Leto XLVII - št. 73 ■ CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 16. septembra 1994 Prva in glavna delitev Tekstilindusove stečajne mase Delavcem izplačujejo v gotovim Med upnike bodo razdelili 1,1 mijarde tolarjev, kmalu pa lahko pričakujejo drugo delitev m 11 Kranj, 15. septembra - Upniki kranjskega Tekstilindusa v stečaju so dočakali prvo in glavno delitev stečajne mase, ki se je začela danes, najprej za bivše delavce, ki jim terjatve izplačujejo v gotovini. V začetku prihodnjega tedna pa bodo izplačani največji upniki, med njimi ima 62-odstotni delež Gorenjska banka. Za prvo delitev ie pripravljenih 1,1 milijarde tolarjev, deloma je to kupnina, saj so bila poleg tovarne na Goren-jesavski v Kranju prodana tudi stanovanja in počitniška domov v Bohinju in na Krvavcu, druga polovica denarja pa se je natekla iz poslovanja. Po uvedbi stečaja 6. novembra 1991je namreč proizvodnja v skrčenem obsegu tekla naprej. Med 1850 upniki je kar 1.650 delavcev, ki jim bodo te dni izplačali približno 38 miljonov tolarjev, gre za neizplačne regrese, odpravnine, prevoze na delo in potne stroške, medtem ko so bili pri neizplačnih plačah privilegirani upnik in so jih za dober mesec dobili že spo-maldi 1992. Ker imajo prednost tudi nesporne hipoteke, je tudi Gorenjska banka doslej že dobila 235 milijonov tolarjev, pri prvi in glavni delitvi stečajne mase pa bo dobila 680 milijonov tolarjev. Stečajni upravitelj Janez Mlakar nam je povedal, da lahko upniki kmalu pričakujejo drugo delitev stečajne mase. Prva je bila namreč pripravljena že januarja letos, zaradi pritožbe Gorenjske banke na obračun obresti pa se je delitev zavlekla v september. Zaradi gospodarnega ravnanja z denarjem pa ima Tekstilindus zdaj na računu že skoraj 1,8 milijarde tolarjev, torej kar 700 milijonov tolarjev več, kot bodo zdaj razdelili. • M. V. Državni zbor ostal brez predsednika Rigelniku aplavz, kandidatom pa premalo glasov Prvi poskus, da bi izvolili novega predsednika državnega zbora, ni uspel, zato ga bo vodil najstarejši poslanec dr. France Bučar. Ljubljana, 15. septembra - Slovo dosedanjega predsednika državnega zbora mag. Hermana Rigelnika, ki se je poslancem zahvalil za dosedanje skupno delo, v njihovem imenu pa mu je zahvalo in priznanje za opravljeno delo izrekel podpredsednik dr. Lev Kreft, je bilo pospremljeno z glasnim aplavzom. Dvakratno tajno glaso- vanje pa je pokazalo, da nobeden od dveh kandidatov ni zbral potrebnega števila glasov, saj je Jožefu Školču enkrat zmanjkal en, drugič pa dva glasova, dr. Janez Podobnik pa jih je zbral le približno polovico. Državni zbor je za novi kandidacijski postopek določil kot skrajni rok četrtek (včeraj) ob 19. uri, s ponovnimi volitvami pa naj bi poskusili danes. Ob vsem tem se pojavljajo tudi nekatere črnoglede napovedi o parlamentarni krizi, ki naj bi jo razreševali morda celo z izrednimi državnozbors-kimi volitvami. Več o zasedanju državnega zbora na 2. strani. • Š. Ž. * ♦ ♦ nvestiaja v znanji * investicija za življenje LJUDSKA UNIVERZA KRANJ 35 let izkušenj Krog možnih lokacij za radovljiško deponijo se oži Spodnji deli ali Zadnja snožet? Inštitut za ekološki inženiring Maribor je ugotovil, da sta za novo odlagališče komunalnih odpadkov najprimernejši lokaciji Spodnji deli v KS Begunje in Zadnja snožet v KS Ljubno. kmetiji v Poljanski dolini V hlevu shiralo pet govedi Jl" mladoletni kmet pustil shirati pet govedi le zato, da bi °P<»zoril na svojo življenjsko stisko, da bi izrazil nemoč ob Predpisih, ki ne dopuščajo, da bi že tako mlad o vsem odločal ■*«», tako kot je lahko njegov oče...? U kdo bi vedel?! JkofJ» Uka - V škofjcloš-centru za socialno delo M) v začetku tedna dobili g—llMl telegram | sporo clJom, da v hlev u na kmetiji, L...____ - - C ■katero sv po smkviu krutih fvljenjskih okoliši m ukvarja tudi njihova »ocialna s|»/ba, leži več poginulih R'jvedi. V centru so »porobio preverili, ugotovili, da J*'| resnitlIO m Um obves uišpikiij,, in druge prisojne organe. Vsi, ki so v j*i'do dopoldne vstopili v nitv. so zagledali nenava- den prizor: v globokem gnoju je ležalo poginulih pet govedi, težkih dvesto do tristo kilogramov, šesto pa je tudi bilo že tako pri koncu, da ga je krajevni veterinar usmrtil, /ivali so po dolgih dnevih življenja brez krme, ki jo je sicer na travnikih in v seniku dovolj, dokončno shirale in že teden ali dva ležale poginule, fiotlej pa je skrivnost sicer epega, velikega hleva začel izdajati smrad. (Nadaljevanje na 27. strani.) Radovljica - Ob tem, ko je inštitut med prednostne uvrstil poleg Spodnjih delov in Zadnje snožeti še lokacijo Na voglih (vzhodno od Per-ačice), je izvršni svet na ponedeljkovi seji podprl prvi dve, za kateri bodo strokovnjaki inštituta opravili dodatne raziskave. V inštitutu so pri ocenjevanju šestih lokacij upoštevali sedemnajst meril. Največji poudarek so dali sociološkim kriterijem (48 odstotkov), nato prostorskim in okoljc-varstvenim (36 odstotkov), najmanj pa ekonomskim (16 odstotkov). Za lokaciji, ki so ju na rang lestvici uvrstili na prvo in drugo mesto, je značilno, da sta od prvih hiš oddaljeni 7(M) do K(K) metrov in da dostop nc poteka skozi naselja. Lokacija Spodnji deli, ki leži v Grofiji, severovzhodno od Dvorske vasi, dopušča odlaganje odpadkov na največ 22 hektarjih površine in deponiranje največ 2,7 milijona kubičnih metrov odpadkov, lokacija Zadnja snožet, ki se nahaja v dokaj globoki dolini -severno od viadukta Lešnica, pa na največji možni površini 12,45 hektarja deponiranje največ 1,35 milijona kubičnih metrov materiala. Dostop do Spodnjih delov naj bi potekal mimo sedanje deponije na Črnivcu po obnovljeni gozdni poti skozi Grofijo, do druge pa bi bil možen z magistralne ceste. Izvršni svet jc tudi sklenil, da bo z gorenjskimi občinami nadaljeval pogovore o možnostih za skupno, regionalno odlagališče komunalnih odpadkov. Od tega je namreč precej odvi »no, ali bo del denarja za ureditev odlagališča zagotovila tudi država. • CZ. f>Al R1 r: ZASTAVLJALNICA Koroška c. 41 K ran/, tel. .064/211 256 Gorenjska Banka 9 W d.d. Kranj Banka d posluhom Mlada plesalka išče štipendijo Pol stipendije za London! Kranj - "Vse, kar je v naši moči, bomo naredili. Če ni nobenih zakonskih ovir, potem vsekakor kaže njeno izobraževanje podpreti," je za naš časopis povedal Matevž Kleč. Mlada in nadarjena plesalka Andreja Rauch te dni ie na pol pripravlja kovčke, da bi odpotovala v London na šolanje na tamkajšnji plesni akademiji. S potrdilom o plačani šolnini in dodeljeni polovični štipendiji v lepu, dodelilo ju je ministrstvo za kulturo republike Slovenije, Andreja Rauch s kupom izvrstnih priporočil in potrdil o odlično zaključenem šolanju doma, te dni še teka od vrat do vrat in išče še drugo polovico štipendije. Kljub temu da so ji na Zvezi kulturnih organizacij Kranj stali ob strani, ko je od januarja letos trkala na vrata morebitnih sponzorjev, so povsod njene prošnje zavrnili. Upanje za zdaj še ostaja v domači občini (morebitni predlog za Zoisovo štipendijo), saj so ji s sekretariata za družbene dejavnosti občine Kranj odpisali, da so pripravljeni pomagati, če bo pomagalo tudi ministrstvo za kulturo. Ministrstvo za kulturo je pomagalo, bo kranjska občina tudi? "Vse, kar je v naši moči, bomo naredili. Če ni nobenih zakonskih ovir, potem vsekakor kale njeno izobraževanje podpreti," je za naš časopis povedal Matevž Kleč iz sekretariata za družbene dejavnosti občine Kranj. Več o Andreji Rauch na 6. strani. • L. M. 486/40 že od 134.786,00 SIT Nekaj lahkega se vam je zgodilo te dni. 40 ':'< manj alkohola in kalorij Nič lažjega! KRANJ ,23. -27.9.94 4. sejem SLOVENSKI PROIZVOD^ SLOVENSKA KAKOVOST podeljevanje kolektivne blagovne znamke 27. širokoprodajni JESENSKI SEJEM z veliko GOBARSKO RAZSTAVO KRANJ, 23.-27.9.94 t % % K K % S „.........„ K 1 I SLOVENIJA IN SVET Mednarodni seminar v Bovcu Posvet vodij begunskih centrov in socialnih delavcev Urad za preseljevanje in begunce Republike Slovenije in Visoki komisariat za begunce pri Združenih narodih organizira od četrtka do sobote v hotelu ALP v Bovcu seminar, ki je namenjen vodjem zbirnih centrov in socialnim delavcem, ki delajo v zbirnih centrih za begunce. Na seminarju se bodo seznanili s trenutnim stanjem begunske problematike v Sloveniji, saj bodo gostje predstavniki vseh institucij, ki se pri nas ukvarjajo z begunskimi vprašanji. Na seminarju bodo predstavih tudi nekatere novosti, kot so zakon o začasnem zatočišču, operacija "reunite", globalni pregled begunskega vprašanja v svetu, vodenje programov za pomoč nevladnih organizacij, prostovoljna repatriacija, pravice beguncev in zakonodaja o beguncih, izobraževanje beguncev, vprašanje humanitarne pomoči, zdravstveno varstvo beguncev, psihosocialne aktivnosti, soočanje s stresom, obveščanje beguncev, ipd. Na seminarju bosta navzoči tudi predstavnica švicarske organizacije za pomoč beguncem Maja Wicki, ki bo predstavila oblike nuđenja pomoči beguncem v Švici, in predstavnica Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih Muinde, ki bo imela predstavitev soočanja s stresom. Prav tako bodo na seminarju sodelovali predstavniki misije Visokega komisariata za begunce s sedežem v Ljubljani, predstavnica ministrstva za zdravstvo, predstavnica ministrstva za šolstvo in šport, predstavniki nevladnih organizacij, kot so Rdeči križ Slovenije, Mednarodni Rdeči križ. Center za psihoter-apevtsko pomoč beguncem in visoka šola za socialno delo, poroča agencija Morel. Minister Šter na obisku na Slovaškem Sodelovanje proti kriminalu Slovenski notranji minister Andrej Šter je v sredo odpotoval na dvodnevni obisk v Slovaško republiko, kjer bo s svojim kolegom, notranjim ministrom Ladislavom Pittnerjem pogovarjal o aktualnih varnostnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Ministra sta podpisala sporazum med vlado Slovenije in vlado Slovaške o prevzemanju oseb na državni meji, ter medvladni sporazum o sodelovanju v boju proti terorizmu, ilegalnemu prometu z mamili, psihotropnimi snovmi in prekurzorji ter organiziranemu kriminalu. Delegacijo je sprejel tudi podpredsednik vlade Slovaške republike Ivan Šimek. Slovenska delegacija si je med obiskom ogledala tudi Inštitut za kriminalistiko in ekspretize pri slovaški policijski akademiji ter nekatere druge enote te policije. Liberalna stranka bo mednarodno "razkrinkala14 LDS Do sprejema v Liberalno internacionalo s prevaro Predstavniki Liberalne stranke so ogorčeni nad dejstvom, da je bila Liberalna demokracija Slovenije na zasedanju Liberalne internacionale na Islandiji pretekli teden sprejeta v polnopravno članstvo te organizacije in bil dr. Janez Drnovšek izvoljen za podpredsednika. V Liberalni stranki so prepričani, da je bila LDS sprejeta s prevaro, saj je prikrila svoj izvor - da so v bistvu ostalina starega režima, enako pa velja tudi za dr. Janeza Drnovška, medtem ko je Liberalna stranka ostala "v čakalnici" te organizacije. Ostro so se odzvali tudi na drugo obravnavo predloga zakona o političnih strankah v državnem zboru, saj trdijo, da pomeni predlagana zahteva po ponovni registraciji že registrirane stranke s tisoč podpisi zahtevo po samoovadbi svojih članov, ki se ji bodo uprli z vsemi sredstvi, tudi mimo zakona in sporom na ustavnem sodišču. To razumejo tudi kot poskus, da bi nelegitimne stranke na oblasti (LDS in ZLSD) na tak način prišle do spiskov članstva svojih političnih konkurentov. Pred podpisom sporazuma šestih strank in morda tudi SKD o predvolilni koaliciji pa menijo, da se ustvarja nov demokratičen političen blok, ki pokriva celotno politično prizorišče od levice (SDSS), prek sredine (SLS, LS, ND, ZS), do desnice (SND). Slovenska nacionalna stranka Zmago Jelinčič pride v Žiri Danes, v petek ob 19. uri organizira območni odbor Slovenske nacionalne stranke Žiri v prostorih kina Svobode v Žireh javno tribuno, katere častni gost bo predsednik SNS Zmago Jelinčič. Slovensko ekološko gibanje Zbor gibanja na Veliki Planini Slovensko ekološko gibanje (SEG) jutri, v soboto ob 10. uri organizira zasedanje najvišjega organa društva -zbor gibanja v gostišču "Simnovec" na Veliki Planini. Obravnavah bodo opravljeno delo v preteklih dveh letih, akcijski program 1994/95 in izvolilo nove organe in vodstvo gibanja. Na zbor vabijo vse člane in simpati-zerje, stroške penziona in prevoza z žičnico bo pokrilo društvo. Prvi dnevi jesenskega dela državnega zbora Slovenski parlament brez predsednika Začeli so z nadaljevanjem julijske seje, na izredni seji pa nobeden od dveh kandidatov za novega predsednika ni dobil potrebne večine. Ljubljana, 15. septembra - Kljub mnogim nesporazumom in polemikam, je državni zbor zaključil drugo branje zakona o političnih strankah in zakona o volilni kampanji, sprejeli pa so zakona o nagradah v šolstvu in športu. Z ugotovitvijo, da je mag. Herman Rigelnik odstopil, so ga v bistvu razrešili te dolžnosti, nobeden od dveh kandidatov za predsednika po dvakratnih tajnih volitvah ni zbral potrebnega števila glasov. Začasno bo vodil državni zbor dr. France Bučar. Danes o lokalni samopuravi Čeprav so prvotna vabila napovedovala drugačen začetek jesenskega dela državnega zbora, ki naj bi se najprej sestal na izredni seji, na kateri naj bi obravnavah odstop predsednika zbora mag. Hermana Rigelnika in nadvse nujne spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi, pa je očitno prevladala ocena, da potrebuje priprava kandidatov za novega predsednika, s katero so bile stranke najbolj zaposlene v zadnjih dneh, več časa. Zato so začeli z nadaljevanjem prekin- {enega julijskega zasedanja, na ;aterem je ostalo neobravnava-nih več kot 15 točk dnevnega reda. V torek so tako v okviru svojega zakonodajnega dela v drugi obravnavi obdelali zakon o političnih strankah in volilni kampanji ter sprejeli zakona o nagradah v šolstvu in športu. Pričakovana izredna seja se je začela v sredo najprej z zapleti o dnevnem redu, ki je bil na seji razširejn s tremi točkami: ugotovitvijo o odstopu in volitvami predsednika državnega zbora, predlogom predsednika vlade, da se za ministra brez Ustnice, odgovornega za lokalno samoupravo izvoli mag. Boštjana Kovači ča ter odločanjem o tem, da se začasno umakne predlog zakona o odpravi dvojnega državljanstva. Največ pozornosti in časa je bdo seveda posvečeno odstopu mag. Hermana Rigel- Mestnih občin bo bolj malo Prizadevanja številnih občin in mest, da naj bi v sistemu nove lokalne samouprave pridobile status mestne občine, bodo, kot kale, naletela na precej zahtevne pogoje. Državni zbor naj bi podelil ta status tistim mestom, ki imajo najmanj 20.000prebivalcev, najmanj prav toliko delovnih mest, srednje in višje šole, bolnišnico, primerno omrežje javnih služb, telekomunikacijsko središče, knjižnice, razvite kulturne, znanstveno raziskovalne in športne dejavnosti dejavnosti in potrebne objekte za to. Nagrade za šolnike brez imena Državni zbor je v torek sprejel tudi zakona o nagradah na področju šolstva in športa. Poslej naj bi te nagrade lahko, poleg posameznikov dobili tudi vzgojnoizboraževalni zavodi in druge organizacije, na predlog posebnega odbora pa naj bi jih podeljevali ob začetku šolskega leta. Poslanci se niso mogli sporazumeti o tem, kako naj bi se nagrade imenovale (doslej so nosile ime Staneta Žagarja), saj nobeden od predlogov: po prosvetitelju škofu Antonu Martinu Slomšku, ali po piscu našega prvega abecedarja Primožu Trubarju, ni dobil zadostne večine. Pač pa bodo nagrade za posebne dosežke na področju športa ohranile ime po inž. Stanku Bloudku. Velike stranke si ohranjajo položaj Jesenski začetek dela državnega zbora je bil posvečen drugi obravnavi dveh zakonov, ki imata že zelo pestro in dolgotrajno zgodovino: Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni kampanji. Prvi poskusi ureditve teh področij namreč že segajo še v staro trodomno slovensko skupščino, vendar je želja po "ribarjenjem v kalnem" na eni strani, in spor okoli premoženja nekdanjih družbenopolitičnih organizacij na drugi strani onemogočal, da bi ta področja uredili Ker se nam, vsaj načelno čez nekaj mesecev obetajo in napovedujejo lokalne volitve, zadnje državnozborske pa so pokazale, da ima neurejenost teh področij lahko precej nesprejemljive posledice, ni nič čudnega, če med tokratnimi poslanci obstaja več volje za to, da se omenjena zakona sprejmeta. So pa posamezna določila, prvi dan jesenskega zasedanja sprolila vrsto razprav in polemik, pri čemer je bil najbolj sporen predlog, da morajo stranke za svojo registracijo zbrati kar 1000 overjenih podpisov (doslej je zadostovalo le 20). Poslanci manjših strank namreč očitajo velikim, da na tak način ohranjajo svoj monopol, veliki pa so prepričani, da ustanavljanje manjših strank le zamegljuje politično prizorišče. Novost, ki je oda sprejeta ob tokratni obravnavi je tudi ta, da naj bi stranke obvezno skrbele za enakopravnost spolov pri kandidiranju, pri podrlavljanju nepremičnin nekdanjih družbenopolitičnih organizacij - te naj bi lahko ohranile le tisto premolenje, ki so ga dokazano kupile iz prispevkov svojih članov - pa naj bi to veljalo, poleg premoženj ZKS, SZDL in ZSMS, tudi za borčevsko organizacijo (ZZB NOV) in sindikate (ZSS). Veliko besed je bilo tudi o denarju za volilne kampanje.kjer so bili prvotni strolji načini spremljanja tovrstne porabe zavrnjeni, prispevki podjetij pa naj bi bili omejeni do največ petnajstkratnika bruto plače delavca na leto (na priblilno 17.000 mark). Omenimo še, da se tujci po predlogu zakona o političnih strankah, čeprav imajo v Sloveniji stalno prebivališče, vanje ne morejo vključevati nika, ki je po svojem nastopu in zahvali za dosedanje skupno delo požel glasen aplavz. Kandidata na volitvah sta bila dva: kandidat, ki ga je predlagala pristojna komisija (KVIAZ) -Jožef Školč, kandidat Liberalne demokracije Slovenije, ter na predlog desetih poslancev Slovenske ljudske stranke dr. Janez Podobnik. Tretji kandidat Tone Peršak (Demokratska stranka) med poslanci ni uspel zbrati dovolj podpisov. Po dvakratnem tajnem glasovanju sc je pokazalo, da nobeden od kandidatov ni uspel zbrati zadostnega števila (46) glasov, pri čemer kaže omeniti, da je Jožefu Školču prvič manjkal le en sam glas, drugič pa dva. Odločilna je bila zagotovo poteza poslancev Slovenskih krščanskih demokratov, ki niso glasovali, ker so bili pri kandidiranju odrinjeni. Ze pred volitvami so poslanci vodenje zbora do izvolitve novega predsednika zaupali najstarejšemu poslancu dr. Francetu Bučarju, ki bo tako moral voditi zbor najmanj do petka. Za novi kandidacijski postopek so namreč določili rok do četrtka zvečer, v petek pa naj bi bile ponovne volitve. Tudi v sredo pa so del svojega časa v parlamentu namenili za zakonodajno delo z dnevnega reda julijskega zasedanja. Obravnavali so pre- dlog zakona o avtorskih pravicah (z njim se podaljšuje avtorska zaščita od 50 na 75 let), zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (posebno pozornost pri tem je namenjena zaščiti geografskega porekla), zavrnili pa so zakon o pozemnih jamah in vrnili zakon o topografiji polprevodnikih vezij v prvo branje. Danes naj bi nadaljevali z verjetno najzahtevnejšo točko izredne seje: spremembami in dopolnitvami zakona o lokalni samoupravi, ki v bistvu odloča tudi o tem, ali bodo lokalne volitve reš Sc pred iztekom letošnjega leta. Čeprav je morda nenavadno, da predlagatelj zakona - v tem primeru je to Vlada - potem ko je bil predlog zakona že vložen in poslan poslancem, pripravi amandmaje, se je prav to pri zakonu o lokalni samoupravi zgodilo-K novim določbam o tem. katere pogoje mora izpolnjevati neki kraj, da lahko postane nova samostojna občina, so namreč z amandmaji dodali Še določila o tem, kdaj naselje lahko postane mesto (ta status naj bi podeljeval državni zbor. pogoj pa je najmanj 3.000 prebivalcev) ter pogoje za oblikovanje mestne občine. • Š. Zargi Stranke slovenske pomladi Že tretja napoved podpisa predvolilnega sporazuma Danes bo o podpisu predvolilne koalicije dokončno sklepal svet SKD, jutri pa naj bi podpisovali sporazum. Ljubljana, 15. septembra - Zadnji rok /a podpis spora/uma o skupnem nastopu na lokalnih volitvah je nepreklicno v petek, je sklenilo šest strank tako imenovane slovenske pomladi, od odločitve sveta SKD na današnji seji pa je odvisno, ali se bo pridružila tudi ta stranka. Vpletene v korupcijo bodo izločili. Za petek, 16. septembra, je že v drugič preložen podpis sporazuma o skupnem nastopu na lokalnih volitvah šestih opozicijskih strank, v večini desnih strank, imenovanih tudi "strank slovenske pomladi", ki je bil prvotno načrtovan za 1. september, nato pa za 13. Tudi za tokratno preložitev ie vzrok pri obotavljanju Slovenskih krščanskih demokratov, ki so svojo voljo za sodelovanje s temi strankami (vsaj nekaterimi od