritožil. Kasaoija je odločila, da je za sodbo ŽivkovkSa pristojna porota, ker spadajo roparski umori pred porotno so* dišce. Ker je NRkolič izjavil, da se ne ke» sa svojega dejanja je bil obsojen na smrt m odbrta je bi4a tudi pomilostitev. Iz Beo* grada se je pripeljal v ponedeljek krvnik Dragotm Hardt in takoj pripravil vse po* trebno. Morilec je popolnoma hladnokrvno sprejel vest, da bo usmrćen, in podpisal zapisnik brez posebnega razburjenja. Pro* sil je za sestanek z novinarji in s svojim zagovornikom, kar mu je bilo tudi dovo* Ijeno. 2ivkovic je sedel v celici okovan za mizo. kjer >e bi4 bleb belega kruha m cvga* rete. Ta beri hleb je karakteristrčen za zadnje ure obsojenca, ker te ure Srbi rme= nujejo po belem kruhu, da je obsojenec »aa belem hlebu«. Novinarjem je povedal ves dogodek in na vprašanje, če se kesa, je odgovoril: »Ne kesa m se, da sem ubil MarK>#ovi6a, ker je to od mene tudi za* služil — samo kesam se. ker sem to storil tako mlad. saj on ne zasluži mojih 24 let.« Nato : obsojenec dal nekatere nasvete rakrfim in starim, naj se ne pregreSe s takimi deli. "eš: »V teh 14 mesecih v za* poru sem šele začutil, kaj je pravo žrv» ljenje.« Pop-Tine so mu postregli z vinom, slaščicami in drugimi stvarmi Bil je do* bro razpoložen, prepeval je in igral karte, ter se šalil * stražarji. Noč je prehdel v pogovoru z njimi in te?Vo je čaka!, kdaj pride kak njegov "sorodnik. Zjutraj okrog 3. se je pričel zbirati ? so ljudje vedeli, da vstop k •jstifikaciji ni dovoljen. Po 3 uri so nrišl upravn:.; policije, pr-^sed-mk okrožnega sodišča s soaV11 in sreski načelnik. sta pa -asrtopala dva občinska svetnika. Sestanek z očetom Ob pol 5. ga je prišel obiskat oče EH» mitrije. starec 70 let upacHega lica. ubit. sključen in objokan. Glasno >e jokal in pričel je glaano tožiti, kakor bi objokoval mrtveca: »Jao, sine, moja moč . . .« Potem je pa umolknil, objel sina, ga poljubil na čelo in ga oblAl s sofaamL Po dolgem ihfcenju je mož zastokal: »Resnica, da je 12 let cd hiše. ali moje dete je in bok me . . .« Srn je pa mml objokanega očeta: »Ne joči. tata. fllo m flfttfer ne poptaviK ved* no je bila teka moja usoda. Umiram za* dovoljen, ker fe zadoščeno pravici. Povej mojim, naj me ne objokujejo in n-tj m4 odpuste.« .Oče je pa jokal Se neprestano, sM mo* rilcu je bilo kakor da se ga očetov jok ne tiče. Vzel je svinčnik in košček papirja ter napisal nekaj vrstic kaznibvškemu pazniku, ki je z njdm lepo ravnal v ječi. Potem je pa viel obleko, ki mu jc je pri* nese! oče, in dejal: »Hlače imam še dobre in preoblekel bom samo srajco Nato je p* posedal čevlje rekoč: »Prašni so, aH vendar nima smisla, da bi šel takle* in p> giedal je na svoje copate. »Kesam se« Prišel je čas, da stari oče oVde, Ver je prihajal svečenik, de obsojene* izpove. tOdputtt mi, oče«, je reke! obtoženec "m/ solza, oče je pa ff'asno jojtal »Ali p.'re mati? Pozdravi jo in pms:, naj rc! oanusti.ot svečenik ga je izpot dsl b!^xl. *eeen gleda pobožno ki ne da bi "renil v oči sivolasega svečenika *A1' se kesaž, sinko?* j-Kesam se.« \ celici pobožna tišina morilec je pa -kionii glavo in se pobožno križa. >'Bog je dober in milos:;v Oprosti, Go* »pode Bože grehe rabu tvojemu« . . . Odveza. Popolna tišina, samo vzdih iz morilčevih prsi Ob 5.20 so pripeljali 2ik je pa sleke! rokavice In jih vrgel obešenemu pod no^" »Jaz nisem kriv tvoje smrti.« Nato se je pa obrnil k upravniku poli« cije: Gospod upravnik, pravici je zado* ščeno! Potem so pročitali 2'vkovićevo pismo kaznilniškemu pazniku, kjer ga prosi, naj njegove stvari izroči svojcem in sporoči njegovo poslednjo željo, da ga prenese v rojstno vas in ga pokopi e jo tam, kjer je odrasel in preživel svoja otroška leta. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova e. 12« čreva se po smrti podaljšajo Na vprašanje, kako dolga so človeška čreva, ni še nihče točno odgovoril. Zdravniki so pri obdukcijah izmerili mnogim mrličem čreva in izkazalo se je, da so dolga 4.6 do 67 m. Ta dolžina črev v človeškem truplu pa ne odgovarja dolžini, ki jo dobimo, če rentgeniziramo živega človeka. Dolžina se zdi v tem primeru mnocro manjša. Sele nedavno sta se energično lotila tega problema holandska učenjaka Rys in Schemher. Mož. na katerem sta hotela napraviti poskus, je moral pogoltniti 3.5 mm debelo sondo, napolnjeno 8 toriumoksidom. Živčevje v drobovju je potiskalo sondo naprej. Premikanje sonde sta učenjaka točno pre-stregla na fotografski plošči z Kentge-novimi žarki narejenega posnetka. Sonda je bila tako lahka, da drobovja pri prebavi ni ovirala Tako sta učenjaka izmerila človeška erevosa in ugotovila, da so dolga 2.2 do 2.9 m, kar se nikakor ne ujema z merjenjem pri obdukcijah. Iz tega sledi, da so čreva pri živem človeku mnogo krajša, kakor pri mrtvem Dokler je človek živ, so mišice črev obročkaste in napete, po smrti pa mišice popuste in čreva se podaljšajo. To so dognali tudi na psu. ki je imel tik no smrti poldrugi meter dolga čreva. čez 15 tir pa že 3 82 m. NOGAVICE i ŽIGOM Ihfbdffefc naj*npie#e» zato Pesnik lo kritik. — Jaz žhrrm samo od svojega duha. — Zato si tako sestradan. ^^99999999999796990690 Stran 4 SLOVENSKI K ARO Dc dne 91. ms)i 1931 Stev. 113 Okotz 27 Skrivnostni jezdec — Kje si bila? — je vprašal osorno. — Pri gospe Andrewsovi sem bila. — Ali si hotela videti samo njo? — Seveda, — je odgovorila Co-himbina nekam boječe. — Ali nisi hotela videti tudi W51-sona Moora? — Ne. — In gotovo boš zatrjevala, da nisi imela niti pojma, da se mudri pri An-drewsovih. — Saj res nisem vedela, — je za-jecljala Columlbma. — No, aH si ga videla? **Wk — Da, toda samo slučajno. — Ah! Ali ne lažes. Coksrjbma? Vroča kri je zalila CoJurnblni lica* kakor da je dobila krepko zaušnico. — Oče! — je vzkliknila v bolestnem presenečenju. Stari Bettouods se je zdel nedostopen, mračen in nevoljen, kakor da je nastala v njegovem čustvovanju m mišljenju težka kriza, ki je obdela njegove možgane. Navadno je bil trezen, razsoden, možat in odkrit, pa naj se je zgodilo karkoE, zdaj je bil pa naenkrat ves zmeden in zdvojen. — Odgovori vendar na mode vprašanje. Ali lažeŠ? Stari menda ni videl, kako hudo so jo zadele njegove besede, ali se pa zmenil ni za to. — Nikoh bi ti ne mogla lagati, — je odgovorila z drhtečim glasom. Težak, zasenčen pogled njegovih vefikih oči je počival na nji, kakor da mu je postala nov. zamotan problem. — Toda Moora si videla, mar ne? — Da, oče--Cofasnbina se ni več bala. — In govorila si tudi z njim? — Seveda sem. — Dekle, to mi ne ugaja in ne ugaja mi tudi, kako me gledaš m govoriš z menoj. — Zelo mi je žal. Na tem se ne da nič izprememtt. — Kaj ti je pa natvezil ta cowboy? — Govorila sva o njegovi ranjeni nogi. — In o čem Se? — je vprašal Bel-iounds osorno. — O njegovih — najnovejših namerah. — Ah! Da se hoče naseliti v Sage Creek Vailevu. jeli? — Da, oče. — Si mu prigovarjala, naj stori to? — Jaz? Ne, prigovarjala mu pa res nisem. — Ni še dolgo tega, ko si mi dejala, da ta dečko ni zaljubljen vate, Co-lumbma. AH moreš danes ponoviti to — ali še vedno trdiš, da ni zateleban vate? — Še nikoH ni črhnil o tem besedice, nikoli nisem verjela tega in danes sem prepričana, da se motiš. — Ah! Da, takrat, istega dne si bila enako trdno prepričana, da ti ni prav nič do tega fanta. Si še zdaj prepričana o tem? — Ne! — je zašepetala Cohimbna. Drhtela je pod s hitnjo neznane moči. Za vse na svetu bi se ne izognila v obrambo svojega novega, naraščajočega ponosa nobenemu vprašanju tega moža, kateremu je morala biti hvaležna za svoje življenje in vzgojo. Toda pri srcu ji je bilo nekam čudno tesno. Bellouods je bil sicer zek> resen in zamišljen, vendar je pa vse kazalo, da ne nvsJi več siliti v njo s takimi vprašanji. Menda se je bal, da bi ne slišal še več od nje. ali se je pa oglasila v njem prirojena dobrota. Toda njen odgovor ga je globoko pretresel; vrgel je svinčnik na mizo in vstal. — Bila si mi kakor hčL Vse sem storil zate, kar sem mogel. Saj ti je znana moja želja glede sina in tebe. OBE PREMIJI,. a«, so zadele tokrat pri nas kupHene srečke! Prihodnje žrebanje 20. junija 1931. Din 1,202.000 NA ŠT. 68.450 in Din 50Z.OOO ZHGREB, fiaieoa ni. 8 Ilica 15, Trg Kr. Tomlslaua 15 BANKOVNO KOMANDITNO DRUŠTVO H. REIHI DRUG NA ŠT. 9450 ♦ BEOGRAD Knez mihajloDa ulica 4? Deset zapovedi pri jedi. 1* No jej, dokler si utrujen ali vznemirjen! 2. Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, da se 3. Ne jej hlastno, ampak počasi! 4. Jedi dobro zgrfcri, da se dobro pomešajo s afino! 5. Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzo! 6. Ne pij med jedjo! 7. Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti de diši, potem boš dolgo živel! 8. Ne moči se s skrbmi med jedjo, ampak odloži jih na poznejši čas! 9l Navadi se biti med jedjo dobre volje, potem boš vedno dobro prenavljal! 1£L Vžrvaj večkrat izborne testenine »Pekatete« afi »Jajnine«, bodisi na juhi, kot prikuho ali kot samostojno jed. Z njimi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne enovit i9e Surovo maslo (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju. Franc Kolleritscb APAČE PRI GORNJI RAJ 3 ISTRIJANSKE BRAKIRCC s kratko dlako, resaste, 4—5 let stare, prodam. — Cena a 750 Din. — Dafco Makar, MetHka. 1641 URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKLE, LJUBLJANA« Pred Škofijo 15. IMS Modroce predeluje ki oclstl Uiue prahu Rudolf Sever, LJUBLJANA, Marijm trg 2 MODROCE vrhne Ia afrik, močno blago a Din *40.— zložljive postelje, posteljne oda- j je, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA. Marijin teg it. t IVAN MAGMO krojač Ljubljana, Gledališka ulica 7 se priporoča na idočo sezono. QQQQQI-I-I-I-I-I Razpis. f PtAcrjirmski zavod za nameščence v pobrani razpisuje oddajo slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, kamnoseških, parketnih, pečarskih in steklarskih del, dobavo lesenih okenskih rolojev in polaganje linoleja s* ob|ekt 0. v Gajevi talci v LjnhRanL ! IM potrebni podaflri se dobilo pri pc uradu od ZL> i. m. dalje med uradnimi 20.— Din. Zapečatene in kotefcovane ponudbe s Mn je vložiti do 2$. t m. do 12. ure opoldne pri Po-MNhdBBi zavoda za nameščence t UaWani> vJBC U LlTraan nmw. n HIŠA Z VRTOM popolnoma nova, ob glavni cesti, pripravna za obrtnika ali vpnkojenea. naprodaj srn 33JS* Dfca. — Božicaik Alojz, mizar, Podsreda. 1619 PENSION STURM. Poliča pri Lescah. Mirno, brezpr&šno letovišče. Planinski zrak, velik park, zračne, solnčne, prsne ki tople kopeli. Odlično za slabokrvne, nervozne itd. Penzija od 60 Din naprej. Zahtevajte prospekte. Najema*: Božo 1631 KRASNA IZBIRA nnftnv od M Dtn naprej. PfreobMcovaaje 28 Dtn. Salon »La Feanme Cbic«. — Anica Puhek, LlnbHana, Še-n. §VL 1646 VCLESCJMSKJ PAVILJON za fostloo se odda pod ugodnimi pogoji za čas vdesejma v najem. Naslov pove uprav* »Slov. Naroda«. 1645 SAMOSTOJ. PRODAJALKA v modne manufakturni trgovka, ki tovori nemški ki hrvatski, dobi taksi sneto pri Bela Kciemen, Čakovec, 1643 NOVO UČNO HIŠO obstoječo iz 3 sob, kuhinje, pralnice, kleti, lep vrt, krasna ofaoJka, oddaljeno IS mkmt od neštete, oddam v najem. RrtporoaKve za vpokoienca. PoiasnSa v okraja hise daje Osftcsft, foselina, Šmartno ob Pakt 1^42 Sebi lamemtt in jim ljubim pripravite največje veselje xa praznike, ako jim nabavite radio-prejema-lec Toda biti samo Philips; boste postali zavidanja posestnik Pbilips-preje-In zvočnika. Hecesnove desbe raznih dimenzij, popolnoma sobe za mizarje ima stalno v za togi „Ilirija**, d. i o. l, LJUBLJANA« Dunajaka eeata it. 4S Telefon tU 28—20, EEEEEEEEE BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. SS (na Balkanu) Telefon 84—34 PUCH MOTORNA KOLESA 250 in 500 cm8 na odplačilo v 18 mesečnih obrokBi fissjsft JosJfi jSiosBfisfib m Saj ijjerodno samo pri generalnem zastopniku ALOJZ USSAR zaloga šivalnih strojev, koles in motorjev Maribor, Trg Svobode št. 2 (prej Gosposka ulica 20). Istotam se dobijo tudi nadomesttfni deii «k__za Puch - motorje. ■