njih) jasno izrazili, niso pa se strinjali s predlogom Besedila sporazuma. Končno besedo naj bi o tem namreč rekel svet Slovenskih krščans kih demokratov, ki zaseda v četrtek, za ponovno odložitev pa so se odločili kot znamenje dobre volje do SKD. Neposredni povod pa naj bi bilo pismo Ljudskega krila (iniciativnega odbora) SKD, kar naj bi bilo, kot je dejal predsednik socialdemokratov Janez Janša, glas članstva v SKD. Na tiskovni konferenci ob napovedanem Eodpisu predvolilnega koalicijs-cga sporazuma je stekla beseda tudi o domnevni korupciji v nekaterih strankah (Liberalni stranki in pn Narodnih demok ratih), pri čemer ie bilo dano zagotovilo, da bodo to še pred petkom razčistili in celo o tem v sporazumu vnesli (na predlog SLS) poseben člen. Za SKD so posumili, da se prav po odstopu mag. Hermana Rigelnika tesneje povezujejo z "neokomu-nističnim blokom" (LDS m ZLSD), če pa SKD ne bo pristala na podpis spora/um.i na državni ravni, šest strank podpisnic spora/uma m zainter csiranih "za oblikovanje prostih lovišč kar povprek po občinah" Prepričani so, da bi lahko skupaj s SKD na bližnjih lokal nih volitvah zmagali, nato pa tudi na volitvah za državni zbor, in tako omogočili nadaljevati demokratične reforme, ki jih je začel Demos. Če se vodstvo SKD za to ne bo odločilo, bodo zmago izvojevali sami, v opomin sedanji garnituri na čelu SKD. Na pismo, kjer šest strank sporoča SKD svoja stališča ,sc je v sredo že odzval predsednik stranke SKD Lote Peterle, ki je odločno zatrdil, da se stranka v večini obrobnim strankarn z neznatnim političnim vph; vom ne bo pustila izsiljevat', več kot očitno pa je. da Je pismo šesterice pred sejo sveti1 SKD kvečjemu zaostrilo odnose. Pri krščanskih demokratih so tudi reagirali na nekatere vesti in komentarje, da °» občinske odbore pošiljajo WJj na navodila, po katerih naj * SKD nastopila v mestih * povezavi z Liberalno demokr*' cijo, na podeželju, kjer pridevni* krščanski nekaj velja, Pa Q novmiistrankami. Trdijo, da . pogovorih na državni r;|V svoje terenske organizacije kot ektno in sproti obveščajo » svetujejo sodelovanje s SL3, SDSS. ZS in NI) • S. Ztff GLAS DrednUka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svela: Ivan Hi/jak / Direktor In glavni urednik: * j'^ Valjavec / Odgovorna urednica: Iiopoklina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jože Kolnjrk. lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Se. dej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto / 'I' ^' |jM Danica ZavrlZlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Sinik / Priprava u tiak: Media Art, Kranj / tlak: Podjetje DII.O K K, lis k časopisov in revij. I J"'1J(-I UrednUtvo, naročnine, oglasno Irienje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon 211 444 sprejemamo neprekinjeno M ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne < iS vsak dan od 7. do 15 ure / Časopis i/haia ob lorkih in petkih Naročnina trimesečni obračun individualni naiočmki imajo 2(1 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 14(1 1)1 M Oglasne storit* Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27 V.1), (TNA IZVODA 80.(10 SIT Predpisi spodbujajo lastninske spremembe Občina (začasno) lastnica Zatrnika? Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled in Občina Radovljica bosta podpisala pogodbo, s katero bo blejsko podjetje zemljišča ter objekte in naprave smučarskega centra Zatrnik preneslo na občino Radovljica - Kot je razvidno iz predloga pogodbe, bo občina zagotovila nadaljnje delovanje smučarskega centra tako, da ga bo oddala v najem sedanjemu upravljalcu ali lastnikom zemljišč, ki so že pokazali zanimanje, ali pa bo z javnim razpisom nekomu podelila koncesijo. Ce za najem in koncesijo nc bo zanimanja, potem se lahko v skrajnem primeru zgodi, da se žičniška kolesa kljub ugodni snežni odeji ne bodo zavrtela. Razlogov, da se podjetje Turizem in rekreacija odpoveduje smučarskemu centru Zatrnik, je več. Ob tem, da kot sedanji lastnik oz. upravljalec zanj nima poslovnega interesa, so v občini z dopolnitvijo odloka o komunalnih dejavnostih med dejavnosti posebnega pomena uvrstili tudi turistično infrastrukturo. Ker v to dejavnost sodi tudi smučarsko središče Zatrnik, so v občini že pripravili pogodbo o prenosu zemljišča ter turistično Športnih objektov in naprav na občino. Drugi razlog za prenos lastnine je v zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je določil, da se bo družbeno premoženje turističnih podjetij na območju Triglavskega narodnega parka lastninilo po posebnem zakonu, ki pa še ni sprejet. V podjetju Turizem in rekreacija so iz programa last- ninjenja že izločili vse premoženje, ki se bo lastninilo po posebnem zakonu. Da pa bi ob ugodni snežni odeji zagotovili delovanje smučarskega središča tudi v letošnji zimi, je vsaj začasno, do sprejetja zakona, treba pridobiti novega lastnika. Če bo s prenosom premoženja soglašala tudi republiška agencija za prestrukturiranje in privatizacijo in če bo Gorenjska banka umaknila hipoteko, ki bremeni podjetje pri posojilu za žičnico Straža, bo novi (začasni) lastnik smučarskega centra Zatrnik postala Občina Radovljica. Občina bo delovanje centra lahko zagotovila z neposredno oddajo objektov in naprav sedanjemu upravljalcu ali lastnikom zemljišč, lahko Če bo tedanja radovljiška občina morebiti razpadla na več manjših, bo občina pri delitvi premoženja zagotovita, da bodo turistično športni objekti m naprave na Zatrnika pripadle obči' ni, ki bo obsegala tudi območje Zatrnika. pa bo zanj z javnim razpisom nekomu podelila koncesijo. Za najem naprav in objektov, ki so knjigovodsko vredni nekaj več kot 60 milijonov tolarjev, se najbolj zanimajo zasebni lastniki zemljišč - poleg dosedanjih še zlasti tisti, ki so jih dobili nazaj v denacionalizacijskem postopku ali pa jih še bodo. • CZ. Direktor Aquasave gost kranjske vlade Kdaj imajo delavci lahko odmor V Aquasavi tehnologija terja neprekinjeno proizvodnjo, štiriizmensko delo po šest ur, delavci imajo zato odmor na koncu, na kar je sindikat pristal, delovna inšpekcija pa po zakonu zahteva odmor med delovnim časom Kranj, 16. septembra - Ob obravnavi gospodarskih gibanj v kranjski občini v prvem letošnjem polletju je kranjska vlada v sredo na seji gostila direktorja mešane firme Aquasava Davorja Noča, ki je povedal, da firma uspešno posluje, med drugim bo letos za svoje tkanine na tujih trgih iztržila okrog 60 milijonov mark. V tehnološko posodobitev so doslej vložili že 22 milijonov mark, odnose pa so uredili tudi z delavci oziroma njihovim sindikatom. Kar 85 odstotkov podjetja je v zasebni tasti, manjši delež jc v lasti Gorenjske banke. Aciuasa-va je del družine Bonazzi, ena od dvanajstih njenih podjetij v Evropi, po številu zaposlenih največja. Ob začetku septembra lani je zaposlila okrog 300 delavcev iz razsutega Tckstilin-dusa, zdaj [e na seznamu zapornih že 436 ljudi. "Letos načrtujemo približno 60 milijonov mark izvoza, v ,uJino namreč prodamo 97 odstotkov tkanin," je poved.il direktor Acjuasave Davor Noč. Od januarja do julija letos Sn>o za plače porabili 170 milijonov tolarjev, za gradbena dela, ki smo jih /»upali kranjs- kim podjetjem, skoraj 70 milijonov tolarjev, od slovenskih dobaviteljev smo kupili za okrog 400 milijonov tolarjev surovin in reprodukcijskih materialov. Doslej smo v podjetje investirali 22 milijonov mark, približno tretjina načrtovanih investicij nas se čaka." Tehnologija le ie malo spominja na nekdanji Tcksiilindus. Posodobitev se je začela v predilnici z devetimi novimi stroji, zdaj se nadaljuje v tkal niti bombažnih tkanin, kjer bo okrog 200 sodobnih tkalskih strojev, novost je tkalnica poliestrskih podlog, v plemenitil-nici trije novi stroji za finiširanje, nov bo tudi tiskars- ki stroj in gravura. "Pred dopusti smo s Kranjskim sindikatom podpisali podjetniško kolektivno pogodbo, ki jo izpolnjujemo. Tedaj smo začeli tudi s sistematičnimi zdravniškimi pregledi za zaposlene, pregledanih je bilo 374 delavcev. V podjetju je šest sindikalnih zaupnikov, z njimi sc redno sestajamo in rešujemo problematiko. Težave, s katerimi se trenutno spopadamo, so predvsem administrativne narave. Največ preglavic nam povzroča delovna inšpekcija, ki terja za delavce odmor za malico med delovnim časom, tehnologija pa tega ne dopušča. Zaradi neprekinjene proizvodnje smo namreč uvedli štiriizmensko delo na šest ur, delavci koristijo odmor na koncu delovnega časa, o tem smo sc sporazumeli tudi s sindikatom. Na odločbo inšpekcije smo se pritožili, vendar neuspešno." Sicer pa so sc člani kranjske vlade na sredini seji seznanili z gospodarskimi gibanji v občini v prvem letošnjem polletju. Rezultati vlivajo optimizem. Tako je bila industrijska proizvodnja v tem času za dobrin 17 odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju (julija je bila rast skoraj 20-odstotna), produktivnost za dobrih 23 odstotkov, izvoz je porasel za slabih 20 odstotkov (208,2 milijona dolarjev), gospodarske investicije so dosegle 1,8 milijarde tolarjev. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 20.659 delavcev ("vseh 28.934), število brezposelnih se je v prvem polletju iz meseca v mesec zmanjševalo (JunJa se Je zaradi priliva mladih iz šol brezposelnost spet rahlo povečala). Povprečna neto plača delavca v kranjskem gospodarstvu je v prvem polletju znašala 58.354 tolarjev. Zgovoren je tudi podatek, da je med 95 podjetji, ki so junija imela blokiran žiro račun več kot pet dni, kar 66 takšnih, ki nimajo zaposlenih delavcev. • H. J. Občina Škofja Loka jc prisiljena razmišljati o nakupu prostorov knjižnice Banka s posluhom? gorenjska banka zahteva, da občina Škofja I,oka za prostore za Knjižnico Ivana Tavčarja plačuje skoraj enkrat višjo najemnino. j*kofja Loka, 15. septembra - Čeprav so v Škofij Loki letos končno "Peli odkupiti propadujoči dom Partizana, kjer naj bi Mnenja na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so bila sicer Prihodnjih letih uredili prostore knjižnice, pa jih zahtevana deljena od^eca, da bi se k.i/alo Koraj podvojitev najemnine za sedanje prostore knjižnice Ivan vprašati, koliko sploh še velja naviar sili k razmisleku o nakupu teh prostorov. O ponudbi so bili 8 *adnji seji občinskega izvršnega sveta mnenja deljena. , N> se še crnilo prav dobio posušilo mililo na pogodbah o nakupu nekdanjega Sokolskcga doma, katerega )c morala občina ^olja loka. kl|iib propadajo Ccmu stanju in popolni nepei •PektivnOiti tei nesposobnosti tatnika oi denacionalizacijtke &a Upravičenca, da v-a "•>i»1-" nsko usposobi, kai globoko seči v *ep - vse / namenom, da se Pridobi ino/nosi /a tiajncjšo ne i ...inju najt... kjncza prostore, kjer je sedaj nint n» tcr P1"11'11'1'1 da obči' Djiin odkupi tudi te prostore ,H)^n)ska banka namreč ugo- jejo k m-' ^a sc ccna najemnin, s leta kite, lajer arkami /a kvadratni meter, in če želijo tudi pri tem svojem premoženju ustvariti 10- do 15- odstotni dobiček, potem jc nujno povečanje najemnine od sedanjih 10 na 18 mark za kvadratni meter. Hkrati so ponudili, da prostore knjižim e v 35 let si.nem objektu v Šolski ulici ponudijo občini v odkup skupaj z delom zemljišča, pri čemer naj bi bila cena 12(K) mark za kvadratni meter po njihovem prepričanju ugodna ponudba. Ker že preprost račun pove, da bi (zahtevana povišana) najemnina v dobrih šestih letih pokrila stroške nakupa, je ponudba za odkup na občini vzbudila zanimanje, saj ocenju-da bodo minila vsaj še tri preden bodo uspeli pri ypr občinski odlok o najemninah poslovnih prostorov, kjer obstajajo določena merila, prek ka terih jc mogoče govoriti o (davčno sankcioniranem) oder-uštvu, pri čemer naj bi veljav- nost preizkusili, če bo banka vztrajala pri svojih zahtevah, tudi na sodišču, pa vse do mnenja, da se kaže o nakupu prostorov v Šolski ulici nadalje pogajati. Nekaterim so sc zahteve banke po povišanju najemnine zdele izsiljevanje, na katerega občina nikakor ne bi smela pristati, drugi - večina pa je menila, da se kaže 0 teh, sicer v izhodišču nesprejemljivih zahtevah, pogajati. Vreča, ki sc ji pravi občinski proračun, ima namreč še kako trdno dno, ki ga določa država, dejavnost in nujne investicije v družbene dejavnosti pa zaradi tega ne smejo biti prizadete, so še sklenili. • Š. Žargi . imi se srečujc|o bodisi kot merno adaptirati prostore nck-'Kmmk. ali najemodajalec, na danjega IVI) Partizana, kjer *u gibljejo med M) m 40 naj bi knjižnica našla svojo dokončno prostorsko rešitev Novo vodstvo Radia Tržič Tržič, 15. septembra - Dosedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Radia Tržič se je iztekel dvojni mandat, zato je /bor delavcev tega kolektiva, razširjen z zunanjimi člani, 7. septembra 1994 imenoval za novega vršilca direktorske dolžnosti Borisa Jalovca. Ob tej nalogi bo še naprej tudi vodji ekonomsko propagandnega področja in novinar, Milan Krsnik pa bo ob novinarskem delu opravljal še vršilstvo dolžnosti odgovornega urednika do imenovanja novega urednika začetek meseca oktobra. Takrat bodo podaljšali tudi čas oddajanja, saj sc bo program začenjal žc ob 13.30 namesto ob 16. un. Ko bodo novinarsko ekipo dopolnili z zunanjimi sodelavci, nameravajo program začenjati že ob 12. uri. V pripravi jc tudi preoblikovanje podjetja v delniško družbo, kar naj bi se zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta. • S. Saje Danes bodo v Škof ji Loki praznovali 100. obletnico javne električne razsvetljave Nove luci na Placu v čast 100. obletnice V petek popoldne in zvečer bodo v Škofji Loki osrednje prireditve ob 100. obletnici prve javne električne razsvetljave v Sloveniji Školja Loka, 16. septembra - Kljub temu da je minilo natanko sto let od otvoritve prve električne razsvetljave že v začetku avgusta, pa so se v Skofji Loki odločili, da bodo ta jubilej proslavili danes. Ob 17. uri bo v Galeriji na Loškem gradu Blaznikov večer, strokovno posvetovanje ob stoletnici javne elektrifikacije Škofje Loke, ob 20. uri bo na Placu (Mestnem trgu) promenadni koncert Loške pihalne godbe, ob 21. uri pa naj bi s priložnostnim programom slavnostno prižgali obnovljeno javno razsvetljavo. Prireditelji žele, da bi se ob tej priložnosti vsaj malo spomnili na slavnost pred sto leti, ko se je "na trgu nateplo tavžent dvesto ljudi", slavje pa se je potegnilo pozno v noč. Vljudno vabljeni! • Š. Z. KUHINJE IZ UVOZA Pokličite Zaščita - Protection 94 Kranj, 15. septembra - Od 4. do 8. oktobra bo v Kranju prvič v svetovnem tednu požarne varnosti, sicer pa že dvaindvajsetič mednarodni sejem Zaščita - Protection 94. V sodelovanju z ministrstvom za obrambo R Slovenije, Republiško upravo za zaščito in reševanje, Delovno skupino Alpe-Jadran za naravne nesreče in Ministrstvom za notranje zadeve R Slovenije in občino Kranj bo sejemsko prireditev pripravil PPC Gorenjski sejem. Osnovni namen te specializirane prireditve bo tudi letos seznanjanje domače in tuje javnosti s stanjem in razvojnimi smermi na področju zaščite in reševanja, predstavitev domačih in tujih novosti na področju zaščite in reševanja ter omogočanje mednarodnih poslovnih stikov in povezav. Prireditelji že napovedujejo bogato, pestro in raznovrstno punudbo in predstavitev s področja sredstev za osebno in skupinsko zaščito, opremo in sredstev za reševanje ob požaru, za reševanje ob ekoloških nesrečah in druge opreme za varstvo okolja, medicinske in veterinarske opreme, opreme za reševanje v gorah, iz vode in na vodi, telekomunikacijske sisteme, alarmne in druge varovalne naprave, reševalne opreme za specialne intervencijske enote, sisteme za oskrbo z energijo v izjemnih razmerah in drugo. V sejemskih dneh bo več seminarjev, posvetovanj in strokovnih srečanj, pa vaje enot CZ, gasilcev, gorskih reševalcev. 8. oktobra bo tudi državno prvenstvo gasilskih enot in gasilskih društev Slovenije za memorial Matevža Haceta, v Ljubljani pa bo tretja konferenca o*sodelovanju držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. • A. Žalar Spomin na Radovno Gorje, 15. septembra - "7. septembra 1944. leta so partizani ob cesti pri Frčkovi koči v Srednji Radovni napadli nemške vojake, ki so prevažali drva. Pri tem so ubili dva konja, neznano kam pa sta izginila dva nemška vojaka. Čez dobri dve uri so se Nemci vrnili in požgali Petrovo hišo, obenem pa spodili vse vaščane iz hiš in jim na Frčkovem rovtu zagrozili, da jih bodo pobili, vas pa požgali, če se vojaka ne bosta vrnila v 24 urah... Dan pozneje so Nemci spet pridrveli v vas in minirali Pangerčevo hišo... Po miniranju je nemški komandant sklical vse vaščane in jim zagrozil: Če se v osmih dneh ne vrneta naša vojaka, bo vas pogorela z vaščani vred...." Tako je v knjigi Beg z morišča - Radovna gori zapisal Jože Vidic. Grožnja je bila potem tudi uresničena in 20. spetembra je v Radovni skupaj s štirinajstimi hišami in poslopji zgorelo tudi štiriindvajset prebivalcev Srednje Radovne. Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije in krajevna organizacija Gorje bosta ob 50-letnici požiga in krute smrti prebivalcev Srednje Radovne pripravili v soboto, 17. septembra, spominsko svečanost. Svečanost s kulturnim program, na katero vabijo k poklonitvi nedolžnim žrtvam fašističnega terorja, se bo začela ob 11. uri. • A. Ž. Slavnostna seja Visoko, 15. septembra - V spomin na 16. september 1941, ko je bil v Zormanovem mlinu ustanovljen terenski odbor OF za naselji Visoko in Luže, vsako leto v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini praznujejo. Predsednik sveta krajevne skupnosti Visoko Rajko Bakovnik je za danes, 16. septembra, sklical slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti. Slavnostna seja bo ob 20. uri v Kulturnem domu na Visokem. • A. Ž. Po Sloveniji Žabnica - Konec avgusta je ŠD Žabnica pripravilo kolesarsko odpravo po Sloveniji. Letos so izbrali relacijo Kranj-Škofja Loka-Žiri-Logatec-Cerknica-Stari trg-Prezid-Lašče-Ljubljana-Kranj. Vozili so Jože Vrhovnik, Janez Lav-rič, Miloš Žan in Miran Gosar, z avtomobilom pa jih je spremljal Joža Kržišnik. V dveh dneh so prevozili 230 kilometrov, njihovo pot po Sloveniji pa so materialno podprli sponzorji. • A. Ž. Kališče odprto vse leto JF"' Planinsko društvo Kranj, ki letos obeležuje tudi 95-letnico planinstva v Kranju in na Gorenjskem, ie posebno skrb namenja vzdrževanju in dobremu gospodarjenju s svojimi planinskimi domovi oziroma postojankami. Ena taksnih je tudi Dom na Kaliiču, ki so ga temeljito obnovili In bo zato zdaj lahko odprt tudi izven sezone oziroma, kot je povedal predsednik društva Franc t k ur. vse leto; če bo le vreme kolikor toliko ugodno. Dom na kališču pa je tudi sicer ena redkih planinskih postojank, ki nudi zavetje planincem. • A. Z. Skrb za mlade v Kamniku Vrtec za 170 otrok in stanovanjska posojila Zadovoljni smo, da smo uspeli na začetku dokaj zahtevne naloge, v prihodnje pa bo to stalna skrb," je na novinarski konferenci poudaril predsednik IS Kamnik Mihael Novak. Kamnik, 15. septembra • Dve nalogi, ki so si ju zastavili v občini Kamnik oziroma Izvršnem svetu občinske skupščine, so v torek predstavili na novinarski konferenci, ki jo je sklical predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik Mihael Novak. Prva, ki je še nedavno tega precej razburjala Kamničane, je vrtec, ker so pred prostore sedanjega Vzgojnovarstvenega zavoda na Šutni morah vrniti denacionalizacijskemu upravičencu. Druga, ki je prav tako zelo aktualna, in je zdaj "odprla pot" za nadaljnje reševanje, pa so stanovanjska posojila mladim družinam in posojila za obnovo spomeniško zaščitenih objektov v občini Kamnik. Vrnitev prostora na Šutni, kjer je Vzgojnovarstvena ustanova, denacionalizacijskemu upravičencu je terjala v občini hitro ukrepanje oziroma delo, saj je vrtec v teh prostorih lahko še pet let in le tri leta "brezplačno". Problem, za katerega so bila mnenja, da ni ali bo težko rešljiv, pa so v torek predstavniki občine s predsednikom Izvršnega sveta predstavili kot razrešen. SGP Graditelj je namreč izpolnil nalogo in na podlagi programsko projektnega preizkusa o možnosti umestitve vrtca v enega od dveh Na lokaciji, kjer so že objekti z več stanovanji, bodo v enem uredili prostore za varstvo od 140 do 170 otrok, pa tudi za ravnatelja, računovodstvo, knjižnico in pedagoško sobo. Vrtec pa bo imel tudi razdelje-valno in lastno mlečno kuhinjo ter vse druge potrebne servisne prostore. Najpomembnejše pa je, da jim je pri programski opredelitvi uspelo na vseh področjih pravzaprav preseči minimalna merila in zahteve za tovrstno dejavnost in bo tako ta Vzgojnovarstvenga ustanova na Novem trgu med "Tako na področju vzgoje, izobraževanja oziroma skrbi za mlade, kot pri razreševanju pri obnavljanju spomeniško zaščitenih objektov naj bi sedanja pot, ki smo jo nakazali v občini, postala praksa in predvsem tudi obvezna naloga. Mislim, da smo zanamcem uspeli pokazati, kako bodo lahko nadaljevali delo na tem področju," je ugotovil ob predstavitvi Do konca leta bodo dela končana do tretje gradbene faze, do septembra prihodnje leto pa naj bi bil vrtec gotov. Gre sicer za gradnjo za trg, pri kateri pa je investitor oziroma kupec občina, nekaj pa bo primaknila tudi država Slovenija. Sicer pa bodo gradbena dela s celotno ureditvijo za sprejem od 140 do 170 otrok veljala več kot 133 milijonov tolarjev. načrtovanih objektov na No- najmodernejšimi, hkrati pa v vem trgu izpolnil vse pogoje in tem trenutku pomeni tudi naj- merila, ki so potrebna za takšno večjo tovrstno investicijo v dejavnost. državi Sloveniji. Vrtec, za katerega so na novinarski konferenci poudarili, da bo v ponos Kamniku, bo imel osem oddelkov na blizu 1100 kvadratnih metrih. Poleg sedmih oziroma osmih oddelkov in drugih prostorov za vodenje in delo pa bo pri vrtcu tudi okrog 2.500 kvadratnih metrov prostora za igre in delo na prostem. Vrtec bo imel prostore sicer v dveh etaiah, vendar pa zaradi samega terena na tem območju občutka večetaznosti ne bo, ker bo dostop mogoč v posamezno etaio ie s terena. To pa je hkrati tudiprednost, ki je pri drugače prostorsko opredeljeni gradnji ne bi mogli zagotoviti. Razen tega pa bo imel vrtec v bližini zdravstveno oskrbo, parkirišče in predvsem velike naravne površine za igranje in delo na prostem. Druga naloga, ki so si jo zastavili in jo zdaj uspeli tudi rešiti, in na katero je sedanja občinska vlada lahko upravičeno ponosna, pa so stanovanjska posojila mladim družinam ter posojila za obnovo spomeniško zaščitenih objektov v občini. 25 milijonov tolarjev so s sredstvi Stanovanjsko komunalne banke oplemenitili in tako interesentom na podlagi pogojev razdelili 160 milijonov tolarjev posojil, ki jih bodo upravičenci morali vrniti v štirih letih po obrestni meri R plus 4. Na podlagi razpisa so od 97 Crijavljenih mladih družin odo-rili več kot 100 milijonov tolarjev 76 mladim družinam. "Ustregli smo praktično vsem željam, le tistim "drastičnim" na podlagi določil razpisa nismo mogli. Presenečeni pa smo bili, da nismo mogli razdeliti okrog 60 milijonov tolarjev posojil za obnovo spomeniško zaščitenih objektov v občini. Ne bi mogli reci, da so bili občani in upravičenci premalo seznanjeni z možnostmi, vendar nas preseneča, da je bilo kar 31 prošenj iz Kamnika, le štiri pa iz celotne občine oziroma drugih krajev. Ocenjujemo, da pri tem ni naredil vsega, kar smo pričakovali in kar bi najbrž moral in lahko, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju." • A. Žalar Mihaelov sejem v Mengšu Vabilo tudi ansamblom Dva dneva bo Mengeš v znamenju sejma in različnih prireditev, katerih sopokrovitelj bo tudi Gorenjski glas. Mengeš, 15. septembra - Čeprav je še natačno 14. dni do letošnjega drugega Mihaelovega sejma v Mengšu, ki bo 1. in 2. oktobra na Trgu pred cerkvijo in pri Staretovem gradu v Mengšu, kjer bo bo v soboto, 1. oktobra, sejem živine, so prireditelji že tako rekoč dobili načrtovano število prijav za predstavitev in prodajo na stojnicah. Mimogrede, načrtujemo, da bomo razstavljalce v eni prihodnjih številk Gorenjskega glasa z dogajanji na sejmu nekdaj in zdaj tudi širše predstavili. Sicer pa je odbor pri krajevni skupnosti za pripravo Mihaelovega sejma sredi tega tedna obvestil vse, ki so bili izbrani za sodelovanje na prireditvi. Njim pa do torka oziroma četrtka prihodnji teden gre tudi naše vabilo, ki smo ga jim poslali skupaj z obvestilom prireditelja. Tokrat bolj podrobno predstavljamo program obeh sejemskih dnevov. Dvodnevni Mihaelov sejem, ki ga skupaj s KS prirejajo še Gasilsko in Turistično društvo ter Men geška godba, se bo začel v soboto, 1. oktobra, ob 8. uri s sejmom živine pri Staretovem gradu. Ta prireditev bo trajala do 13. ure. Sicer pa bo ob 9. uri na trgu pred cerkvijo v Mengšu uradna otvoritev sejma. Tej bo že ob 10. uri sledil Živ-Žav, ki ga pripravlja Mi Amigo. Popoldne on 15. uri sc bo začelo predstavljanje mengeških mojstrov oziroma izdelovalcev inštrumentov. Igrali bodo njihovi najboljši izvajalci. Po triurni predstavi bo potem ob 18. uri nastop folklornih skupin Svoboda Mengeš, iz Beltincev in Akademske folklorne skupine France Marolt. Po enournem nastopu pa bo sledil zabavni večer I glasbo in plesom. Na balinišču bo tudi dva dneva potekalo tekmovanje za baca. V nedeljo, 2. oktobra, se bo sejem začel z mašo na prostem in v obredu bodo nastopile tudi štiri godbe ter pevski zbor. Po maši pa bo od 11. do 14. ure promenadni koncert godb Mengeš, Domžale, Moravče in Podklošter. Popoldansko sejemsko razpoloženje s prodajo najrazličnejših izdelkov na okrog sto stojnicah pa se bo začel s povorko kmečke vprege od Starega gradu do prireditvenega prostora na Trgu pred cerkvijo. To bo, kot napovedujejo priredi telji, velika predstava nckd.m jih del in opravil na tem območju, ki tO bodo potem ob 16. uri nadaljevali nastopi narodnozabavnih ansamblov. Prireditelji še posebej vabijo narodnozabavne ansamble, Ua se pravočasno prijavijo na naslov: Krajevna skupnost Mengeš, Zavrti 2, tel.; faks.: 061/737-081. Še vedno imajo čas tudi zamudniki za sodelovanje s predstavitvijo in prodajo na stojnicah. Posebno vabilo za predstavitev v povorki kmečke vprege, pa tudi na drugih prireditvah, pa velja narodnim nošam. Festival narodnozabavnih ansamblov v nedeljo popoldne pa bodo potem sklenili s podelitvijo pri/nanj za najlepšo in najbolj izvirno stojnico na sejmu. Veselo pa bo v nedeljo tudi po festivalu še pozno v noč. 1- i*1 2. oktobra se torej dobimo v Mengšu. Do takrat pa bomo v Gorenjskem glasu predstavih še marsikatero podrobnost. Že zdaj pa vas opozurjanio na številko Gorenjskega glasa, ki bo izšla v torek, 27. septembra. * A. Žalar Novi prapor Kranj - V industrijskem gasilskem društvu Sava v Kranju bodo prihodnje leto Člani praznovali 65 letnico obstoja in delovanja. Odločili so se, da bo jubilej proslavili / ra/vitjem novega gasilskega prapora. To bo že tretji gasilski prapor, odkar obstoja društvo v kranjski Savi. • (ip) Nova oprema Kranj - V kranjskem društvu upokojencev so kar nekaj časa zbirali denar, zdaj pa so končno lahko nabavili nove mize in stole. Sicer pa jc društvo letos v Tomšičevi ulici v Kranju poskrbelo še za nekatere druge olepšave v domu • (ip) iti PRISTAVIM BODO CESTO - Iz krajevne skupn«'^ Velesovo, kjer po programu potekajo nekatera ureaifVf ( dela s področja komunalne infrastrukture, objavljamo tojir ,0 ie sliko tz Adergasa, kjer pred farno cerkvijo prestavljaj cesto in hkrati urejajo novo parkirišče. Ureditev tega d& sodi v program C H PO V. SIcer pa ta in tudi druga ile'%if krajevni skupnosti financirajo s prihranki v KS, soudelt-krajanov in iz programa CRPOV. • A. Ž. Nekaj lahkega se vam je zgodilo te dni 40 % manj alkohola in kalorij Nič lažjega! PROIZVODNO.TRGOVINSKO IN GOSTINSKO PODJETJE fRHliuil-liM ■ Ob 16.uri bo igral ansambel GLAS SLOVENIJE ■ Ob 17.uri MODNA REVIJA V IZVEDBI PLESNE SKUPINE BOUNA SERRA V petek in soboto vas vabimo na HMDEGUSTACIJO priznanih slovenskih proizvajalcev vin, mesnih in mlečnih izdelkov, ter seveda LOKA KAVE. Posebna ugodna prodaja sadja in 200 kg mortadela. Pridite v BC LOKA MEDVODE, čakajo vas prijetna presenečenja. UGODEN NAKUP JE PRI "LOKI" NAKUP! Seja jeseniškega izvršnega sveta Proračunski dinar za Malo Mežaklo Jesenice, 15. septembra - Že nekaj let načrtujejo nujno sanacijo odlagališča odpadkov na Mali Me/akli. Odpadkov je vedno več. Investicija, vredna 3 in pol milijona nemških mark. Izvršni svet jeseniške občine jc na minuli seji med drugim Potrdil investicijski program sanacije centralne deponije ko munalnih odpadkov /.i občino Jesenice na Mali MeŽ.akli, ki so ga izdelali maja leta 1W2 Problem neurejenosti odlaga* lišča jc vedno večji, ker se iz leta v leto povečujejo stroški sanacije neustrezno odloženih odpadkov. Z vsakim letom k-isniive bo treba dodatno pre-"»»ti okoli ,S() kubičnih metrov odpadkov, če nc bo uvedeno sontranje zbiranja odpadkov. . «^a prvo fazo sanacije depo-LTi komunalmh odpadkov na Mali Mežakli je po projektnem Predračunu potrebnih več kot 3 111 pol milijona nemških mark, Prvo fazo pa naj bi izvedli v več delih. V proračunu je za te namene »etos zagotovljenih skoraj 23 bilijonov tolarjev, po rebalan su pa bi lahko dodatno zagoto Vl'i od 20 do 30 milijonov tolarjev, v proračunu za naslednje leto okoli M) milijonov tolarjev, za razliko okoli 40 milijonov tolarjev pa bi morali najeti bančni kredit. ProriČUn se brez soglasja ""nistrstva za finance lahko zadolži do 10 odstotkov sredstev za javno porabo, letne anuitete pa ne smejo preseči .S odstotkov tega zneska. Skupu., 'adol/itev proračuna občine Jeseni*;« bi tako lahko majala okoli UO milijonov tolarjev, obveznost /U odplačilu pa ho letno 6 s inili)ouo\ tolarjev. Na minuli «cji jeseniškega izvršnega sveta so torej skleni ''• da se začne / giadnjo prve •azc sanacije centralnega odla Rahšča komu nalmh odpadkov občine Jesenice Mala Mezakla s predračunsko vrednostjo 2 milijona nemških mark, in da sc v rebalansu proračuna za letos in v proračunu za prihodnje leto na področju investicij prednostno zagotovijo sredstva za sanacijo deponije najmanj v visini 50 do 60 milijonov tolarjev. Za sredstva do visine predračunske vrednosti investicije se najame kredit ali i/d a garancija za odplačilo kredita podjetja Komunala, za vračilo kredita občina garantira s sredstvi proračuna. Jeseniška občina bo kandidirala tudi za republiška sredstva za prenovo in povečanje Šolskega prostora v osnovni šoli Prcžihov Voranc Jesenice. Do teh sredstev je zaradi visokega odstotka dvoiz.menskega pouka upravičena. V osnovni šoli Pre-žihov Voranc imajo dvoizmens-ki pouk v 16 oddelkih in je tako 36 odstotkov oddelkov v drugi izmeni. Predračunska vrednost investicije, ki naj bi potekala v dveh fazah, znaša po sedanjih cenah 227 milijonov tolarjev. • I). Sedej Po obiskih italijanskih sindikatov CGIL Nismo si zelo različni Kranj, 16. septembra - Minuli teden so se na Gorenjskem mudili predstavniki italijanskega sindikata CGIL iz Torina, ki že nekaj let sodelujejo s Svetom kranjskih sinidikatov. Na tridnevnem seminarju so italijanski sindikalisti posredovali našim svoje pogajalske in druge sindikalne i/kušnje. V pogovorih so se dotaknili tudi odnosa uradne italijanske politike do Slovenije in njenega oviranja vstopa v evropsko skupnost Veliko Italijanov, med njimi tudi sindikati CGIL., izrazito nasprotuje takšni vladni politiki, deloma tudi zato, ker premier Meiluscom obljublja ljudem težke čase. Obljublja uveljavitev liberalizacije na trgu delovne sile, fleksibilna namesto stalnih delovnih mest in podobne zaostritve. Dogovori, ki so doslej veljali med sindikatom in državo, nc držijo več, vladi pa želi jucveč vplivati tam, kjer je mesto partnerstvu s sindikati. V tem so naši sindikalisti (poleg kranjskih sindikatov so na seminarju sodelovali tudi drugi iz Konfederacije 90 in Pcrgama) zaslutili podobnost, saj tudi pn nas drŽava želi prevelik vpliv Resda imamo tripartitni organ z. državo, delodajalci in sindikati, ki je zaživel ob politiki plač, toda tudi vloga vsakega od teh je Se nejasna. Prednost Slovenije je vendarle ta, da jc država v tranziciji, kjer so stavri Se nedorečene, medlem ko v Italiji obstaja že dolga tradicija dogovarjanja med državo in sindikati. Na seminarju, kjer so ugotovili veliko skupnih točk, so se pogovarjali o tehnikah pogajanja, o poklicnem usposabljanju m izobraževanju brezposelnih Ob tokratnem srečanju so sc tudi dogovorili za izmenjavo opazovalcev, Italijani bodo omogočili udeležbo slovenskih sindika listov kot opazovalcev pri pogajalskih procesih italijanskih sindikatov, • D. z. Zlebir no *rec KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR Po plesno znanje v svetovni plesni center NADARJENOST IN VOLJA PELJETA V LONDON Kranj - Klasični balet ji je sicer pri srcu, navsezadnje je za njo tudi pet razredov baletne šole v Ljubljani, toda Andreja Rauch prisega le na sodobni ples. Osnove plesne vzgoje je zadnja leta zajemala z veliko žlico, zato zdaj ne glede na vse ovire odhaja na študij sodobnega plesa na ugledno angleško plesno akademijo London Contemporarv Dance School. Drobna in svetlolasa, toda s trdno odločenostjo v očeh, je osemnajstletna Andreja Rauch lani novembra v Londonu uspešno opravila avdicijo kar na treh plesnih akademijah. Potem je pač lahko izbirala, in upa, da je izbrala najboljše, kar je lahko. Iz domače, slovenske plesne scene, kjer je malo predstav, malo plesalcev, malo denarja za plesno dejavnost, pa veliko želje po plesnem znanju, bo preskočila na tuje, da bi šla po poti vseh drugih slovenskih plesalcev, ki so morali zaradi na višji stopnji neobstoječega plesnega šolanja, znanje prav tako nabirati na bolj ali manj znamenitih akademijah plesa v tujini. Če bi rek - kamen se je odvalil od srca - jemali dobesedno, potem bi te dni v stanovanju Rauchovih v naselju Planina kar dobro ropotalo. Zdaj devetnajstletna Andreja Rauch je namreč odlično opravljeni maturi na kranjski Gimnaziji in zaključenemu petemu razredu srednje baletne šole v Ljubljani priložila še pogodbo ministrstva za kulturo, ki ji pokriva enoletno šolnino na triletni šoli v Londonu, kamor je bila po avdiciji opravljeni lanskega novembra dokončno sprejeta letos spomladi. Vendar pa tja še ni odpotovala, saj si prizadeva, da bi za bivanje v Londonu dobila tudi štipendijo. Pol skrbi je te dni sicer že odpadlo, ker ji je ministrstvo za kulturo re- [mblike Slovenije odobrilo po-ovično štipendijo za to šolsko leto. Za drugo polovico potrebnih sredstev za preživljanje pa po celi kopici prošenj na najrazličnejše naslove, še vedno pričakuje odgovore, take ali drugačne. "Nekaj upanja mi še ostaja, saj sem zaprosila za pomoč tudi sekretariat za družbene dejavnosti kranjske občine, kjer pa je dodelitev pomoči vezana na dodeljeni republiški del pomoči. Upam seveda, da se bo določen delež zdaj našel tudi zame in da bo štipendija iz dveh delov in seveda prispevki mojih staršev v glavnem zadostovala za šolsko leto," z upanjem govori Andreja Rauch. Kdo je svetlolaso dekle, ki je trdno odločeno zajeti novo plesno znanje v tujini? Mladi tečajniki jazz baleta jo seveda dobro poznajo, saj je v kranjskem Centru kulturnih dejavnosti štiri leta vodila ta plesni tečaj. Najbrž bi kaj o njej rekli tudi na glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kamor se je kot štirinajstletna šolarka vpisala v Ervi razred klasičnega baleta in ljub veliki starostni razliki, druge učenke so bile mnogo mlajše, vztrajala in prvemu letu prištela še tri na nižji stopnji in en razred na srednji stopnji. Vse ob rednem šolanju na gimnaziji in poletnih počitnicah preživetih na poletnih tečajih sodobnega plesa, da je lahko nabirala znanje od znanih tujih plesnih mentorjev. Morda se bo kdo spomnil tudi plesnih predstav, ki jih je plesna šola pri ZKO Kranj pripravila v Prešernovem gledališču (na primer nastop Bur-kališča sester kranjskih, mentor je bil Iztok Kovač), gostovali pa so tudi po Sloveniji. Pa več njenih koreografij za kranjsko plesno skupino Hipnoza je v njeni plesni biografiji in cela vrsta drugih nastopov. Med priporočili, ki so pospremili njena prizadevanja za pridobitev šolnine in štipendije, je vodja kranjskega Centra kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj Nataša Bregant M ožina zapisala, da je Rau-chova ena najbolj nadarjenih slovenskih plesalk in koreo-grafinj, ki ji dober tehnični nivo, velika volja do dela in zrela opredeljenost za plesno kariero omogočajo in napovedujejo bleščeč vzpon v plesni umetnosti. "Potem pa sem začela razmišljati, da s tečaji sodobnega plesa v poletnem času in nadaljevanjem klasičnega bale- ta ne bom dosegla v plesnem izrazu tega, kar bi lahko in kar si želim. Klasični balet? Ne, zame to ni prihodnost, le pri sodobnem plesu občutim svobodo plesnega ustvarjanja. Vse skupaj je bila izredno dobra osnova, zdaj pa si želim novo znanje. Ve se, da visokošolskega plesnega znanja pri nas še ni, vsi znani slovenski plesalci so se šolali v tujini. Največkrat se je tudi zgodilo, da so se tudi uveljavili najprej v tujini, šele potem doma. Tak primer je na primer Iztok Kovač, moj prvi mentor za sodobni ples, ki je moral za svojo predstavo najprej v Londonu dobiti odmevno nagrado, šele potem je bil doma dovolj priznan, da je letos prejel v Cankarjevem domu nagrado Prešernovega sklada. Skratka, sama dobro vem, da ples pri nas še ni dovolj cenjen, čeprav se razvija dokaj hitro, toda še nekaj let čakati na ustrezno šolo doma, se mi zdi pač nemogoče," je odločena preskusiti tegobe šolanja v tujini mlada plesalka, ki bo imela na izbrani šoli še kolegico doma iz Maribora. • Lea Mencinger Premiera v Prešernovem gledališču KOMEDIJA ZA MLADE Kranj - Naslednji teden, v četrtek, 22. septembra, ob 19.30 bodo v Prešernovem gledališču dvignili zaveso za prvo premiero v novi sezoni. To bo Matije Logarja mladinska predstava Špeckahla na kahli. Za kaj gre v tej novi igri za mlade? Ali jc špeckahla še špeckahla, če se znajde na kahli? Morda bodo mladi dobili ustrezen odgovor v tej krimič komediji napisani prav zanje in tudi za starše. Predstavo so pripravili režiser Jaša Jamnik, scenograf Luka Žan, kostumografka Barbara Stupica, avtor glasbe Primož Ahačič, sodelavec za gib jc Branko Završan. Igrajo: Tine Oman, Pavle Rakovcc, Matjaž Višnar, Ludvik Bagari, Špela Kuhar, Maja Osojnik in Maja Razpet. KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je ob umetnikovi sedemdesetletnici na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja Krajine 1956 -1994. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava akad. slikarjev Janeza Kneza in Henrika Marchela, ki ju je pripravil Loški muzej. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Vasmin je na ogled samostojna razstava Matjaža Arnola. JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Tržiška berštat, čevljarska rokodelska delavnica. V prvem nadstropju Kosove graščine pa je na ogled razstava Zelenci - strokovno gradivo za ureditveni načrt. MOJSTRANA - V prostorih Planinske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V pizzeriji Bistr'ca pa si lahko ogledate lesoreze na riževem papirju iz Nepala. RADOVLJICA - V galeriji Sivčeva hiša razstavlja akademska slikarka Marjeta Cvetko. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Marka Pogačnika Podobe iz Alpskega sveta. BLED - V hotelu Astoria je na ogled slikarska razstave Save Stefanoski in Viljema Jakopina. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja in grafika Lojzeta Spacala iz Trsta. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Skofja Loka razstavlja Miro Kačar iz Sorice slike v tehniki olja z naslovom Jesen v Sorici. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji nagradu je na ogled slikarska razstava del slikarjev partizanov. Razstava je odprta ob istem času kot zbirke muzeja. V okroglem stolpu na Loškem gradu pa je odprta razstava o razvoju žarnice, posvečena stoletnici javne razsvetljave v Šk. Loki. V Knjižnici Ivana Tavčarja pa razstava Foto kino kluba Anton Ažbe Svetloba. V galeriji Fara je na ogled razstava erotičnega ciklusa akad kiparja Viktorja Plestenjaka. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava obutve Peko in čevljarsko kopito - muzejski eksponat. KAMNIK - V razstavišču Veronika si lahko ogledate razstavo starih razglednic iz zbirke Marka Korenčana Pozdravi iz Kamnika. MENGEŠ - V galeriji Mežnarija razstavlja akad. slikar Veljko To man. KONCERT IRENE GRAFENAUER Kranj - V nedeljo, 18. seprembra, ob 20. uri sc obeta v Kranju redek glasbeni dogodek. V kranjski župnijski cerkvi bo namreč nastopila naša znana flavtistka Irena Grafenaucr skupaj s svetovno znano harfistko Marin Graf. Irena Grafenaucr, Ljubljančanka po rodu, je svojo kariero začela z vrsto nagrad na mednarodnih tekmovanjih, igrala je kot solistka v znanih tujih orkestrih pod taktirko slavnih dirigentov. Grafenauerjeva sc je kot solistka predstavila od Evrope do Azije, Afrike in Avstralije. Od leta 19K7 je profesorica na Akademiji za glasbo v Salzburgu. Ob uveljavljeni slovenski umetnici bo nastopila tudi Mana Graf, harfistka, sicer pa profesorica na Akademiji za glasbo v Hamburgu. Grafova sodi vsekakor med najpomembnejše harfistke na svetu, sodelovala jc z najboljšimi evropskimi simfoničnimi orkestri. Z Grafenauerjevo skupaj nastopata že vrsto let in predstavljata sam vrh evropske komorne glasbe. Za kranjski koncertni nastop sta ugledni glasbenici izbrali glasbo Haendla, Bacha, Mozarta, Donizettija, Faureja in Gcnina. Prireditev je pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Kranj. • L.M. MUŠICA VIVA V ARGENTINI Kranj - Mešani pevski zbor Musica viva iz Kranja, vodi ga zborovodkmja Nada Kos, bo 27. septembra letos odpotoval na tritedensko turnejo k Slovencem v Argentino. Pevski zbor, ki ima v Kranju že 48-letno tradicijo inje nil prej znan pod imenom Mešani pevski zbor DPDSvoboda Primskovo, odhaja v Argentino na povaoilo Slovenskega društva San Justo iz Buenos Aircsa. Pevskemu zboru se bo na gostovanju pridružil tudi uii.u Aleksander Prime, pevske nastope pa bo povezoval Janez Dolina! Gostovanje so omogočili: zunanje ministrstvo Republike Slovenije, sektor za Slovence po svetu in več sponzorjev. Pri založbi kaset in plošč R1V Slovenija sta pred kratkim izšli kaseta in laserska plošča z izborom pesmi iz pevskega repertoarja zbora Musica viva Kranj. • L. M. Novi tečaji, delavnice za mlade LUTKE, PLES, RISANJE Kranj - Od včerajšnjega dne pa do 1. oktobra se je možno vpisati v celo vrsto tečajev in delavnic, ki jih za novo šolsko leto ponuja Center kulturnih dejavnosti pri Zvezi kulturnih orgiuii/aeij Kranj. Program je predstavljen v brošuri, ki io v visoki nakladi 17.000 izvodov že razdeljujejo po osnovnih in drugih šolah in institucijah v kranjski občini, seveda pa se dobi tudi pri ZKO Kranj na Sejmišču. Tako kot že nekajkrat doslej so za vse radovedne mlade tudi letos pripravili dan odprtih vrat, to bo sobotno dopolnc, 24. septembia, med 10 in 13. uro. Obiskovalci, otioci m starši, sc bodo lahko seznanili, kaj vse se dogaja v najrazličnejših tečajih, saj bodo Otroci pripravili lutkovne predstave, plesne predstave, risali bodo in Se marsikaj. Sobotne matineje z lutkovnimi in gledališkimi predstavami bodo l trajanju vsekakor najstarejši likovni tečaji kot nekatere lam uvedene novosti, na primer pri plesu - tečaj flamenka, prl glasbeni pripravljalnici - delavnica Orffovih inštrumentov in drugo. Kaži pa o|>oz.oriti na nekaj letošnjih novosti, predvsem jc to šola snemanja s kamero, delavnica dekorativnega oblikovanj« in pa cela vrsta tndeseturnih računalniških tečajev, ki so j'11 pripravili v sodelovanju z računalniško Solo ( )|his • » c* Mencinger 9 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE _KRANJ Glavni trg 6, 64000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 telefax: 064/222-681 Dobrodošli v novi gledališki sezoni, v kateri našim abonentom nudimo ogled petih gledaliških uprizoritev, in sicer treh novih uprizoritev domačega ansambla: R G. Lorca: DOM BERNARDE ALBA (režija: Bojan Jablanovec) J: Mortimer, B. Cooke: KADAR MAČKE NI DOMA (režija: Primož Bebler) D: Smole: ZLATA ČEVELJČKA (režija: Matjaž Zupančič) in dveh uprizoritev gostujočih gledališč. Od ponedeljka, 19. septembra, do sobote, 24. septembra, (vsak dan od 8. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, v soboto samo dopoldne) bomo v avli gledališča vpisovali nove abonente. PRIDRUŽITE SE VEDNO ŠTEVILNEJŠI SKUPINI ABONENTOV PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja RAZPIS ZA VELIKO IN MALE PREŠERNOVE PLAKETE ZA LETO 1994 ki jih podeljuje kulturnim skupinam in kulturnim delavcem za posebne zasluge pri razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organizacijske dosežke na kulturnem področju. Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo umetniška in kulturna društva, občani, Zveza kulturnih organizacij ter organizacije, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnost. Predlogi z obrazložitvijo (s splošnimi podatki o kandidaturi in s kratko utemeljitvijo predloga) morajo prispeti najkasneje do 10. oktobra 1994 na naslov: Skupščina občine Kranj, Komisija za odlikovanja in priznanja, Slovenski trg 1, Kranj. Predsednik komisije: Peter Beton, I. r. Blizu 400 pripravnikov na Gorenjskem Na pripravništvo čakajo le tri mesece Potem ko so novembra lani za štiri mesece ustavili sofinanciranje pripravništva in marca uvedli kvotni sistem po regijah, se pripravnikom letos kažejo boljši časi. (24.018 tolarjev) in za visoko izobražene 80 odstotkov zajamčene plače, trenutno 27.448 tolarjev. Kranj, 14. septembra - Od 1. septembra naprej je namreč omiljeno eno od meril za pripravništvo. Prej šestmesečna čakalna doba na zavodu za zaposlovanje je skrajšana na tri mesece. Na Gorenjskem, kjer so konec julija sofinancirali pripravništvo 370 iskalcem prve zaposlitve, so jim za ta namen letos odobrili 147,5 milijona tolarjev. Do julija je mesečna vsota za sofinanciranje pripravništva znašala 13,9 milijona tolarjev, potem pa se je povečala na 15, 2 milijona. Po kvotnem sistemu Gorenjski pripada 9,3 odstotka republiških sredstev za ta namen, toliko kot znaša delež iskalcev prve zaposlitve. S Pripadajočim denarjem uspe kranjski območni enoti dokaj tekoče zadoščati pripravnikom (in delodajalcem), saj so po besedah Damjane Kosir, vodje sektorja v območni enoti, pod predvideno mesečno porabo. Drži pa tudi, da se število prosilcev nenehno veča (do konca julija jih je že 370) in je nemara utemeljen strah, da do konca leta zaradi omejene kvote vsem ne bo mogoče ustreči. V tem primeru bo treba zaostriti merila, kar pomeni, da bodo dajali prednost brezposelnim z daljšo čakalno dobo na zavodu. Doslej je bila čakalna doba šest mesecev, po 1. septembru pa bodo iskalci prve zaposlitve lahko prišli do pripravništva že po treh mesecih čakanja na zavodu. Ostali pogoji, ki jih terjajo od pripravnikov, ki naj jim subvencionirajo pripravniško dobo, so sklenjeno delovno razmerje, najmanj IV stopnja izobrazbe, določen mentor in program pripravništva. Predvidevajo tudi nekaj izjem, in sicer težko socialno stanje kandidata, ki ga mora dokazati z dokumentacijo centra za socialno delo; sezonski značaj dela, denimo poklici v gostinstvu (izjemo so naredili tudi pri pripravnikih za Alpi-no, ki ima sezonske potrebe zaradi zimske kolekcije); če med brezposelnimi ni druge osebe z enako strokovno usposobljenostjo; izjema so tudi Zoisovi štipendisti. Pogodbo o pripravništvu sklene zavod z delodajalcem in mu ves čas pripravništva refundira del pripravnikove plače in prevozne stroške. Za pripravnike s IV. in V. izobrazbeno stopnjo subvencija znaša 60 odstotkov zajamčene plače (20.587 tolarjev), za tiste z višjo izobrazbo 70 odstotkov Pripravništvo za mlade, ki imajo IV. ali V. stopnjo šolske izobrazbe (poklicna in srednja šola), pripravništvo traja šest mesecev, za tiste z višjo šolo (VI. stopnja) devet mesecev in za visokošolsko izobražene dvanajst mesecev. Če se po opravljenem pripravništvu znova kot brezposelni znajdejo na zavodu za zaposlovanje, imajo pravico do nadomestila. To velja za tiste, ki so bili v delovnem razmerju vsaj devet mesecev, tisti z manj pripravniške dobe pa lahko dobijo samo denarno pomoč. Ko se pripravništvo po šestih, devetih ali dvanajstih mesecih izteče, nekateri delodajalci pripravnike zaposlijo. Na kranjski območni enoti Zavoda za zaposlovanje ugotavljajo, da je teh kaki dve tretjini. Ne vedo sicer, ali dobijo delo ravno pri delodajalcih, kjer so opravljali pripravništvo, ali kje drugje, toda od 614 pripravnikih, ki so letošnje prvo polletje končali pripravniško dobo, se jih je 205 znova prijavilo na zavod za zaposlovanje, ostali so se zaposlili. • D. Z. Žlebir Zasebno zdravstvo na Gorenjskem V zasebno prakso manj kot desetina Kranj, 16. septembra - Zasebna zdravniška praksa si tudi na Gorenjskem počasi utira pot. Ko kažejo podatki Zavoda za idtamtvcno zavarovanje Slovenije, sc jc število sklenjenih pogodb za zasebniki v letu dni pot rojilo, vendar Gorenjska v tem smislu šc vedno precej zaostaja za ostalo Slovenijo. V Sloveniji jc šlo v povprečju desetina zdravnikov med zasebnike, medtem ko je na Gorenjskem delež zdravnikov v Zasebni praksi komaj sedem odstoten. Letos je šlo na svoje več zobozdravnikov (zlasti v jeseniški in radovljiški občini), šc vedno pa manj, kot sc odločajo drugje v Sloveniji. Manjši interes jc morebiti Pripisati tudi politiki občin, da ordinacije ostanejo v prostorih javnih zavodov, zasebniki pa bi nemara raje delali v bitnih prostorih Kot kaže, se ni> Gorenjskem med zasebnike v večji meri selijo z.drav-niki specialisti (zdaj jih je že Pjt), medtem ko splošni Mravniki za to kažejo manj '■animanja, saj sta se šele dva iv Tržiču in Kranju) odločila odpreti zasebni ordinaciji. Morda je vzrok v tem, da zdravniki v javnih zavodih ne vedo natanko, kaj jim bo prinesla glavarina (način plačevanja po številu pacientov). V primeru, da število pacientov nc bo postalo eden od elementov nagrajevanja zdravnikov, se bodo morda bolj ogrevali za zasebništvo, zlasti pri tistih, ki bodo povprečja presegali. Večjega preseganja dela namreč zavarovalnica ne plačuje. Pri zavarovalnici tudi ugotavljajo, da jc eden od razlogov za premajhno zanimanje za zasebno prakso tudi nepoznavanje načina pridobivanji koncesije, sklepanje pogodb, finančnih izračunov in podobnih "nemedicinskih" zadev. Lani je zdravstvena zavarovalnica na Gorenjskem sklenila osem pogodb za zasebnimi zdravniki, zobozdravniki in lekarnarji. Letos jih ie med zasebniki ie 21, od tega pet specialistov, dva splošna zdravnika, enajst zobozdravnikov in trije lekarnarji. Le s tremi ponudniki letos niso sklenili pogodbe, v dveh primerih zaradi tega, ker bi dejavnost širila obstoječo zdravstveno mrežo, v tretjem pa zaradi nepopolnosti pogodbe. Pacientom storitev pri zasebnih zdravnikih, ki imajo sklenjeno pogodbo z zavarovalnico, večinoma ni treba plačati. Izjeme so le storitve izven programov, ki pa morajo biti natančno opredeljeni. Zdravniki morajo o tem paciente jasno informirati. Če sc zdi pacientu stvar sporna, naj zahteva račun in ga predloži zdravstveni zavarovalnici. Na Gorenjskem so že imeli primer neutemeljenega zaračunavanja storitev. Pacinetom je zavarovalnica denar vrnila, zdravnika, ki se ni držal dogovora, pa "kaznovala" tako, da mu je tako zaslužen denar odštela od tistega, kar mu sicer plačuje za program. Lahko pa bi ga doletelo še kaj hujšega, namreč prekinitev pogodbe. Poleg zdravnikov, ki kot zasebniki delajo po pogodbi za zavarovalnico, imamo na Gorenjskem tudi nekaj takih, ki se za tak odnos niso odločili. Imajo koncesijo ministrstva za zdravstvo in vsa potrebna dovoljenja,ne pa tudi pogodbe, ki bi pacientom zagotavljala brezplačne storitve. Preden gremo torej k zdravniku, sc jc o tem dobro prepričati. • D. Z. Žlebir PniŽina Mihelič zahteva popolnejšo preiskavo Miheličeve glodajo novi dvomi Stane Mihelič, oče tragično umrlega Gašperja Miheliča iz Podbrczij, ponovno piše Jjjviio pismo. Tokrat je naslovljeno predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku in "•rektorju Kliničnega centra dr. Primožu Kodetu. siniti, sc ji spet zas-vrsta vprašanj in ■prav t'ic /a isti p Kranj, 16. septembra - JOteni ko je družina Mihelič Prejela poročili komisij ^ministrstva za zdravstvo in /a notranje zadeve), ki sta [•»Skovali okoliščine (.as Perjevi Javlja avo.nov (\-p,.,v tue /., ,sn "ogodek m istega pacienta, si Poročili zelo nasprotujeta, nani k ta teden dejal daš [''l-v ott Slane Mihelič. Ijugl razlog, /aiadi katerega P**-* predsedniku vlade, so plepi komisij, ki sta ugotovi-«a bo treba popraviti »•katere sistemske in za *°nske podlage za delo poli ^'Jc in zdravstva, kar jc "•'Oga vlad, Slan, Milulič UL>nuno omenja nenatančnost določil, kdo v policiji odloča o priporu. Strokovna komisija minis tistva za zdravstvo jc na zahtevo staršev vzela pod drobnogled dogajanje v Zdravstvenem domu Kranj, kjci so mladeniča, pretepene ga na Kranjski noči, najprej pregledali in ga zaradi agresivnosti (in domnevne pijanosti) postali na opazovanje na policijsko postajo Očitek staršev gre dežurnima zdrav nicama, da hudo ranjenega mladeniča nista poslali v bolnišnico Kasneje sc je Izkazalo« da jc dobil hude možganske poškodbe, zaradi katerih je po treh tednih umi I Starši krivijo zdravstvo za zamudo pri napotitvi v bolnišnico, za odreditev pripora na policijski postaji, za napačno presojo jutranje zdravnice, ki ga je poslala na otolanngološko kliniko zaradi zloma nosu. Sele tam so dognali, da je slednje ncbist vena poškodba in mladeniča poslali na nevrokirurško kliniko, kjer so začeli z zdravljenjem. Miheličcvi so zahtevali preiskavo okoliščin ravnanja v kranjskem zdravstvenem domu in na policijski postaji, kar sta komisiji žc raziskali. Kaj se je z Gašperjem dogajalo, potem ko je bil sprejet ii.i otolaringoloski kliniki v Ljubljani, ni bilo več predmet preiskave zdravstvene komilije, čemur Miheličcvi zdaj oprekajo. Dokler se je Gašper šc boril za življenje, jih jc zanimalo le dogajanje v Kranju, ko jc umrl, so sc zbudili novi dvomi. Zato zdaj pišejo tudi vodstvu Kliničnega centra. Pismo je narekoval šc drugi razlog: Miheličcvi namreč šc niso dobili rezultatov obdukcije in sodnomedicinske ekspertize, medtem pa sc v medijih žc pojavljajo komentarji, ki temeljijo na obeh dokumentih. O smrti Gašperja Miheliča zdaj tečeta dva postopka, in sicer preiskovalni postopek zoper osumljena mladoletnika, ki sta pretepla vrstnika na Kranjski noči, ter postopek javnega tožilca proti neznanemu storilcu (kjer gre za presojo ukrepov zdravstva in policije). Miheličcvi čakajo na obe obtožnici. Kakorkoli sc bo že izkazala pravica, sina jim nc more obuditi. Pač pa jim DO v zadoščenje, CC se bodo na (morebitnih) napakah kaj naučili vzdravstvu, kjer gre velikokrat za življenje in smrt. • D. Z. Žlebir Letošnje novosti v šoli Matura, učbeniški skladi, novi programi... Kranj, 16. septembra - Šolsko leto traja že dva tedna. Učenci in učitelji in tudi starši so se že imeli priložnost seznaniti z letošnjimi šolskimi novostmi. Šola na videz teče po starih, utrjenih kolesnicah, v resnici pa se postopoma spreminja in posodablja. Med programsko vsebinske sodijo novosti, povezane s šolskimi programi, predmetniki, učnimi načrti in učbeniškim gradivom. Letos med njimi velja omeniti nov vzgojni program za dijaške domove, spremembo predmetnika za učence od 5. do 8. razreda, ki so na urnike dobili po tri ure tujega jezika, spremembo učnih načrtov za spoznavanje družbe v 4. in 5. razredu, ter nove, popravljene in prirejene izdaje nekaterih učbenikov in drugih šolskih gradiv. V devetih slovenskih šolah (in v dveh gorenjskih) poteka projektno vzgojno izobraževalno delo, poimenovano tudi Wamba-chov projekt. Načrtovan je za obdobje od 1991 do 1996 z namenom, da bi na razredni stopnji oblikovali poseben vzgojnoizobra-ževalni prijem. Njegove glavnezančilnosti so: opismenjevanje z globalno metodo, opisno ocenjevanje, projektno delo in individualizacija. O projektu, ki ga zdaj živijo že četrtošolci, in poteka v osnovnih šolah Simon Jenko (podružnica Prims-kovo) ter Zali Rovt Tržič (podružnici Lom in Podl-jubelj), pa podrobneje v prihodnji številki. Med sistemskimi novostmi je potrebno omeniti maturo, namenjeno dijakom 4. letnikov. To bo zunanji izpit, kjer so izpitna vprašanja, merila in postopki ocenjevanja zunanji. Matura bo splošen pogoj za vpis na univerzo, sprejemnih izpitov ne bo več, zaključni izpiti pa ostajajo obveza dijakom, ki se odločijo za delo ali študij na višjih in visokih strokovnih šolah. Med organizacijskimi novostmi že poznamo letos prvič oblikovane učbeniške sklade. Učenci 8. razredov osnovnih šol so dobili komplet učbenikov za tretjinsko obrabnino. V prihodnjih letih se bo tako zamišljena izposoja postopno širila na vse razrede osnovne in srednje šole. Tudi učitelji so deležni novosti: ponujen jim je letni katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja. S pedagoškimi delavci vrtcev, šol, dijaških domov Zavod za šolstvo in šport vzpostavlja tudi novo obliko sodelovanja - v prid izmenjave strokovnih izkušenj bodo zaživele študijske skupine. Novo je letos tudi dejstvo, da država začenja zlagoma skrbeti za obnovo ali novogradnje šolskih stavb. Ta mesec bo na Gorenjskem končana obnova jeseniške gimnazije, decembra srednja gostinsko turistična šola v Radovljici, v doglednem času pa računajo tudi na izgradnjo telovadnice pri Srednji elektro in strojni šoli v Kranju. Precejšnjo zavzetost bodo letos terjali tudi razvojno-raziskovalni projekti. Kranjska enota Zavoda za šolstvo in šport za potrebe vrtcev navaja štiri programe, med osnovnošolskimi se jih uresničuje kar enajst (med njimi tudi porojekt zdrava šola, tuji jeziki na razredni stopnji, projekt Petra, ki uvaja izobraževanje ob računalniku za vrsto šolskih predmetov, "Wambachov projekt"), med srednješolskimi pa šest. V načrtu so tudi strokovno proučevalne naloge, namenjene pedagoški prenov; vzgojno-izobraževalnih zavo dov, in sicer skozi pedagoški ■ prakso. • D. Z. Žlebir Po konferenci o prebivalstvu v Kairu Demografski problemi sveta Ljubljana, 14. septembra - Prejšnji teden je v Kairu potekal, mednarodna konferenca o prebivalstvu in razvoju - ICPD 94. Sprejeli so sklepni dokument o populacijski strategiji za prihodnjih dvajset let. Slovensko delegacijo na konferencije vodila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, ki je po vrnitvi iz Kaira novinarjem predstavila konferenco in njene sklepe. Na vsebino tokratnih pogajanj pa je bolj kot v preteklosti vplivalo zaostrovanje demografskih problemov sveta. Tudi Slovenija je v Kairu predstavila svojo problematiko, ki je po svojih značilnostih podobna kot v deželah zahodne Evrope: nizka rodnost naglo staranje prebivalstva, brezposelnost, migracijski tokovi.. Sicer pa so predstavniki na konferenci sodelujočih držav namenil1 največ pozornosti povezanosti razvoja prebivalstva z ekonomsk, razvojem, družini, večji vlogi ženske zlasti v izobraževalnerr pogledu in pri odločanju, rasti prebivalstva, prerazdelitvan prebivalstva in notranjim migracijam, zdravju, tehnološkem, razvoju... Najtežje je bilo odseči soglasje različnih držav pr; temeljnih načelih, veliko je bilo razprav o človekovih pravicah, o uravnavanju rodnosti, o pravicah migrantov do združevanja družin Kairsko konferenco zatorej poznamo zlasti po vročih razpravah, kjer so se brusila različna mnenja o svobodni izbiri pri rojstvu otrok, o soodločanju žensk, o različnih oblikah družine in njeni zaščiti, o spolnem in reproduktivnem zdravju skratka o vprašanjih, ki ponekod v svetu še veljajo za tabu. • D. Ž. JAVNI POZIV Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poziva vse upravičence do otroških dodatkov, da do 30. septembra 1004 centrom za socialno delo, ki so o pravici do otroškega dodatka odločili, za otroke, ki bodo v šolskem letu 1994/95 dopolnili 15 let, oziroma so že pred tem dopolnili 15 let, pa se Še redno šolajo, predložijo potrdilo o Šolanju. Centri za socialno delo bodo narmeč po uradni dolžnosti s 1. 10. 1994 preverili upravičenost do otroških dodatkov za vse otroke, starejše od 15 let. Otroci, starejši od 15 let, Imajo namreč pravico do otroškega dodatka ie, če se redno šolajo, zato bodo otroški dodatki za vse otroke, starejše od 15 let, za katere ne bodo predložena potrdila o Šolanju, s 1. 10. 1994 ukinjeni. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve MIRA stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica razpisuje prosta delovna mesta (reelekcija): 1. VODJE ODDELKA STAVBNEGA MIZARSTVA 2. VODJE ODDELKA POHIŠTVENEGA MIZARSTVA Pogoji: - najmanj V. ali VI. stopnja izobrazbe lesarske smeri, - da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, - da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. 3. RAČUNOVODJE PODJETJA Pogoji: - da ima najmanj V. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske-finančne smeri, - da ima s V. stopnjo 4 leta, s VI. stopnjo pa najmanj 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z vsemi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo na naslov: MIRA mizarstvo Radovljica, Sercerjeva 22. PredilniškaM 64290 TRŽIČ VAS VABI NA ŠTIRIDNEVNI IZLET V RIM od 30.9. do 3.10.1994 ftijave sprejemamo po tel.:064/53-280 Do uspešnih rezultatov tudi z objavo v najbolj razširjenem gorenjskem časopisu Tel.: 223-111, Fax: 222-917 Pri Triglavu za svoj certifikat že danes dobite največ! Morda veste, zakaj? i. Najnižji stroški poslovanja. 2. Najnižja vpisna provizija. 3. Največ delnic za vaš certifikat! 4. Brezplačna lastninska nakaznica-vpisnica. 5. Pooblaščene investicijske družbe Triglav vodijo ljudje iz vašega kraja, ki jih poznate in jim zaupate. Triglav Pooblaščene investicijske družbe NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA v sodelovanju z zavarovalnico triglav d.d. Savske elektrarne Ljubljana, p.o. podjetje za proizvodnjo električne energije, Hajdrihova 2, Ljubljana vabi k sodelovanju - ELEKTROTEHNIKA - ELEKTRONIKA in - ELEKTROTEHNIKA za delo v proizvodni enoti hidroelektrarne Moste, Moste pri Žirovnici. Če ste stari do 30 let in izpolnjujete splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja ter imate vsaj tri leta delovnih izkušenj, imate možnost opravljati dela pri: - vzdrževanju elektronskih naprav na področju elektroenergetike - pri pripravi dela za potrebe vzdrževanja hidroelektrarne in urejanju tehnične dokumentacije Hkrati od vas pričakujemo, da obvladate delo z osebnim računalnikom. Vašo vlogo s priloženo dokumentacijo o izpolnjevanju izobrazbe pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, Elektrarna Moste, Moste 41, 64274 Žirovnica. Vaše sposobnosti bomo preverili v času poskusnega dela, ki traja 3 mesece. INŠTITUT ZORAN RANT, p.o., Kidričeva 66 a, 64220 ŠKOFJA LOKA Skladno z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, ter na podlagi Programa lastninskega preoblikovanja, ki ga je z odločbo št.: LP 256/94 MRe z dne 16. 8. 1994 odobrila Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo, Družbeno podjetje INSTITUT ZORAN RANT, p.o., Škofja Loka, Kidričeva 66 a, objavlja program lastninskega preoblikovanja: 1. Podjetje in sedež: Družbeno podjetje Inštitut Zoran Rant, p.o., Škofja Loka, Kidričeva 66 a, skrajšano ime: IZR. Podjetje je vpisano v sodni register pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Kranju, reg. št. vložka 1-270-00. 2. Matična številka: 5042097. 3. Osnovna dejavnost: - raziskovalno-razvojna dejavnost s področja uporabne termodinamike, - laboratorijska dejavnost, - svetovanje, projektiranje, izvedba in nadzor individualnih projektov, - proizvodnja modelov, prototipov, individualnih naprav in sistemov ter serijskih proizvodov, - proizvodnja elektronskih regulacijskih naprav, - nabava, prodaja, uvoz, Izvoz in zastopanje tujih podjetij, - montaža in servisna dejavnost. 4. Pravna oblika organiziranosti: IZR je družbeno podjetje s 5 % lastniškega kapitala in 95 % družbenega kapitala, ki je osnova za lastninsko preoblikovanje. 5. Predvidena lastniška struktura družbenega kapitala preoblikovanega podjetja: - Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 10 %, - Odškodninski sklad, 10 %, - Sklad RS za razvoj, 20 %. - Upravičenci iz naslova interne razdelitve 20 %, - Upravičenci notranjega odkupa 40 %. 6 Predvideni način oziroma kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja: - prenos navadnih delnic na sklade v višini 40 % razpisanih delnic - interna razdelitev delnic do višine 20 % razpisanih delnic, - notranji odkup delnic do višine 40 % razpisanih delnic. 7. Javni poziv k vpisu in vplačilu delnic: a) Interna razdelitev: IZR poziva vse upravičence (zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja), da v 30 dneh po objavi v Ur. listu RS in pozivu v časopisu Gorenjski glas, ter na oglasni deski podjetja, pristopijo k interni razdelitvi delnic in predložijo lastninske certifikate v zameno za delnice podjetja oziroma začasnice. če bo vrednost lastninskih certifikatov večja kot 20 % družbenega kapitala, bo presežek certifikatov proporcionalno uporabljen za notrnaji odkup. Delnice, pridobljene v interni razdelitvi, so neprenosljive dve leti po pridobitvi, razen z dedovanjem. b) Notranji odkup: IZR poziva vse upravičence (zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja), da v 30 dneh po objavi v Uradnem listu RS in pozivu v časopisu Gorenjski glas ter na oglasni deski podjetja, vpišejo in vplačajo delnice notranjega odkupa s 50 % popustom Udeleženci se s pisno izjavo odločijo, da pnstopijo k programu notranjega odkupa. Ko vplačajo kupnino za prvi paket delnic, postanejo udeleženci programa notranjega odkupa. V primeru, da udeleženci i vplačilom lastninskih certifikatov presežejo celotni znesek kupnine za celotni odstotek družbenega kapitala, ki je vključen v program notranjega odkupa, uporabi podjetje pri znižanju proporcionalni kriterij. Delnice se vplačujejo z morebitnimi presežki lastninskih certifikatov iz interne razdelitve in z gotovinskimi vplačili Delnice, ki ne bodo odkupljene v prvem obroku, bo do dokončnega odkupa zadržal in z njimi upravljal Sklad RS za ravzoj. Delnice, pridobljene v okviru programa notranjega odkupa, so neprenosljive izven programa notranjega odkupa za čas, dokler traja program notranjega odkupa, razen z dedovanjem inprenosljive v okviru programa notranjega odkupa med udeleženci programa notranjega odkupa, razen delnic, ki so bile pridobljene s presežki certifikatov, ki so neprenosljive dve leti po pridobitvi, razen z dedovanjem, po preteku dveh let pa so enake kot ostale delnice programa notranjega odkupa. Vse delnice so navadne, imenske, dajejo pravico do upravljanja v skladu s pravili programa notranjega odkupa in pravico do dividende. 8 Delnice Interne razdelitve In notranjega odkupa bodo upravičenci lahko vpisovali in vplačevali v prostorih računovodstva podjetja v 30 dneh, od dneva objave toga poziva v časopisu Gorenjski glas, vsak delovni dan od 11. do 13 ure Vat informacije v zvezi s sodelovanjem pri lastninskem preoblikovanju dobijo udeleženci vsak dolavnik pri Janezu Strokl|u, ali Marip Hiršonfelder, telefon 631 251 IGM (fcmfrjnMdc Latkovavas82, Prebold tel.: (063) 702-214, fax: (063) 702-029 Nagrajenci, ki dobijo vrtni kamin BARON Zdenka Kostanjevec, Frasova3a, 62250Ptuj Stane Repovi, Kij20,68297'Šentjani na Dolenjskem Helena Tivadar, Rozmanova 23,66000Koper Franc Cvirn, Loka 141,63223 Loka pri Žusmu RajkoOkorn, Spodnja Besnica 188,64201 Zg. Besnica EmilBoštjančič, Ozkapot3,63000Celje Medpravilnimiodgovorismo izžrebali še sto nagrajencev, ki bodo prejeli po pošti kape Gradnja-Schiedeiin NT&RC. AVTOIMPEX Ljubljana, generalni uvoznik gospodarskih vozil LIAZ, Vas vljudno vabi na predstavitev kamiona LIAZ 18.33 TBV, ki bo dne 20.9.1994, pred stavbo Agrostroja - Servis. Koseška cesta 11 v Ljubljani. AVTOIMPEX, d.o.o. Sfffif MARUTIM ■■■■m%%^a«aaavMHaaHMMH AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 AVTOSALON: Pon. - petek od 8.-12. in od 14.-18. ure Sobota od 8.-12. ure telefon 715-015 NOV MODEL MARUTI 800 DX C1TY STAR S K A TAl JXATOR.ll vM H 390 DKM Fitness Studio MEF1ST0 ponovno odprt ves dani Ponedeljek - petek od 9. do 22. ure Sobota od 9. do 12. in od 16. đo 21 ure NOVO: v oktobru SAUNA Fltneia MEFISTO (pod Jelenom klancem) le/: 054/272-555 RAZPIS Krajevna skupnost Bratov Smuk, Kranj zbira ponudbe za odčitavanje, servisiranje in vzdrževanje vodomerov hladne in tople vode firme ALLMESS. Od ponudnika zahtevamo naslednje: - kvartalno odčitavanje merilnih enot dejansko porabljene vode in računalniško obdelavo podatkov, po vzorcu Vodovod Kranj po posameznih stanovanjskih enotah in sporočanje teh podatkov upravitelju stanovanjskih enot, - kontrolo in servis števcev, - obračun, ko se ugotovi okvara števca, - vzdrževanje števcev. Od vas pričakujemo cenik za opravljanje naštetih storitev in končno mesečno ceno na stanovanjsko enoto. Ponube zbiramo do vključno 23. 9. 1994. lil Komisija za oddajo poslovnih prostorov pri Izvršnem svetu Skupščine občine Radovljica objavlja na podlagi sklepa 29. seje Komisije z dne 12. 9. 1994 JAVNI NATEČAJ za oddajo v najem pisarne v 1. nadstropju na Kranjski 13, Radovljica. Pisarna meri 49,30 m2, izhodiščna mesečna najemnina znaša 13,23 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije in se oddaja za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite priporočeno po pošti na naslov OBČINA RADOVLJICA, KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV, GORENJSKA 19, RADOVLJICA s pripisom "ZA RAZPIS" najkasneje v roku 8 dni od objave. Krajevna skupnost TRBOJE Trboje 39, 64000 Kranj JAVNI RAZPIS za izgradnjo mrliških vežic v Trbojah 1. Naročnik: Krajevna skupnost Trboje, Trboje 39, 64000 Kranj. 2. Predmet razpisa: Izgradnja mrliških vežic ob pokopališču v Trbojah. 3. Dvig dokumentacije: Ogled in dvig razpisne dokumentacije bo možen v petih dneh po objavi razpisa v pisarni KS Trboje, Trboje 39, Kranj (Kastelic, tel. 064/49-569), od 13. do 14. ure. 4. Predvideni začetek del je 30. 9. 1994. 5. Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe: - reference in usposobljenost za izvedbo prevzetih del - cena po popisu del - plačilni pogoji - Čas izvedbe in rok za dokon čanje prevzetih del - garancija za prevzeta dela minimalno 15 let - ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik - opcija ponudbe 30 dni 6. Oddaja ponudbe: Ponudniki morajo kompletno ponudbo oddati najkasneje v roku 7 dni po objavi razpisa, v zaprti kuverti, na naslov KS Trboje, Trboje 39, 64000 Kranj, s pripisom "PONUDBA ZA IZGRADNJO MRLIŠKIH VEŽIC -NE ODPIRAJ". 7. Obvestilo o izbiri ponudnika: Ponudniki bodo o izbiri izvajalca pismeno obveščeni v roku 10 dni po odpiranju ponudb. KRAJEVNA SKUPNOST Trboje Iz 8. številke Iksa glasila Sveta kranjskih sindikatov - Obisk delegacije CGIL - Predstavništvo delavcev v nadzornem svetu - Plače poslovodcev dostopne sindikatu - Nove ugodnosti za člane SKS ■ Nova možnost v zvezi z zadolžnicami - Navodila za najemnike in lastnike stanovanj - Plače v kranjskih podjetjih Gorenjski Investicijski Sklad__ Najboljša naložba za Vas certifikat Gorenjska je tesno povezana s celotnim slovenskim gospodarstvom, zato je njen razvoj zelo odvisen od premišljene globalne investicijske politike, ki se ne sme zapirati v regionalne meje. Gorenjski denar mora krožiti po vsej Sloveniji, da se bo domov vračal kot obogaten kapital za svež zagon in nove perspektive razvoja gorenjskega gospodarstva. Gorenjski investicijski sklad je priložnost za vse Gorenjce, da svoj certifikat vpišete lokalno in investirate globalno. Dobra informiranost Nacionalne finančne družbe nam zagotavlja, da poznamo poslovanje vseh večjih slovenskih podjetij, zato vemo, kje bo vaš certifikat najbolj donosen in ker zaupamo samo dejstvom, tudi najbolj varen Vpisna mesta za delnice Gorenjskega investicijskega sklada so v vseh poslovalnicah in ekspoziturah Gorenjske banke, kot tudi pri vseh družbenikih Nacionalne finančne družbe ter na sedežu Nacionalne finančne družbe, Trdinova 4 v Ljubljani. Za uspešnost naložbe jamči nacionalna Finančna Družba telefon 0(1 131 0355 KMEČKI STROJ SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA Zaposlimo: 1 - PRODAJALEC tehničnega blaga - gradbenega materiala 2 - PRODAJALEC tehničnega blaga - pripravnik 1 - PRODAJALEC kmetijskega blaga na terenu (voznik B, C, E kat) Pogoji: vsaj 5 do 10 let delovnih izkušenj Prijave pismeno v 15 dneh na gornji naslov. Delo se bo opravljalo na Kidričevi 26. TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA, p.o, Ljubljanska c. 56 64240 Radovljica objavlja prosta delovna mesta 1. UREJEVALCA BESEDIL NA RAČUNALNIKU 2. OFFSET TISKARJA Pogoji: pod 1. - poznavanje programov za grafično oblikovanje na računalnikih, grafično znanje in veselje do dela z računalniki pod 2. - IV. stopnja strokovne izobrazbe grafične stroke, smer offset tiskar. Možna je tudi priučitev. Vaše prijave pričakujemo do 26. 9. 1994. Najučinkovitejši medij za propagiranje vašega blaga in storitev na Gorenjskem GLAS Tel.: 223-111 Fax:222-917 Pri Triglavu za svoj certifikat že danes dobite največ! Kje ga lahko vpišete? 1. Poslovna mesta Zavarovalnice Triglav 2. Enote SDK. 3. Poslovne enote Komercialne banke Nova Gorica. 4. Poslovne enote Slovenske investicijske banke. 5. Mobilne pisarne, ki pridejo k vam na vašo željo. Pokličite nas: za Dolenjsko in Posavje 0608/ 21 892 in 068/ 324 OOO za Gorenjsko 064/ 81 145 in 064/ 218 381 za Ljubljano in Zasavje 061/ 13 21 243 in 061/ 301 305 Ob Muri 069/ 31 650 za Primorsko in Notranjsko 065/ 28 434, 065/ 22 013, 066/ 454 100, 067/ 21 645 in 067/ 24 451 za Štajersko in Koroško 063/ 441 321, 062/ 222 438 in 0602/ 41 842 A. Triglav Pooblaščene investicijske družbe NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA v sodelovanju z zavarovalnico triglav d.d. Osnovna šola "Ivana Tavčarja" Gorenja vas objavlja prosto delovno mesto UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Leskovica - pogoj učitelj RP ali absolvent Delovno razmerje sklenemo za določen čas od 10. 10. 1994 dalje do 31. 8. 1995, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov OS Ivana Tavčarja Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. Gorenjski Investicijski Sklad Vpisna mesta za Vaš certifikat Gorenjska J Banka d.d. Kran) poslovalnice: KRANJ JESENICE KRANJSKA GORA ŠENČUR CERKLJE RADOVLJICA BLED BOHINJSKA BISTRICA LESCE ŠKOFJA LOKA GORENJA VAS ŽELEZNIKI ŽIRI TRŽIČ Vpisna mesta n\ delnice Gorenjskega investicijskega sklada so tudi v vseh poslovalnicah in ekspoziturah ostalih družbenikov Nacionalne finančne družbe Abanke. zavarovalnice Adnatic. Banke Celje, Dolenjske banke ter v poslovalnicah Abnnčne bor/no posredniške hiše. Celjske boi/no posredniške hiše ter na sedežu Nacionalne finančne družbe. Trdinova 4 v l|ubljam Za uspešnost naložbe jamči Nacionalna Finančna Družba telefon: 061 131 03 55 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V škofjeloškem LTH je največja kriza mimo Naročil in dela imajo zdaj dovolj Pred koncem lanskega leta so morali ekološko prilagoditi svoje izdelke Škofja Loka, 14. septembra - Škofjeloški LTH je v zadnjih letih preživljal globoko krizo, saj je izgubil 60 odstotkov trga, preusmeritev na zahodne trge pa je zahtevala tudi ekološko prilagoditev izdelkov, kar je povezano z znatnimi investicijami. Z denacionalizacijskimi upravičenci so se uspeli dogovoriti za delnice podjetja, glede ljutomerske Vitrine pa jim je prav zdaj sodišče priznalo terjatev. Pogovarjali smo se z direktorico TATJANO NASTRANOVO, ki škofjeloški LTH vodi že peto leto. "LTH je v zadnjih letih doživljal hude pretrese, je največja kriza mimo?" "Lahko rečem, da je. Izgubili smo kar 60 odstotkov trga, zlasti v drugih republikah bivše Jugoslavije, z združitvijo Nem-čij pa tudi vzhodnega, zato je bilo zelo hudo. Poiskali smo nove trge, uvedli dodatne programe, kar ne gre hitro, zato dela nekaj časa ni bilo dovolj, ljudje in zmogljivosti niso bile zasedene. Zavzeli smo namreč koncept, da nikogar ne bomo odpustili, nekaj jih je šlo v pokoj, nekaj jih je podjetje zapustilo prostovoljno, zaposlenost smo s približno tisoč zmanjšali na sedanjih 745, vendar večjih socialnih pretresov ni bilo. Reševali smo se tudi tako, da smo sami prevzeli čimveč dejavnosti, odprli smo svoj diskont, maloprodajo, špedicijo, nazaj smo potegnili kooperantska dela, da smo ohranili čimveč delovnih mest. Novi trgi so zahtevali nove izdelke, ki vsebujejo več znanja, potreben je tudi čas, da se njihova realizacija poveča, zato v zadnjih letih res ni bilo lahko." "Vase izdelke kupujejo tudi trgovci, gostinci, pri nas je bilo v sudnjih letih odprtih veliko novih lokalov, jc bila to za tovarno rešitev v najtežjih letih?" "Na žalost ne, z izgubo južnih in vzhodnih trgov je sovpadala liberalizacija našega uvoza, zato nam je zaradi nelojalne konkurence prodaja na domačem trgu celo padla, lani za 20 odstotkov. Mi smo morali zaradi preusmeritve na evropske trge izdelke preusmeriti na neoporečne freone, zelo hitro, Evropa v lanskem zadnjem kvartalu dosedanjih izdelkov ni več sprejemala, saj so uveljavili ekološko zaščito zaradi ozonske luknje. Slovenija pa regulative o ekološko neoporečnih izdelkih se do danes ni sprejela, uvaža mo ekološko oporečne izdelke, seveda po nižjih cenah, zato nas je kriza doletela tudi na doma cem trgu." "Koliko vas je stala preusmeritev na ekološko neoporečne izdelke?" "Dober milijon mark, predračun celotne ekološke investicije pa znaša več kot dva milijona dolarjev. V tem milijonu mark so zajeta predvsem nova orodja za zalivanje in naprave za preizkus testov, niso pa upoštevani razvojni stroški, saj je bilo potrebno vsak izdelek predimenzionirati na novhladilni stolp z drugačnim kompesor-jem, zato je bilo razvojnih stroškov veliko." "Kakšen je bil poslovni rezultat ob polletju?" "V primerjavi z lanskim polletjem ni bilo bistvenih razlik, plavamo nekako na meji. Stvari pa so se navzgor obrnile v zadnjih mesecih, ko smo uspeli oživeti naročila, dela imamo zdaj dovolj, težave imamo celo s tem, kako zadostiti povpraševanje, kako se pravočasno oskrbeti in naročila spraviti skozi proizvodnjo, da ne bi zamudili rokov. Približno 70 odstotkov materiala uvažamo iz Evrope, dobavitelji nam podaljšujejo roke, ker nam nc morejo slediti tako hitro, da bi pospešili proizvodnjo, smo začeli s pre-umerjanjem ljudi iz režije v proizvodnjo, prav te dni smo tih sedemnajst, oktobra jim »orno šc več. Seveda jc to zelo občutljivo, potrebna je podpora sindikata, toda če smo rekli, da ne bomo nikogar odpustili, se moramo tudi racionalizirati. Računamo, da bomo imeli dovolj naročil vse do konca leta, zato je zdaj poglavitni problem, kako čim hitreje zavrteti proizvodnjo in sc pravočasno oskrbeti." "So plače It tako slabe?" "Zaposlenost smo seveda ohranili tudi za ceno nizkih plač, zato smo s plačami še vedno pod kolektivno pogodbo, pod občinskim in republiškim povprečjem, razliko bodo zaposleni lahko uveljavili pri lasi mnjenju. Povprečna čista plača je julija znašala 54.839 tolarjev, seveda so pritiski na uskladitev s kolektivno pogod- bo, v okviru možnosti bomo to tudi naredili." "Kako daleč ste pri lastninjenju?" "V izdelavi je program lastninjenja, podjetje smo dali ovrednotiti po dinamični metodi, računamo seveda na notranji odkup. Sedanje in bivše zaposlene smo že pozvali k hrambi certifikatov, po dopustih je odmev večji, seveda pa prave akcije še ni bilo. Vsekakor računamo na njihove certifikate, saj se LTH pobira, našli smo nove trge, dela imamo zdaj dovolj." "Ste denacionalizacijske zahtevke že razrešili?" "Postopki so bili dolgotrajni, vendar smo ji uspeli razrešiti do te mere, da ne ne ovirajo pri lastninjenju. V naravi smo vrnili le nekaj malenkosti, sicer pa smo se z denacionalizacijskimi upravičenci uspeli dogovoriti, da postanejo solastnike, da dobe naše delnice, s tem smo seveda zadovoljni. Težko je reči, kolikšen bo njihov delež, saj še nimamo ocenjene vrednosti podjetja, pet jih je, njihovi deleži so vredno od 880 tisoč do 1,2 milijona mark, nekaj stvari je še odprtih, saj je bila dokumentacija zelo neurejena." "Livarna sc jc pred leti izločila, jc to povzročilo kakšne težave?" "To nas ni prizadelo, saj sta bila to s tržnega in proizvodnega vidika povsem ločena programa, zato jc bilo to nekaj normalnega., mučni in dolgotrajni so bili se postopki glede ločitve premoženja. Pač pa smo imeli nesrečni primer z Vitrino iz Ljutomera, kamor jc LTH vlagal, vendar se jc leta 1988 odcepila. Sami so zašli v težave. podjetje je nato prevzel sklad zarazvoj, bili smo kandidati za njen odkup, vendar nismo uspeli, prodana je bila drugemu. Vendar so nam zdaj na sodišču priznali naš vložek, odločbo že imamo in pogajali se bomo z novim lastnikom. Inflacija je naš večinski vložek sicer razvrednotila, toda terjatev imamo zdaj priznano, kaj se bomo uspeli dogovoriti, je težko reči, lahko pa rečem, da je novi lastnik zainteresiran za partnerstvo, kar je razumljivo, saj smo tja prenesli del proizvodnega programa." "Koliko premoženja ste izgubili na jugu?" "Izgubili smo veliko terjatev, premoženje pa je vredno približno 5 milijonov mark, upamo, da ne bo izgubljeno. Tam smo ustanovili mešana podjetja, to so prodajne in servisne točke, dve v Srbiji zdaj zaradi embarga ne poslujeta, eno imamo v Makedoniji, pet na Hrvaškem, kjer prodaja zdaj spet oživlja, seveda pa smo še zelo daleč od nekdanje prodaje. Včasim smo tja prodali približno polovico izdelkov, zlasti v Dalmacijo in Vojvodino, zdaj le 5 odstotkov. Seveda bodo te prodajne točke največ vredne, če bodo ponovno zaživele, tega se zavedajo tudi tam zaposleni, saj so spoznali, da morajo imeti za sabo tovarno, sicer nič ne pomenijo. Vsekakor so zainteresirani za sodelovanje, kako bo rešeno lastništvo, pa bo seveda odvisno od urejanja meddržavnih odnosov." "Kje ste našli koliko izvozite?" nove trge, "Izvozimo približno 70 odsot-kov izdelkov, v glavnem v zahodnoevropske države, kjer tekmujemo z evropsko konkurenco, tržimo sami, direktno delomo s kupci, samostojno nastopamo na sejmih, oktobra gremo na sejem IKK v Nueren-berg. Prodiramo tudi na Češko, Poljsko, vendar so tržne akcije počasne, saj so potrebni atesti, servisna mreža, vsekakor pa na teh trgih vidimo svojo perspektivo. Mislim pa, da tudi domači trg že prihaja do spoznanja, da vse uvoženo blago ni dobro, da jc dobro tudi domače, kajti če smo dobri za evropski trg, zakaj ne bi bili za domačega. Saj nismo proti liberalizaciji uvoza, ki spodbuja konkurenčnost, vendar smo za lojalno konkurenco, naj tudi pri nas veljajo evropski predpisi." • M. Volč-jak O uresničevanju obrtnega zakona Nov obrtni zakon ■ novo obdobje za slovensko obrt I a Zftkon je zelo sodoben in to pomeni velik korak naprej Kranj, 15. septembra - Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju jc slovenska obrt, je pomemb- V> organizirali več spremljajočih prireditev, med drugim je Obrtmi *borniea Slovenije organizirala posvet o novem obrtnem zakonu. N. ■lovi obrtni sejem pomeni marsikaj novega o pojmovanju obrti, o ieh novost in, o načinu 1,1 Postopku uresničevanja obrt ncga zakona pa so spregovorili ,udi na tem pOfVetU, na katci eni so sodelovali mnogi ugledni Predstavniki Prisoten je bil minister /a gospodaiskc dc)av "osti dr Maks lajmkar, uvodne besede p,i je /branim namenil Predsednik Izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije stane K i amberger. V novo Obdobje pa je slovenska obit 'topili tudi / novimi zahtevami ijovenskc obiti Državnemu '•'oru m vladi Republike Slo Junije Obrtna /bonma Slove n')e k \ tej broiUli zbrala več wH SO zahtev oziroma predlo |OV za izboljšanje pOgOJCV H '■''"■"i legi pom< mirnega dela našega gospodarstva posvet Če se ustavimo malce pri Številkah, ugotovimo, da ima Slovenija daleč najrazvitejšo obrt med vsemi državami nek d uije Vzhodne Hvropc. 38 tisoč obrtnikov in dobrih 32 tisoč pri njih uposlenih delavcev ptr dstavlja 11 odstotkov vsega aktivnega piebivalstva države Slovenije Obrt ustvari okoli l> odstotkov dniZbenegi prota vo da, če ne računamo na okoli 12 tisoč dižavijanov, ki se / obrtjo ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo m najmanj 34 tisoč malih podjetij, ki delujejo m obrtni način ('e teh ne štejemo, JC v Sloveniji v povprečju 166,5 obrata na 10 tisoč prebivalcev, Število ObltnikOV N nenehno povečuje v zadnjem desetletju se jc povečalo za okoli 60 odstotkov (dede na razmere, v katerih no, da se upoštevajo mnenja tistih, ki se s tem ukvarjajo. Zato obrtniki predlagajo bistveno višja proračunska sredstva za jamstva in subvencije, dostop do mednarodnih finančnih sredstev, posebne vire kreditiranja za začetnike, poleg tega večjo zaščito upnikov, /nižanje realne obrestne mere, ponovno uvedbo 10 odstotnega znižanja os nove pri dohodnini ter 20-odstotno znižanje davčne osnove za vlaganja v osnovna sredstva. Stane Kramberger je na posvetu v Celju dejal, da je slo venski obrtni zakon eden n. i j •udobnejših v Evropi, dopušča precej svobode, obrt v vseh oblikah, veliko bo prispeval k raZVOJU slovenske obrti in tudi zahteve obrtnikov izpred treh let so pokazale, tla so imeli takrat prav, bil pa jc to tudi pravi čas - čas osamosvojitve Slovenije. Minister Maks Tajnikar pa je poudaril, da mu je v posebno zadovoljstvo, da jc bil obrtni zakon podprt z vseh strani in tudi parlamentarna razprava je bila zelo učinkovita. Velik jc pomen obrti v slovenski tradiciji, saj sega tudi na področje kulture slovenskega naroda, je njen pomemben del, in če sc to ne uveljavlja, se neka tradicija uničuje. Sedaj seveda ni čas počitka, treba jc opredeliti naloge za naprej. Kajti, ko je opredeljena obrt, jo je treba tudi fiskalno postaviti na svoje mesto, poiskati določene spodbude, da se obrt ohrani. Važno jc, da so združili tradicionalno s sodobnim, kar se čisto enostavno poktža že s poimenovanji vračajo se mojstri in vajenci Pomembno je tudi, da obrtna zbornica razloži, da obrti ljudem nismo vzeli, ampak smo odprli vrata v boljše, plodovi-ospodarstvo • S. V. Že prihodnje leto naj bi Živila poslovala kot delniška družba V Živilih zbirajo certifikate Certifikate bodo zbirali do 11. oktobra, ko bo znano, če pridejo v pošte v tudi družinski člani Naklo, 15. septembra - V kranjskih Živilih so v ponedeljek, 12. septembra, začeli zbirati certifikate sedanjih in bivših zaposlenih, akcija bo potekala mesec dni. Podjetje je bilo ocenjeno na 40 milijonov mark, ker dobro posluje, se ne boje, da ne bi zbrali dovolj certifikatov. Prehodno so seveda morali razrešiti denacionalizacijske zahtevke, grad Hrib v Preddvoru so odkupili. V kranjskih Živilih so program lastninjenja oddali 13. aprila letos, po popravkih in težavah, ki so jih povzročile spremembe zakona in uredbe jim je agencija za privatizacijo program potrdila 26. avgusta. Z zbiranjem certifikatov so začeli 12. septembra, akcija bo potekala do 11. oktobra, ko bodo ugotovili, če pridejo v poštev tudi družinski člani, če bo potrebno, bodo zaposlene o tem obvestili z internim razpisom. Direktor Branko Remic je prepričan, da bodo s certifikati lahko dosegli 20-odstotno interno razdelitev, saj podjetje dobro posluje, letos so zaposlenost povečali, realizacijo pa realno za 7 odstotkov, kar pomeni, da je bila količinska prodaja v Sloveniji toliko večja. Na Viču v Ljubljani pa bodo kmalu odprli nov nakupovalni center s približno tisoč površinskih metrov prostora. Z interno razdelitvijo in notranjim odkupom naj bi sedanji in bivši zaposleni postali 60-odstotni lastniki podjetja, ki je ocenjeno na 40 milijonov mark. V procesu lastninenja so izdali 239.710 delnic, njihova nominalna vrednost znaša 10 tisoč tolarjev. V Živilih je zdaj zaposlenih 974 ljudi, skupaj z upokojenci in bivšimi delavci pa jih je približno 2 tisoč. Predhodno so seveda morali razrešiti denacionalizacijske zahtevke, največ težav je bilo z gradom Hrib v Preddvoru, kjer so se z denacionalizacijskimi upravičenci uspeli dogovoriti o odkupu objekta in celotni turistični kompleks je zdaj v lasti Živil. Preddvor je bil letos obiskan najbolje v zadnjih desetih letih, tam je bilo tudi veliko Belgijcev in Italijanov, največ prometa pa seveda prinese seminarski in poslovni turizem. • M. V. Požar v Brnci Kranj, 15. septembra - Po ponedeljkovem požaru v Elanovi tovarni v Brnci na avstrijskem Koroškem je proizvodnja ponovno stekla. Požar je izbruhnil v pomožnih prostorih med upravno zgradbo in proizvodno halo, gasilci so ga uspeli lokalizirati, zato proizvodna hala ni bila prizadeta in že naslednji dan, v torek, 13. septembra, je proizvodnja ponovno stekla. Poškodovanih ni bilo, materialne škodje je bilo po prvih ocenah za 7 do 8 milijonov šilingov. Elan Brnca je samostojno podjetje v okviru begunjskega koncema Elan. Zaposlenih ima 295 delavcev, kot proizvodno trgovska družba je specializirana za proizvodnjo alpskih smuči in snowboardov. Letos načrtujejo izdelavo 270 tisoč parov smuči in 120 tisoč snowboardov. Lansko prodajo v višini 253 milijonov šilingov nameravajo letos povečati za 40 milijonov šilingov. DOBER POSLOVNEŽ PRAVO MESTO NAJDE! Potrebujete poslovne prostore za vašo dejavnost? V najem vam ponujamo: • poslovni prostor pri ekspozituri Planina na Vrečkovi 3, v izmeri 24 m2; primeren za trgovino ali drugo poslovno dejavnost; izhodiščna cena m2 je 35 DEM; • poslovni prostori na Bleiweisovi 4, v izmeri 184,31 m2; primeren za poslovne prostore; izhodiščna cena m2 je 35 DEM. Najemno pogodbo bomo sklenili v odvisnosti od ponujene najemnine in dejavnosti V nakup vam ponujamo: • poslovni prostor na Hruški 74/f; primeren za trgovino, ali drugo poslovno dejavnost; v izmeri 60 m2 Kupoprodajno pogodbo bomo sklenili od odvisnosti od ponujene kupnine. Interesenti naj pisne ponudbe z navedbo ponujene najemnine ali kupnine in opisom dejavnosti posredujejo v zaprtih kuvertah na naslov: Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleitveisova I, s pripisom - najem ali nakup do 2.1.9.1994. Dodatne informacije vam nudimo po tel 064 221-446, int. 244. Gorenjska Banka POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Vozili smo: Mazda 323 in 323 F Ma/dini slovenski pooblaščeni trgovci so pred dobrim tednom začeli prodajati nove modele mazde 323. Začetek prodaje je bil hkrati tudi priložnost za zbiranje prvih vtisov o novi jubilejni seriji. Model 323 namreč pri Mazdi izdelujejo že celih trideset let, leta 1977 so ga začeli prodajati tudi v Evropi, pred devetimi leti so mu dodali katalizator in pred petimi so predstavili športno izvedbo E Z novo generacijo so pri Mazdi obdržali dosedanje karoserijske izvedbe, s pripombo, da bosta do prihodnje pomladi obnovljeni samo dve: klasična štirivratna limuzina in petvratna športna kombilimuzina E To hkrati pomeni, da v prodajnem programu ostaja sedanja mazda 323 s tremi vrati, ki bo svojo naslednico dobila z imenom 323C, nespremenjena pa ostaja tudi v karavanski podobi. Mazda v klasični limuzinski karoseriji ni noben revolucionarni oblikovalski dosežek, vendar je avtomobil v živo veliko bolj privlačen kot na časopisnih slikah. Umirjena štirivratna karoserija z vseeno dovolj očitnimi zavihki je spretno kombinirana z odločnimi odbijači, skoraj športnimi režami za dovod hladnega zraka, dokaj klasično masko, le rahlo privzdignjenimi bočnimi linijami in rahlo zaokroženim zadkom. In če zunanjost ni ravno med najbolj vpadljivimi, je drugače v potniškem prostoru. Zato je prvi Človek Mazde Austria, kamor organizacijsko sodi tudi slovenski avtomobilski prostor, gospod Iazuko Minovva z značilnim japonskim nasmeškom z veseljem razložil, da v novi limuzini brez težav sedijo tudi visokorasli in da je prostora v njej toliko, da se ga ne bi sramovali tudi avtomobili, ki po karakteristikah sodijo tudi za pol razreda više. Nova mazda 323 F je takšna, kot so jo napovedali tisti, ki so jo videli že na risalnih deskah: še bolj okrogla, še bolj športna in zato še bolj zanimiva. Smisel za eleganco je ostal tudi po petih letih, športnost je tudi tokrat združena z družinsko naravnanostjo. Sprednji del je skoraj izjemno nizek, rahlo zašiljeni nos krasi visok odbijač, domiselno podaljšani zadnji del strehe, ki je v prid večji notranji višini in povsem samosvoj (in visok) kompakten zadek pa samo še poudarjata športno agresivnost tega avtomo- bila. Zato je športnost na prvem mestu in za voznika je priporočljivo, da se prej pripravi na bližnja srečanja s stropom, čeprav je res, da je sedenje v novi F bistveno udobnejše kot v predhodnici. Posebno pozornost pri snovanju novih modelov so pri Mazdi namenili varnosti in varovanju okolja. Ob standardnih varnostnih elementih, kot so posebno ojačana vozlišča karoserije, močne bočne ojačitve v vseh vratih in zategovalniki varnostnih pasov, pri modelih SE (safetv edition) vgrajujejo še zavorni sistem ABS, razkošni varnostni vreči za voznika in sovoznika in meglenke. Popolnoma nov je Mazdin sistem zaščite pri čelnem trčenju imenovan FIMS (Front Impact Moderating Svstem), ki težak sklop menjalnika in motorja pri čelnem trčenju potisne pod območje sprednjega dela potniš-kekabine. Poleg običajne stranske zaščite imajo mazde iz nove serije 323 svetovno novost, tako imenovano varnostno skrinjico (side imapct box) ali, kot jo imenujejo v Avstriji, Mutter Kind Box, kar ponazarja skrb za potnike na zadnjih sedežih. "Škatlica" je pritrjena v kovinsko ohišje na ploščo na dnu in tako pri naletu s strani preprečuje vdor predmeta v kabino. Cene za novo generacijo mazde 323: 1.3 Hm. 29.109 DEM, 1.5 lim. 32638 DEM, F 1.5 33.800 DEM in F2.0V6GT 48.948 DEM do registracije. Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj mTOAor/of/c za Gorenjsko Za vse podrobne podatke pokličite po telefonu KR 211-688. M. Adriatic rciu?i ista i^ivirr^ I CIU IN CAS POTOVANJA, PRIJAVE i DATUM 1 ODHODA | I CENA ■| FRANCIJA 1 SLOVENIJATURIST, Kranj IEI 21! 946 j *' 175 DEM I] OKTOBERFfST MUNCHEN I SIOVENIJATURISJ, Kranj j lil. 211 946 i 17.9. in 24 9 I 62 OEM j RABAC - HOTEL MIMOSA 1 KOMPAS KRANJ, TEL: 224-100 { KOMPAS SK 10KA,TEI. 620 960 i no. I 161 DEM ; ITAIIJA 1 j KOMPAS KRANJ, IEL: 224 100 i KOMPAS SK 10KA, TEL: 620 960 j 760 DIM ^ ITALIJA || 1 KOMPAS KRANJ, TEL: 224-100 KOMPAS SK 10KA.IEL 620 960 I1 | T/S0IM storitve POTOVANJA BUS POlPfJZIONI BUS BUS BUS dvorci ob loari, Normandija, Pariz I °w*(rtt» i§ ^ °8'e^ Miinthna, Luiuoaiaulitt! 1 obisk Oktoberftsta DNI 5 DNI POČITNICE RIM VAIIKAN IZČRPEN OGLED Lil 5 DNI RIM CAPRI POMPEJI,... KAM NA KOSILO. VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA GOSTILNA ZARJA Tel: 49-305 SPECI ALITETE MENU domoći jtdi, jedi po naročilu, vsok dan kosila, pilit, nok potok mio postrvi vsok dan 11 73 pot, sob 11-01 torek zaprto V začetku prodaje so pri Mazdi za prenovljene modele namenili štiri različne motorje: na novo obdelani 1,3-litrski štir-ivaljnik z močjo 75 Km v osnovnem modelu 1,3-litrski in popolnoma nov 1,5-litrski štiri-valjnik z dvojno odmično gredjo in največjo močjo 88 KM, poleg tega pa v kratkem še 1.8-iitrski štirivaljnik s 114 KM in kot vrhunec motorne ponudbe 2,0-litrski V6 s 144 KM, sposojen pri modelih xedos, ki pa je že na voljo. Najšibkejša motorja bosta na voljo v limuzinski izvedbi, 1,5-litrski in oba najmočnejša agregata pa sta namenjena športni F. Že spomladi prihodnje leto Mazda načrtujejo obogatitev motorne ponudbe s turbodizlom, ki bo na voljo v limuzini. Glede ekologije je Mazdina filozofija jasna, zato večina motorjev zlahka ustreza strogim ameriškim normam veljavnim od letos in evropskim, ki bodo veljale po letu 1996. Čistost novega 1,5-litrskega motorja pa je celo tolikšna, da bo zadovoljevala tudi ameriške standarde v začetku prihodnjega desetletja. Oprema je pri vseh novih mazdah 323 že senjsko med boljšimi v tem razredu. Tako se vsi modeli od vključno osnovne limuzine in F ponašajo z elektriko za pomik vratnih stekel, osrednjo ključavnico, volanom s servoojačevalni-kom, našteli smo tudi opremo za različice SE, medtem ko je serijski paket najbogatejši v najbolj prestižnem modelu E Ob novostih ostaja pri novih mazdah 323 tudi nekaj (dobre) tradicije, kamor brez. zadržkov sodijo natančna izdelava, lahkotnost vožnje in splošen dober vtis, ki je ostal tudi po tokratni krstni vožnji onstran meje od Celovca po 110 kilometrih različnih cest do koroškega Finkcnsteina in nazaj do Celovca. In na koncu je dovolj zgovoren podatek, da je Mazda v tridesetih letih, odkar so naredili prvo 323, uspela po vsem svetu prodati kar S,2 milijona teh avtomobilov. • M. Grcgorič Avtom arket W 1» \> \ŠVII MIMIKI • Test: Sgang Young kornado 2 2 D •Vozili smo: Mazda 323 m 323 F • 6GHD za državno prvenstvo Buzet • Formula 1 Monza • Dirka veteranov L |ubelj 94 • Z avtomobilom po Evropi *mthš * irmmm MEŠETAR Letošnja pšenica primerna za peko kruha Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je v obsežnem sporočilu javnosti zavrnilo trditve, da je bila letošnja letina pšenice zelo slabe kakovosti. Neugodno vreme z vročinskim udarom pred žetvijo in z deževjem, ki je spremljalo žetev, je dejansko povzročilo nekoliko slabšo kakovost zrnja (podobno kot v Avstriji), tako da se je pričakovani 50-odstotni delež pšenice prve kakovosti po prvih podatkih zmanjšal na približno sedem odstotkov. To je spodbudilo polemike o kakovosti odkupljene pšenice, še zlasti pa je postalo aktualno vprašanje, kaj pomeni tretji kakovostni razred. Čeprav se je doslej pod tretjo kakovost razumevala predvsem pšenica, ki se je ni odkupovalo, pa po doslej veljavnem jugoslovanskem standardu sodi v tretji razred pšenica, ki je po vsebnosti beljakovin in sedimentacijski vrednosti (ta je odločilna za peko kruha) lahko precej boljša od standardne pšenice, primerne za odkup v Evropski uniji. Primerjava pokaže, da je standardna kakovost pšenice, ki jo v Evropski uniji odkupujejo za peko kruha, po sedimentacijski vrednosti med našim drugim in tretjim razredom. Analize letošnje letine pšenice res kažejo na nekoliko nižjo vsebnost beljakovin kot lani, vendar je le malo vzorcev s sedimentacijsko vrednostjo, nižjo od 30. Letošnja nekoliko slabša kakovost pšenice torej ne pomeni bistveno slabše kakovosti moke za kruh, ampak zlasti opozarja na nekatere neskladnosti med še veljavnimi standardi nekdanje Jugoslavije in evropskimi predpisi. V ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo obljubljajo, da bodo do naslednjega leta prilagodili standard za odkup pšenice merilom Evropske unije in da bodo šenico, ki bo boljša od standarda, nagrajevali z dodatki, slabšo pa "kaznovali" z odbitki. Cene vrtnin na telefonskem odzivniku Na telefonskem odzivniku 98-23 se vseskozi, podnevi in ponoči, "vrtijo" tudi cene vrtnin in sadja, ki veljajo pri prodaji na debelo. Krompir je od 18 do 20 tolarjev, hruške viljamovke in slive od 80 do 100 tolarjev, jabolka elstar od 45 do 60 tolarjev, jabolka jonatan 60 in jabolka sorte jonagold 50 tolarjev za kilogram. Belo grozdje je od 110 do 130 tolarjev, črno od 90 do 120. česen od 150 do 180, radič 120, por 200, čebula 55 do 90, korenček od 60 do 80 tolarjev, peteršilj od 150 do 200, paprika od 80 do 120 tolarjev, rdeča pesa od 60 do 80, solata endivija 100 tolarjev, solata kristalka 130, cvetača 180 do 2(X), zelje v glavah od 20 do 25 tolarjev... SUZUKI SUZUKI SALON IZ KRANJA OBVEŠČA Kljub napovedani podražitvi smo za mesec septermber uspeli ohraniti cene vozil in motorjev I avto, ki skoraj ne pije in ne prenese servisrjev SUZUKI SVV1FTI od 18.311 do 22.800 DEM. ■limuzina - na zunaj majhna, znotraj velika, razkošna SUZUKI SVVIFT SEDAN I od 20.600 do 23.800 DEM I najmanjši, mogoče najboljši družinski terenec SUZUKI SAMURAJ I 25.000 DEM (eleganten na asfaltu, terenska na brezpotjih SUZUKI VITARA 1 kratka Izvedba 1 od 34.000 do 35.000 DEM BJeleganten terenec In ob enem razkošna limuzina SUZUKI VITARA 5 - dolga Izvedba I od 40.000 do 43.000 DEM ZAGOTOVLJEN SERVIS NA VSAKIH 10000 KM. REZERVNI DELKEVROPSKA 6-letnaGARANCIJA NAJ NAJ KREDITI na 1-4 leta. OBRESTNA MERA od 10% do 11,5%I LEASING na 3 leta - ZA OBRTNIKE IN PODJETJA STARO ZA NOVO STARO ZA NOVO F*osebna ponudba: v zalogi imamo več kot 30 vozil poškodovanih od toče - nekaj pik na strehi ali havbi. F^OPUST ZA TE VELJA OD 500 DO 1.000 DEM. PRIDIT€, POGl€JT€! -V///- SALON VOZIL SUZUKI Kranj, C. Talcev 69, tel:064/331 -013, fax:064/331 013 m m mi#■ a ni I\II55AI\I ■ HI BJmF BMB? a^^l H AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 AVTOSALON: Pon. - petek od 8. - 12. in od 14. - 18. ure Sobota od 8. - 12. ure telefon: 715-015 TAKOJŠNJA DOBAVA UGODNI KREDIT IN I POGOJI - MICRA -SUNNY -SERENA PRIMERA TERANNO 11. TOVORNI PROGRAM 7 mm Danes bo še deževalo in tudi za " q <£> y tri rob vremenoslovci ie obetajo ristveiega izboljšanja vremena. Se vedno )o hladno. LUNINE SPREMEMBE Do ponedeljka bo po Herschlovem vremenskem ključu veliko dežja, v ponedeljek Ba bo polna luna nastopila ob 22.01, zato nai bi ilo od takrat naprej lepo ob severu ali zahoaniku in dež ob jugu ali jugozahodnik. Poznate kasting? VOLK S BAN K K AR N TEN SUD Ljudska Banka Borovlje Hauptplatz 6, 9170 Ferlech Tel. 00 43/42 27/37 56, Fax 0043/42 27/3756-26 ■ Možnosti varčevanja in naložb v vseh svetovnih valutah. ■ Brez davka in stroškov. ■ Nakazila po celem svetu. Oglasite se, pogovorili se bomo v slovenskem jeziku. Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ustregli vašim željam Še danes in jutri bodo pred gorenjskimi vplačil-n i m i mesti Loterije Slovenije rekordno dolge vrste tistih, ki jih je obsedla lotomanija. Gorenjska glede tc^a (čeprav v deževnem dnevu ni prijetno čakati v vrsti) ni nič posebnega, kajti v Sloveniji traja loto mrzlica žc tretji teden, saj sc tokrat v 38. krogu Slovenskega lola za sedmico obeta rekordnih 50 milijonov tolarjev oziroma krepkih 600.000 mark - kar jc na okroglo stokrat manj od rekordnega sklada v nemškem lotu minulo nedeljo. Zato je Loterija Slovenija v pravem trenutku okrepila gorenjsko mrezo svojih poslovnih enot, saj od torka Loterija posluje (udi na Planini pri Kranju v trgovskem centru Mercator - Preskrbe (na sliki). Foto: Gorazd Sinik Očitno je to panoga, za katero še ni slišalo veliko ljudi, pa tudi razširjena je bolj v ozkem krogu ljudi. O njem sem se pogovarjala z mladim Blejcem, osemnajstletnim Urošem Škantarjem, ki se s tem športom, saj pravi, da če je golf šport, je tudi kasting sport, ukvarja že 5 let in je dosegel že lepe rezultate, prav tako kot tudi ekipa, s katero tekmuje. Ali mi lahko razložiš malce pravila te igre? V tem športu je več disciplin. Ena prvih za začetnike je, da v pet različnih tarč na dolžini od 10 do 18 metrov mečemo navadno palico, s kakršno lovimo ribe v jezeru, in na kateri je obtežilnik teže 7,5 grama. Druge discipline potekajo podobno, meče se v različnih položajih, ena izmed disciplin se imenuje muha -meče se s pravo muho in tako naprej. Kdo sc lahko vključi v ta šport? Vključi se lahko kdorkoli, tako ali pa tako užitek dobi vsak, ki se ga loti. Kdaj so na Bledu začeli s tem? Začelo se je že davnega leta 1963, vmes je bilo malce premora, začetnik pa je Zdravko Stebil, ki je danes naš organizator, manager. Kaj pa tekmovanja? Prejšnji teden je potekalo v Švici svetovno prvenstvo, na katerem je bilo 11 tekmovalcev, a med njimi tokrat mene ni bilo. Tekmovanja sicer potekajo na vseh ravneh. Na katerih tekmovanjih si bil ti? Bil sem v Nucrnbcrgu, Lien-zu, na Dunaju, v Berlinu. To je precej razširjen šport po svetu, z njim se ukvarjajo tudi na Japonskem, v Afriki. Kje trenirate? Treniramo v Ribnem pri Mladi nadebudni blejski tekmovalci kastinga Bledu, tam imamo vse priprave, treningi pa potekajo kot tekme. Za en dober, stalen rezultat je potrebno vaditi nekako 2 leti. Moje najboljše rezultate sem dosegel v Ljubljani, kjer sem dosegel lepo število točk. Kolajne se sicer ne podeljujejo, dobi pa se nagrada. V tujini je to večkrat tudi kakšna denarna. Med konkurenco, kjer so udeleženi tudi tujci, bi spadal nekako na 6., 7. mesto. Kdo vse je v blejski ekipi? Različno. Med nami so tudi ženske, tekmovalci pa so stari od osem do sedemdeset let. Trenutno pa nas je okrog 20 ali 30. Za konec • zakaj pa si sploh začel? Pred leti je bilo to zelo popularno, dobil sem veselje in nadaljeval. • Š.Vidic In je nepreklicno minilo dolgo vroče poletje in spet nam po radijskih valovih odmevajo misli in domislice iz našega parlamenta. Predsednik se je bil kar preveč umirjeno poslovil, da bi mu verjeli, da nima nekaj "zadaj", ker prt nas Moraš vedno imeti nekaj Zadaj", sicer ne greš nikamor lega pri nas ni: pište me w' malo v uh, jaz preprosto Rretn, ker sem vsega sit. Tega M<> če pa je, je do kraja nenavadno in absurdno Verjetno je bivši predsednik M prvi dan jesenskega parlamentarnega livljenja, ko so se Pojavljali novi kandidati in dirke okoli njihove kandida-'"re. sam sebi ie enkrat čestital: nvala nebu, da sem jo pobrisal! Sai ne vzdrliš, če hočeš biti normalen! A to je pač nai vidik demokracije, ko en preprost 'n poiten volivec ie danes ne ve, kdo je v resnici lev, kdo V*n 'n kdo se gre sredinca. (e na ve, pa se mu niti Približno ne izide, kako more nekdo, ki je na desni, imeti WWI staliiča m obratno In v tem praznem besedi-in nenehnem boju, kdo "o oblast, gredo resruCni i>ro olemi mimo, kot da jih nit Vzemimo v sosednjih ev ropskih drlavah javnost v resnici zaskrbljena nad nura< čaJočim kriminalom < )pozu i Ja. denimo, v Britaniji, bo zato Ugnala tak vik m krik. da s,-'><> vse kar treslo m začela vlad, Zagati <,hlastno vejo A ne ""•'"i. k, hi ga ubrali j>n nas *■ osebno diskvalifikiu //<» pre "tednika m njegovih in s Poniglavim vihtenjem koroba M vsevprek. Ne! S takim "'otjem, ki te resnično po (*ere s podatki, s primerjava mi, z besedami: gospod predsednik, ali se zavedate, da od petdesetih kriminalcev pride samo eden pred sodnika? Kaj ste v resnici storili, da bi omejili kriminal? In če imamo te pri nas v zadnjem času toliko opravka z nesrečnimi dogodki v zdravstvu, bi bilo silno koristno, ko ne bi metali denarja skozi okno tako. da gremo volivce nekega Kajna petkrat vpraiati, ali res niso za več občin, ampak bi v či k deiurnemu v zdravstveni dom in se malo ozrite naokoli, kako je v resnici z opremo nujne zdravniške pomoči! Kakšen računalnik pa postelja pa kakšna injekcija - pa smo našteli zvečine vse! Ne! O pravih problemih mi le ne! Človeku se te kar milo stori, ko ga kamera vodi skozi naš parlament, kjer vse dirka od nekega prestita, kdo bo sedel napredsedniško mesto, zraven Tema tedna Prave probleme na pravo mesto če gre naša vsedržavna delegacija ven, v tujino, se grupirajo po strankarskih principih in zato letijo po svetu vsak s svojo linijo! j>arlamentu začeli čisto resno in zelo strokovno debato o tem, kaj se v zdravstvu v resnici dogaja in kako mu pomagati In bi javnost, če nič dr ugega, z najvišjega mesta izvedela, kako mizerno so plaSam naši dohtarji in sestre, kako delurajo po tri dni sku/uii in z vsemi delurstvi ne dobilo niti tisoč nemških mark Kako neznosno m te mučno fehtarijo okoli, da dobijo še kakšnega rešilen alt kakšno nujno medicinsko opremo' Pojdite enkrat pono- pa ve, da ta cirkus spremlja cirka 400 tauient ali koliko le upoktijencev, ki se vsak dan tresejo od strahu, ali bo pokojnina ali ne. In ki bi neznansko radi vedeli, kaj prinašajo novosti v pokojninskem zakonu -zanje in za njihov potomce. Ne, to bo pod razno, če sploh bo ali pa takole mimogrede v kakšnih poročilih in ča.sojnsnih vesteh In ljudje bi enkrat z najvišjega mesta radi izvedeli, kakšna je, če sploh je, razvojna strategija te drlave Je to turizem, tranzit, lelezarstvo ali drobno podjetništvo? Če je po kakšnem naključju to turizem, mu dajmo dihat'! Ali vsaj povejmo, da smo imeli letos res še enkrat več gostov kot lani, ampak da je to ie vedno silno malo. In da je ta nesrečna turistična promocija Zgolj le in samo beseda na papirju, ki noče in noče meso postati! Kdo promovira, kako promovira, kaj promovira! Vsak zase, kakor ve in zna in zmore. Promoviramo se, denimo, tudi tako, da tja v beli svet kot večstrankarsko sestavljena drlavna delegacija ne potujemo skupaj, v enem paketu, ampak vsak s svojo letalsko linijo. Ne daj, da bi bila v istem letalu tja v Pariz, denimo, potovala dva predstavnika Slovenije, ki sta vsak v svoji stranki. Eden potuje dan prej, drugi dan kasneje, tretji pa spet po svoje. In nazaj se vračajo seveda enako... In kajpak mislijo, da so oni tam v belem svetu tako naivni, da tega ne opazijo Kdo ne bi opazil, da se dva predstavnika neke drlave po strani gledata ali na kakšnih sprejemih čukata vsak v svojem kotu? S promocijo ne bo nič vse dotlej, dokler nam bo strankarska pripadnost hodila po glavi tudi v vsedrtavnih zadevah! Kaj ni to prvovrstna sramota, da se kot kakšni trmasti otročaji tukamo tudi pred tujci? In se po motnosti tujcem tudi tolarimo? če moramo pri nas kar naprej imeti prave ljudi na pravih mestih, bi bilo res dobro, da bi enkrat dali tudi prave probleme na pravo mesto' • I). Maj Naj živi vesela družba Vse je pripravljeno V nedeljo, 18. septembra, ob 14. uri, če bo slabo vreme pa prihodnjo nedeljo, 25. septembra, ob 13. uri popoldne se dobimo na Sv. Andreju 16 pri Ruparju. Sv. Andrej nad Zmincem, 15. septembra - Pri Ruparju na Sv. Andreju 16 nad Zmincem je že vse nared za prvo srečanje ansamblov iz škofjeloške občine pod naslovom Naj živi vesela družba. Prav zato je bil Ivan Rupar sredi tedna malo zaskrbljen nad vremenom in napovedjo za konec tedna. Če se bo le-ta uresničila, bo najbrž treba prireditev odpovedati, vendar kar tako, sta se odločila Ivan Rupar in Roman For-tuna (menda na prigovarjanje v Radiu Žin), se vendarle ne bodo dali. Če bo to nedeljo slabo vreme, bodo s prireditvijo še enkrat poskusili prihodnjo nedeljo, 25. septembra; takrat pa bo začetek ob 13. uri. "Da ne bo negotovosti med obiskovalci, bomo na Radiu Žiri in Radiu Slovenija v nedeljo pravočasno sporočili, če bo prireditev zaradi slabega vremena odpovedana in prestavljena na prihodnjo nedeljo. Če pa tudi potem ne bomo imeli sreče z vremenom, bo prvo srečanje spomladi prihodnje leto. Vse drugo pa ta trenutek ostane tako, kot smo že napovedovali, le to bi rad poudaril, da od obiskovalcev ne bomo pobirali nikakršne vstopine. Obisk na srečanju bo torej brezplačen. Še nek-rat pa naj povim nasvet, da obiskovalci pridejo na Sv. Andreja pes. Tako bosta izlet in srečanje prav gotovo še prijetnejša." Kot smo že napovedali, bodo nastopili ansambli Obzorje, Blegoš, Glas Slovenije, Jože Burnik, Rupar in kot gost Krim. Prireditev bo vodil Boris Kopitar, med nastopi posameznih ansamblov pa bodo različne zabavne in nagradne igre, nagrade pa bodo prispevali sponzorji. Vsem, ki se boste podali v nedeljo na Sv. Andreja 16 k Ruparju, torej še enkrat svetujemo, da se ob lepem vremenu raje odločite za prijeten sprehod na 600 metrov nad morjem. Po dolini Hrastnice, kakšne tri kilometre od Puštala, se podajte desno po makadamu in po slabih dveh kilometrih makadamske ceste boste pri Ruparju, kjer pa si boste potem Sv. Andreja, naselje z okrog 40 raztresenimi domačijami in okolico, lahko ogledali tudi iz zraka. Za ogled iz helikopterja bo namreč poskrbel Franc Lukovič. Glavni pokrovitelj prve prireditve Naj živi vesela družba bo Termo Škofja Loka. Poleg GORENJSKEGA GLASA pa bodo sopok-rovitelji še Pivovarna Union, Fortuna Dom Gorenja vas, Samopostrežna Nada iz Grenca, Ming Škofja Loka, To-Po iz Puštala, Orodjarst-vo Bergant Gregor, Sv. Andrej, Preles, Pustal, Kmečki stroj, Sv. Barbara, Al-Market PuŠtal, Cvetličarna Flora Škofja Loka in Radio Žiri. Držimo pesti za srečanje na Sv. Andreju. * A. Žalar ZADETEK V PETEK Danes bo v nočnem programu Radia Žiri že 8. oddaja družinskega kviza ZADETEK V PETEK, ki ga v mednarodnem letu družine skupaj^ pripravljata uredništvi Gorenjskega glasa in Radia Zirt Drevi bo tričlansko tekmovalno ekipo sestavila družina LOGONDER. po domače pr' BABNK iz Crngro-ba 6 pri Škojji Loki. V Crngrob se bo z radijskim mikrofonom zapeljal Jure Svoljšak s polno mapo vprašanj za 10 seri/ in na koncu bo še revija "vse ali nič", za katero bo v finalni oddaji nagrado prispevalo podjetje VVECO COMMERCE iz Lesc. Pokrovitelj današnje oddaje pa Je SANOLABOR -HLADNIK, do.o.. (trgovina z ortopedskimi pripomočki) iz Škojje Loke - nasproti Zdravstvenega dama Škojja Loka. -SANOLABOR HLADNIK d.o.o. TRGOVINA Z ORTOPEDSKIMI PRIPOMOČKI IN ZELIŠČNA LEKARNA ( NASPROTI ZDRAVSTVENEGA DOMA ŠKOFJA LOKA ) _ ODPRTO : OD 8. DO 19. URE, SOBOTA OD g. DO 13. URE IT bii-iVI GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽLRI IN GORENJSKEGA GLASA commerce gorenje LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; DA7U1 l\ni IUi 4A bate tehnika, mali ooapodlnJakJ aparatt, rlVlNA VULMA *U, akustika, kuhinj«, kopalnica, antenski material In razarvnl dali. POPUST DO 45% Dalovr»l css: od S. do 19. ura. ob sobotsh od t. d012. ura. TEL: 064/718-502, FAX:718521 NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT A J A B P M H S G F Š C A N D R E A Y L T Č V Ž Z W 1 K X U Pošilja: Pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri do 23. SEPTEMBRA 1994 SOBOTA, 17. SEPTEMBRA NEDELJA, 18. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 19. SEPTEMBRA 8.30 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji 9.20 Oscar junior, zaključna prireditev iz Prage 10.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.55 Zgodbe iz školjke 11.25 Bach in Bottine, kanadski film 13.05 Moški, ženske, ponovitev 14.30 Tednik, ponovitev 15.25 McMastersovi, ameriški film 17.00 TV dnevnik 17.10 Divji jug, novozelandska poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.45 Utrip 20.10 Potni list, angleški pustolovski kviz 21.10 Forum 21.25 Ozare 21.30 Filmska magija, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport22.30 Sova 22.30 Utemeljeni sum, ameriška nanizanka 23.20 Rešilni poljubi, francoski film 8.00 Euronevvs 10.00 Tedenski izbor: človek in glasba 10.55 Turistična oddaja 11.10 Sova, ponovitev 12.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 16.55 Športna sobota: : Koper: DP v košarki (m): Slovenica Koper - Savinjska Polzela, prenos 18.30 Alpe - Donava - Jadran 19.00 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Coper - Capodistria 20.05 Cimarron, ameriški film 22.30 Sobotna noč 8.10 TV koledar 8.20 Potovanje v Melonijo, švedski risani film 10.00 Poročila 10.05 Zgodbe iz Indije 11.05 Cirkus 11.30 Batman, risanka 11.55 Poročila 12.00 Resna glasba 12.10 Prizma 14.00 Poročila 14.40 Me je kdo iskal? 16.25 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 TV razstava 17.50 Poročila 17.55 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Zlate strune Slavonije, prenos 22.20 Poročila 22.25 športna sobota 22.40 Slika na sliko 23.40 Poročila v nemščini 23.45 Sanje brez meja 16.20 TV koledar 16.30 To je ljubezen, ponovitev 18.55 EP v rokometu (ž): Danska - Hrvaška, prenos iz VVeiblingena 18.20 Dokumentarni film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Svet narave, dokumentarna serija 21.05 Cro pop ročk 22.05 Nočna izmena; Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Območje somraka, ameriška nanizanka; Za ljubezen gre, ameriški barvni film L A 7.00 Borza dela 7.15 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.00 Karma, ponovitev oddaje o duhovnosti 11.45 AMDG, ponovitev oddaje o duhovnosti 14.30 Borza dela 17.45 Spot tedna 17.50 ITV - begunska televizija 18.20 Pet dni v juniju, ponovitev francoskega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Naše cenjeno sorodstvo, angleška humoristična nanizanka 21.00 Ameriških deset 21.40 Policijska zgodba, ameriški barvni film 21.20 Vreme 23.25 Smithsoman, dokumentarna serija 0.25 Spot tedna 0.20 CTM 0.45 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Prva policijska postaja, ponovitev 9.30 Joe Dan-cer: Zvijača z opico, ponovitev ameriške TV kriminalke 11.00 Otroška zdravnica Angela, ponovitev 1. dela 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Poljub in pozdrav s Tegernseeja, nemški film 14.40 Štirinajst let - kaj zdaj? 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills 90210. 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.05 Alpe -Donava - Jadran 18.30 Ordinacija Bulovbogen 19.30 čas v sliki 20.00 Sport 20.15 Stavimo, da..., razvedrilna oddaja 22.15 Zlata dekleta 22.30 Zanesliiva stvar, ameriška kriminalka 13.50 Mojstri jutrišnjega dne 14.00 Ali imate radi klasiko? 15.40 Božje iskre 16.10 Nemogoča ženska, 4. del 17.00 Ozri se po deželi17.45 Kdo me hoče, Živali iščejo dom 18.00Nqgomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Divja račka 22.35 Oddaja 23.20 Čas v sliki 23.35 Šport: SP v veslanju 0.35 Neverjetni podvigi 1.20 Round midnight 19.00 Moda in mi - pripravlja in vodi T. Prezelj 20.00 7. Groharjev teden v Sorici - 7. del 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Deseta Sobotna sreča '94 (zaključna oddaja) 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Slovenski šopek: Dobra misel (prvič v živo 9z studia šmarjetna) 23.00 Miss toples v Skali 24.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.10 Štiri tačke 11.20 Obiranje jabolk - kontaktna oddaja 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 14.30 Velike ideje malih glav 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program s Katjušo Trampuž Oddajamo od 16. do 19. ure na SV 1584 KHz ter UKV stereo 88,9 in 95 MHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom in nekaterim drugim zanimivostim, ob 16.40 bo na sporedu Tržiški megabvte, od 17.30 do 18.00 lahko oddate svoj mali oglas. Nato bomo za poslušalce pogledali v zvezde, ob 18.40 pa še poslastica za najmlajše: pravljica izpod peresa Zlate Volarič ^ 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 8.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Mladinski program 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Pet minut za lepše okolje 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda še niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 športni utrinki 17.00 študentska tribuna 19.00 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99.5 MH/ LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dober dan 7.15 Novice 8.30 Vreme 9.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.30 Oddaja o kulturi 11.15 Angleščina 12.00 BBC novice 13.30 Imamo jih radi 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot music žur - Jernej Vene 1.00 Satelit R TRIGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke KINO, SOBOTA 8.25 Otroški program: Živ žav 9.15 Zlati cekin, zabavno-glasbena oddaja 10.15 Slovenski ljudski plesi: Lan-cova vas 10.45 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 11.15 Kobarid: Proslava ob 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča, prenos, prenos 12.30 Obzorja duha 13.05 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 13.30 Pustolovščine mladega In-diana Jonesa, ameriška nanizanka 14.35 Tistega lepega dne, slovenski film (čb) 16.05 Sedem nas je, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.55 Hugo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Zgodovina 12 evropskih držav: Nemčija, zadnji del angleške dokumentarne serije 21.45 Darilo za prihodnost - Norveška 22.05 TV dnevnik 3, Vreme 22.15 Za TV kamero 22.35 Sova 22.35 Portret nekega zakona, angleška nadaljevanka 23.40 Utemeljen sum, ameriška nanizanka 8.00 Euronews 10.10 Carmina Burana, opera 11.10 Sova, ponovitev 12.00 Potni list za Los Angeles, angleški pustolovski kviz 16.25 Športna nedelja: Evropsko prvenstvo balonarjev, reportaža iz Murske Sobote 16.55 Celje: Hokej na ledu: /EL/Celje - Olimpija Hertz, prenos 19.20 4 x 4 - male živali 20.10 Divja reka, ameriški film 22.05 Vrh na vrh, reportaža 22.20 Športni pregled 23.05 Indianapolis: SP v veslanju, prenos 8.15 TV koledar 8.25 Poročila 8.30 Dempsev, 1. del ameriškega barvnega filma 10.00 Poročila 10.05 Daktari 11.00 Ulica Sezam, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Obisk iz vesolja, ameriški barvni film 15.40 Opera box 16.15 Samostrel, nanizanka 16.45 Srečni dnevi, ameriška humoristična nanizanka17.05 Poročila 17.20 Podzemski požar, ameriški barvni film 18.50 Hroščosned. risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Tv dnevnik 20.15 Ibrica Jusič. posnetek koncerta 22.20 Po vrnitvi, ameriška nadaljevanka 23.10 V iskanju izgubljenega časa 13.55 EP v rokometu (ž): Hrvaška -Avstrija, prenos iz VVeiblingena 17.30 Top DJ mag,ponovitev 18.30 Cro pop ročk, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.15 črno belo v barvah: The Dublineres; Novice iz zgodovine; Pozdrav festivalu Zlate strune Slavonije; Jimy Hendnx; Klasiki ročka; Maja Bezjak izbira glasbo; Jazz: Thomas Fats VValler; Viharni vrh, angleški barvni film i A 9.00 Spot tedna 9.05 Črni vranec, risanka 10.00 Video igralnica 10.50 Policijska zgodba, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.20 Helena 13.05 Spot tedna 18.05 Črni vranec, risanka 19.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev 20.00 vreme 20.05 Zgodba o igri, dokumentarna oddaja 21.00 Kino, kino, kino 21.50 Zdrava video glava 22.40 Vreme 22.45 Tropska vročica, ameriška nanizanka 23.40 Spot tedna 23.45 CMT 1 13.35 7akon po italijansko, italijans ko-francoska komedija 15.10 Cir-que du soleil 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Nadaljevanja ne bo 16.35 Parker Lewta 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo 18.00 čas v sliki 18.05 X large reportaža J8.30 Ordinacija Bulovbogen 19.30 as v sliki 19.48 šport 20.15 Njena ekscelenca veleposlanica 21.00 K 1 21.50 Mojster dobrega imena 22.40 Julian Schuttmg 23.15 Operalia 94 1.06 Videostrani/Umetniki za boljši •,V.)t mk2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čebelica Maja 9.30 Beverlv Hills 90210, ponovitev 10.15 Panoptikum 10.30 Jack Clementi 12.00 Jazz-Gitti 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Mestni vrtovi 15.00 Športno popoldne, SP v veslanju 16.15 Down Under - mit o Avstraliji 17.15 Klub za seniorje 18.00 Jedi z zgodovino 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Kodro-laska Šue, ameriška komedija 22.05 Čas v sliki/Šport 22.35 Policijski klic 101 0.05 čas v sliki 0.10 Hiša Usher, ameriška grozljivka 1.25 Zajtrk pri njej, ponovitev ameriške komedije/Videostrani/ Umetniki za boljši svet 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 19.00 Tekmovanje klekl- ?' iric na 32. čipkarskem dnevu v eleznikih - 1. del 20.00 Izmenjava programa z LOKATV 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Tedenski izbor oddaj 10.30 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 11.00 Danes na videostraneh, EPP 11.10 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 3. oddaja 12.00 Videostra- 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela Kranjska: Komenda 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali ogiasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - lestvica Radia Kranj Oddajamo od 10. do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne se dobimo v Klepetalnici, nato pa še v oddaji Planinski šopek Ob 12 uri bo na vrsti Tedenski mozaik, sledi nedeljska duhovna misel in podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 lahko prisluhnete obvestilom, ob 13.20 glasbenim čestitkam, ob i 14.30 pa Kolovratu domačih 17 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 3*3»AS 19.00 Odpoved programa R \\'-\ ib' L KRIM: 100.2 MHz-ŠANCE: 99.5 MH/ l JUHI JANA 105,1 MHz 7.00 Ferdo in otroci 9.00 Dopoldanski vodeni program 9.15 Novice 9.30 Horoskop 9.45 Vreme 11.15 Novice 12.00 Du hovna misel - Rudi Koncilija 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Glasbena lestvica 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 17.15 Hollvvvood - oddaja o filmu 18.00 Gostuje Radio Trbovlje 19.00 American top 40 22.30 Jaz/ galerija 1.00 Sateliti I ilIGlAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Minn vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.06 čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo 9.00 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 9.25 Znanje za znanje, učite se z nami 14.30 Umetniški večer, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Oder 17.20 Robin in Rozi17.35 Hroščosned: Strah na odru, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Lepi striček, francoska nadaljevanka 20.55 Televizijska konferenca 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Show Jackieja Tho- masa, ameriška nanizanka 23.00 Utemeljen sum, ameriška nanizanka 13.00 Euronevvs 15.45 Nedeljskih 60 16.45 Poglej mel 17.30 Sova, ponovitev 18.45 TV avtomagazin 19.15 Sedma steza 20.05 Pro et contra 21.00 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 21.50 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra ASKAI 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Hov, hov, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monofon 12.25 Polarni sij 14.15 Na avtobusu, ponovitev 14.40 Severna obzorja,nanizanka 15.30 Mora, francoski barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 20.55 Henrik VI., angleška nadaljevanka 22.25 Poročila 22.30 Na zvezi, dokumentarna oddaja 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 17.00 TV koledar 17.10 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 17.55 EP v rokometu (ž): Hrvaška - Norveška, prenos 19.30 TV dnevnik 20.15 2000 Malibu Road. ameriška nadaljevanka 21.10 Nemci, dokumentarna serija 22.05 Frostov dotik, ameriška nadaljevanka i A 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem olatnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Helena 13.50 Pozitiv ♦ 14.20 Spot tedna 14.30 Borza dela 16.15 Na velikem platnu 16.30 Poslovni dosje, dokumentarna ser ija 17.00 7drava video glava, ponovitev 18.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Popspot 20.40 Polno, prosim, španska nanizanka 21.30 Poročila 21.40 Nesmrtni, ameriški barvni film 23.25 Ameriških deset 23.55 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.15 CTM 0.45 Borza ri«i» 9.00 čas v sliki 9.05 Očarljiva Jeannie 9.30 Klub za seniorje 10.15 Poljub In pozdrav s Tegern-seeia, ponovitev nemškega filma 11.50 Živali našega sveta 12.00 Sporni primeri 12.20 šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Heidi in Ernie 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Soundcheck 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 18.00 čas v sliki 18.30 Ordinacija Bulovbogen 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 športna aiena 21.00 človek v morju Mučna negotovost 23.25 Čas v sliki 23.30 Pokol ob /on, ameriški vestem 1.05 Zanesljiva stvar, ponovitev angleške knmi nalke 2.35 Videostrani/Umetniki za mentarec 23.40 Klasične risanke 0.10 Skrivnostni vlak, ameriški film 1.55 Videostrani/Umetniki za lepši svet radio triolav 19.00 Izbrani otroški program 20.00 Skok z elastiko na Trati -3. del - pripravila J. Marenk in T. Blaznik 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 športni konec tedna 20.30 Državno prvenstvo v kolesarstvu na pisti v Stražišču '94 21.25 Danes na videostraneh, EPP 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20Tema dneva: Ob izidu Pleteršnikovega slovens-ko-nemškega slovarja - reportažni zapis 10.20 Slovenske ljudske otroške pesmi - gost Veno Dolenc 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program z Jano Debeljak KINO, NEDELJA Itptl Bval 8.00 Vremenska panorama 14 30 Umetniki za boljši svet 13.00 čas v sliki 14.50 Kodrolaska Sue, ponovitev ameriške komedue 16.45 Moč iz globine 17.30 Lipova ulica 18.00 čas v sliki 18.05 Policijska postaja 18.30 Da ali ne 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.15 Konec tedna v Sevilli, nemški TV film 21.52 Pogledi od strani 22.00 čas v sliki 22.40 Šport 22.50 Dolge sence melanholije, doku Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Po aktualnih informacijah ob 16.30 vas vabimo k sodelovanju v glasbeni lestvici Tržiški hit. še prej, ob 17.00 vas vabimo k poslušanju novosti na številki 92. R Ž I I I 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Koristni nasveti 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Deviznitečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 16.30 športni utrinki 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa R I Š KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vre-menska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tuditakšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3 x 1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M Koželj 15.16 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 IOTO 17.00 Anketa 17.15 Novica 17.55 špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines, glasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 Sršeniada 1.00 Technomania - D. J. Al F 2.00 Satelit R1NG1AV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 športni pregled 13 30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodij« tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročil« 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf CENTER amer west VRAŽJA DFKLFTA ob 17. in 21. uri. amer epski spekt. M Al I BUDA ob 19. uri ŽELEZAR amer kom. KRFMFNCKOVI ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. "odštekana" kom. NABRITI KANONI ob 18. uri, prem. amer ljub. drame M. BUTTERFLY ob 20. uri RADOVLJICA amer rom. melodr ČAROBNI VRT ob 18 un, amer kom GOLA PIŠTOLA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer kom NORI DETEKTIV ob 18 30 uri. amer film KRFMFNCKOVI ob 20 30 uri CENTER amer west. VRAŽJA DFKI F TA ob 17 in 19. uri. prem amer ljub drame M BUTTERFLY ob 21. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer kom KRFMFNCKOVI ob 16.. 18. in 20 uri TRŽIČ amer. "odštekana" kom. NABRITI KANONI ob 18 in 20 un RADOVLJICA amer kom GOIA PIŠTOLA ob 18 in 20 un ŽELEZNIKI amer kom NORI DETEKTIV ob 20 uri ŠKOFJA LOKA »mer film KRFMFNCKOVI ob 18 30 in 20.30 uri KINO. PONEDELJEK - CENTER amer west VRAŽJA DFKI F TA ob 16. in 18 uri. amer ljub. drama M. BUTTERF LY ob 20 un STORŽIČ Zaradi obnovitveni''1! zaprlo' ŽELEZAR »mer kom. KRFMFNCKOVI ob 18 in 20 un TRZK/ •mer. "odštekana" kom. NABRITI KANONI ob 18 m ?0 uri 10 Odprte strani- POGLEDI GORENJSKEGA JUGA "Planinski narod smo. Tega se moramo Zavesti. V naših gorah, v naših stenah se skrivajo nevarnosti, ki jih je treba poiska-r', se v njih preizkusiti. Premajhni smo, da W mogli zaenkrat misliti na fizično ekspanzijo. Z drugimi moremo tekmova-tl edinole v duhu, v kulturi. Ali tudi za to Je treba poguma, samozavesti, samostojnosti. Ali duh, ki nas je doslej najbolj dušil, je bil zli duh malodušja. Klement 'Hg mu je napovedal boj in zabil prvi klin v njegovo utrdbo. Mlade generacije naj se Pijejo zdaj skozi to vrzel. Kje bomo končali in kako, to je v rokah usode. Toda tvegati je treba in poizkusiti. Postati moramo trdofivi, samosvoji in močni. Nehajmo tarnati; delajmo! Evo! To je Zapuščina doktorja Juga." Navedene besede so iz uvoda, ki ga je k Zb Čemu in kako v gore] oporekali. V tem duhu moramo razumeti tudi njegovo odkrito podcenjevanje ali kar zaničevanje "ostalih turistov", ki so in še zahajajo v gore iz manj zahtevnih nagibov. V enem svojih začetnih spisov (Trije krti v snegu) se Jug spusti v besedni spoprijem z namišljenim "fdistrom". Ta mu govori: "Bolji človek, kaj imaš od ture in planin? Trudne noge in zmrzle prste! Zeblo vas je, zeblo, burja vas je prepihala, lačni in zaspani ste bili, pa meglo ste gledali. Čas ste zabili inmlade moči, ter lepe spraznili. Oj, gora ni nora...!" Jug odgovarja: "Trdim, da nudi narava turistu dovolj ulitka tudi pri najbolj 'ponesrečeni' turi, če le zna planinec ta ulitek poiskati. Nočem opozarjati na one veličastne krasote, ki se nam nudijo tu in tam z visokih vrhov, tudi ne opisovati svete in groze polne tišine podzemskih brezden; vse to jc znano in priznano. Omenim naj le, v kako divni harmoniji se ? ranim planinskim spisom dr. KlementaJuga (Planinska matica l;rx:lz£«J^k^ti^£r***«--*-**m"rdace,°-wb 5t<-ru. Upam, da se ga je tistega dne kdo spomnil m obiskal njegov svoje domovine Kr<>b na Dovjem. Mi se ga spomnimo v tem zapisu, ki je uvod v 5trt*ni, odprte planinski tematiki. Bartol je dal svojim uvodnim besedam značilni naslov "Veliko preizkuševališče". Za moto pa iitn je postavil Nietzschejev rek: "Živi nevarno!" (Mimogrede se sP<>mnimo še tega velikega misleca - ker mineva prav letos 150 let °d njegovega rojstva.) Jug je dejansko Uvel nevarno in gore so mu bde eno samo veliko preizkuševališče. "T(> mojem mnenju je osnovni motiv, ki je gnal prve alpiniste in tl*di vse poznejše alpiniste v gore, njihovo stremljenje po prvenstvu, Voh'i do zmag nad čimvečjimi ovirami in nevarnostmi. Kar je °ua ekstremna stališča Uvel m izltvel z dejanp, bi mu jih le telko Ko sta se Pavla Jesih in Milan Gostiša šest let za Jugom (1930) podala po njegovih poslednjih sledeh, sta ugledala v previsu zabit klin, mesto, s katerega je omahnil v smrt. Mu je zmanjkalo moči, s katero bi se potegnil čez previs? Ga je strla nesreča v ljubezni? Ga je morilo dejstvo, da bi, če bi priplezal na vrh svojega stebra, dejansko prispel na rob svoje domovine? Na oni strani je bila namreč tedaj le Italija, od nje zasedena Primorska, njegova domovina... čeprav ne vemo, za kaj je dejansko šlo, sem prepričan, da danes, če bi še Uvel, 96-letni starec ne bi vzel ponujenega italijanskega drlavljanstva! Jug je šel po svojih poteh do konca. Pisec teh vrstic je poskusil malo od vsake vrste planinstva, a v nobeni ni šel do konca. Sicer pa meni, da se kale pri hoji v gore ravnati po starem, nekoliko prirejenem komunističnem načelu: vsak naj hodi po svojih zmolnostih in čeprav ne bo poplačan po vseh potrebah, mu ne bo lal... Miha Naglic GORENJSKI GLAS / 15. strnit / Kranj, Iteeptemhra 1994 Gore in planinstvo Gorenjska je najbolj alpska pokrajina Slovenije. Pripadajo ji tako Julijske Alpe z najvišjim vrhom Triglavom, Kamniške Alpe in večji del Karavank kot nižje planote Jelovica, Pokljuka in Mcžaklja ter Škofjeloško hribovje. Glede na takšno razgibanost ozemlja ni čudno, da so njeni prebivalci že v davnini silili iz doline v višave. Najprej jih je tja vodila predvsem gospodarska nuja, potlej pa je bila posredi tudi človeška radovednost. Kdo ni slišal, da so srčni možje Rožič, Kos, Korošec skupaj s tujcem MVillomitzerjem opravili prvi zapisan vzpon na Triglav ie daljnjega 1778. leta? Tudi to je najbrž večini znano, da je pred komaj dobrim stoletjem narodno zavedna družba piparjev sklenila pregnati tujce z naših gora z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva. Njegova današnja naslednica, Planinska zveza Slovenije, združuje več kot 87.500 članov, od katerih jih je dobra šestina iz gorenjskih občin. Tisto, kar morda preseneča tudi poznavalce planinstva, je prav osip gorenjskega članstva v zadnjih nekaj letih. Če so še konec 1990. leta našteli več kot 18.300 planincev, jih je bilo ob koncu lanskega leta v 21 društvih na Gorenjskem le še nekaj več kot 13.800. Medtem ko se je članstvo v Sloveniji zmanjšalo za manj kot 16 odstotkov, je med Gorenjci skoraj za četrtino manj planincev. Tudi delež vključenega prebivalstva v planinsko organizacijo v povprečju komaj presega 7 odstotkov, pa Še to na račun bolje razširjenega članstva v radovljiški in jeseniški občini. Najslabše je v kranjski občini, kjer imajo v treh društvih včlanjene le dobre 3 odstotke vsega prebivalstva. Statistika je resda varljiva reč, a kot ugotavlja v tokratni prilogi Gorenjska predsednik PZS Andrej Brvar, bi si Gorenjci ne smeli šteti takega nazadovanja v čast. Od nekdaj je namreč bila Gorenjska steber planinstva. Zaslužila bi si primerno organizacijsko moč, ker je na njenem ozemlju tudi danes večina planinskih postojank in poti Nekaj poletnih utripov od tam pa ponujajo tudi reportaže na naslednjih straneh! t Stojan Saje Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Ixopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N R U Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar Gorenjska je bila vedno v vrhu našega planinstva Kljub večanju obiska v planinskih postojankah se je v zadnjih letih število članstva v planinskih društvih zmanjšalo, kar velja tudi za Gorenjsko. Kdor se je letošnje poletje vsaj nekajkrat podal v gore, se je lahko prepričal o množičnosti planinstva pri nas. Značilnosti iztekajoče se sezone predstavlja predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, ki obenem razmišlja o vzrokih za upadanje članstva v planinski organizaciji. V pogovoru za Gorenjski glas odgovarja tudi na vprašanja o težavah planinskega gospodarstva in nakazuje možne izhode za razvoj društvenih dejavnosti v prihodnje. Nam lahko najprej predstavite značilnosti obiska slovenskih gora v sezoni, ki se izteka? "Gi avna planinska sezona traja še septembra. Kadar je ta mesec lep, je sezona običajno dobra. Če je deževen, kot je bil zadnji dve leti, potem izniči vsa pričakovanja in lepe obete, ki se kažejo julija in avgusta. Čeprav številčne podatke o obisku in prometu v postojankah še zbiramo, je moč reči nekaj o splošnih opažanjih. Prvo je, da se obisk še vedno povečuje. Ta trend smo napovedovali že nekaj časa, vendar nas je prehitel; nekaj zaradi ekonomskih razlogov, nekaj pa zaradi osamosvojitve države. Vedno več dopustnikov se namreč seli od morja na celino, kjer so mikavne tudi planine. V naše gore se ponovno vračajo v večjem številu tudi tujci. Pri nočitvah so tujci vedno zavzemali okrog 10 odstotkov, čemur se bomo najbrž začeli spet približevati. Letos je izrazito opazno, da je med obiskovalci veliko število ljudi, ki so šele začeli obiskovati gore. Pri tem je prihajalo tudi do nerazumevanja, kakšen standard jim lahko nudijo planinske koče. Mi si prizadevamo, da koče postanejo zavetišča z osnovno oskrbo, ne pa nekakšne hotelske restavracije. Obisk je še vedno neenakomerno porazdeljen. Izredno oblegani so Julijci, ki so najbolj atraktivno gorsko območje pri nas za planince in alpiniste. Julijci privlačijo tudi turiste, saj so okrog njih vsa večja turistična središča. Posebna značilnost letošnje sezone je več enodnevnih izletov, kar prinaša napredek; gozdne ceste pripeljejo vse višje v vznožje gora, ljudje pa so tudi vse bolj usposobljeni za hojo v gore." Med obiskovalci gora je vseeno nekaj takih, ki zaradi pomanjkanja znanja in opreme ter slabe presoje lastnih zmogljivosti koftčajo turo predčasno, z nesrečo. Je bilo letos veliko nesrečnih primerov? "Tudi letos ni šlo brez nesreč, vendar številčni podatki ne kažejo na kakšno povečanje glede na prejšnja leta. Do 12. septembra so imeli reševalci skupno 95 akcij, od teh 60 reševalnih. Kar v 15 primerih so bili udeleženi tuji državljani, kar kaže na večjo rizičnost teh obiskovalcev glede na njihovo število. Obenem ugotavljamo, da je več ponesrečenih med nečlani kot pa med člani planinske organizacije. V primerjavi s celim letom 1992, koje bilo 151 reševalnih akcij, in lanskim letom s 136 akcijami reševalcev, pričakujemo celo zmanjšanje števila nesreč. Svojo težo bo seveda imela podrobnejša analiza o vrstah in posledicah teh nesreč. Vsaka nesreča, gledano s človeško prizadetostjo ali skozi materialne posledice, je odveč. Zato vsi težimo k temu, da bi bilo nesreč čimmanj. Nevarno ravnanje v gorah želimo preprečiti zlasti z delom v planinskih društvih." Kljub osipu številno članstvo Se vam zdi, da je glede na število obiskovalcev gora razširjenost planinskih društev in članstva zadostna? "Konec leta 1993 je štela planinska organizacija 192 društev, združenih v Planinsko zvezo Slovenije. V njej je bilo skupno 87 515 članov. To je resda manj kot v preteklosti, saj smo imeli že čez 100.000 Članov. Od leta 1990 smo zabeležili 16-odstotni osip članstva. Pred tem dejstvom ne zatiskamo oči, vemo pa, da so med glavnimi razlogi za to slabšanje gospodarskih razmer, večanje števila brezposelnih in spremenjene razmere v šolah. Vseeno je med 4 in 5 odstotki vsega prebivalstva Slovenije med člani planinske organizacije, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Po tej plati smo lahko ponosni. Če upoštevamo, da kar 20 odstotkov odraslih Slovencev občasno hodi v hribe, pa ima naša organizacija še dovolj potencialnih članov. Pripadnost planinski organizaciji smo v preteklosti gradili bolj na ekonomskih ugodnostih in manj na zgodovinskih temeljih. Organizacija je vendarle nastala pred dobrim stoletjem, da bi ohranili slovensko podobo slovenskih gora. Niti eno niti drugo danes ni zadosten motiv za včlanjevanje. Bojim se, da tudi planinska društva ne bi zmogla širiti programa za več članstva. Možnosti za nastajanje novih društev pa vidim zlasti v urbanih središčih, kjer eno društvo ne zajame zadostnega kroga prebivalstva." Bi razkorak med številom članstva in obiskovalcev gora morda lahko premostili z vodništvom po tujih zgledih? "Nedavno smo ustanovili združenje gorskih vodnikov, ki skrbi za vodenje zahtevnih planinskih in plezalnih tur. Slovenija kot dežela vseeno nima možnosti za vodništvo v klasičnem pomenu, kakršnega poznajo, na primer, v Švici in Franciji, saj so naše gore manj zahtevne. Po drugi strani smo zaradi podpore množičnosti in amaterstva zgradili mnogo postojank in poti. Označenih in opremljenih je kar 7000 kilometrov planinskih poti, ki jih redno vzdržujemo. Tudi zato je Planinci iz Križev vztrajno prenavljajo svojo kočo Postojanka z novo podobo in pomenom Planinska zveza Slovenije podpira ekološko naravnane naložbe. Kar pet sezon se Člani Planinskega društva Križe ukvarjajo s prenovo Koče na Krinki gori. Letošnje poletje je postojanka dobila tudi povsem drugačen zunanji izgled zaradi nove, bolje izolirane fasade. Prenova je pravzaprav stekla žc leta 1989, ko so pri koči /gradili nov zbiralnik za vodo. Naslednje leto so podrli stari del koče in 1991. leta še preostale prostore. Na istem mestu je zrasel povsem nov objekt, v katerem jc prostora za 80 do 100 sedežev in 4*5 ležišč. Medtem ko so prejšnja leta vlagali vse moči in denar v prenovo in urejanje notranjosti postojanke, so se letos lotili še izdelave nove fasade. Vsega tega ne bi zmogli brez požrtvovalnosti članov društva in drugih ljubiteljev gora, je prepričan predsednik Pl) Križe Ivan Likar. Kot še pohvali, sta zlasti Planinska zveza Slovenije in Športna zveza IY/ič pokazali veliko razumevanja za ekološko naravnane naložbe. Pomembna pridobitev za čisto proizvodnjo energije in prihranek pri stroških za elektriko je pet novih sončnih celic, ki so jih namestili pred nedavnim, čaka pa jih še montaža akumulatorjev. Druga novost pri koči, ki ji vedno manjka vode, je postavitev suhega stranišča Gr* za preizkusni model, ki je še redkost v naših gorah, na Kriški gori pa naj bi začel služiti svojemu namenu predvidoma konec septembra letos. V koči se letos nc morejo pritoževati nad slabim obiskom. Postojanka bo Šc stalno odprta predvidoma do 18. septembra, ob lepem začetku jeseni pa verjetno celo do konca septembra. Za še boljše počutje gostov nameravajo prihodnje leto dokončati in opremiti tri sobe, uredili pa bodo tudi okolico. Ker je tovorna žičnica precej dotrajana, bo posodobitvi postojanke sledila prenova te naprave • Besedilo in slika: S. Saje GORENJSKI GLAS /16. stran / Kranj, 16. septembra 1994 težko pričakovati, da bi bili obiskovalci markiranih poti pripravljeni plačati vodenje, še posebej, ker se vsi Slovenci obnašamo malo po gorenjsko. Zaračunati pa bi morali stroške reševanja v nesrečah, ki so jih izzvali udeleženci z neodgovornim ravnanjem! Že nekajkrat smo predlagali, naj za očitne primere objestnega obnašanja v gorah država izstavlja račune za reševanje." Država več vzame kot daje Mnoga društva, tudi gorenjska, opozarjajo na težave v planinskem gospodarjenju. Vodstvu PZS očitajo centra-listično vodenje, državi pa preveliko obdavčitev. Koliko te trditve držijo, in kakšne spremembe si lahko planinstvo obeta od novega zakona o društvih? "Od nekdaj so koče eden ključnih elementov planinske dejavnosti. Medtem ko planinska društva neposredno upravljajo s postojankami, naj bi zveza v okviru planinskega gospodarstva opravljala skupne zadeve; prvič zaradi enotne in dogovorjene politike, drugič pa zaradi enotnega nastopa do oblastnih organov. Glede kritikov je treba pojasniti, da jih veliko ne razume, ali noče razumeti, take delitve dela. PZS ne bo nikoli zamenjevala puščajočih ventilov v kočah, v zadnjih letih pa je veliko naredila pri urejanju skupnih zadev. V mislih imam opremljanje postojank s sončnimi celicami, testno uvajanje suhih stranišč, razširjanje ekoloških rjuh, pa tudi uvajanje mobilnih telefonov. Lani smo skupaj z ministrstvom za obrambo uredili helikoptrsko vzletišče na Pokljuki, s katerega sc oskrbujejo postojanke v triglavs-kem pogorju. Pred dnevi smo ž istim ministrstvom tudi podpisali pogodbo o transportu materiala do postojank s helikopterji slovenske vojske. Za obdavčitev prometa v kočah menimo, da nc sme biti več olajšav, kakršne smo poznali v preteklosti. Obenem zastopamo stališče, naj država v obliki subvencij v visokogorje vrača zbrane dajatve. Žal po dosedanjih ugotovitvah poberejo v planins-kih postojankah petkrat več dajatev, kot dobi planinska organizacija pomoči za razvoj visokogorskih postojank. Delo vodstva PZS je vsaj v zadnjem letu usmerjeno predvsem v spremljanje zakonskih predlogov, tudi Z&kO* na o društvih. Po prvem branju besedil'' zaenkrat kaže, da zakonska določila ne bodo bistveno krnila dela planinskih organizacij." Kaj pa lastnina planinskih objektov?. Komu bodo ostale koče in kako bq_l uporabo poti prek zasebnih zemljišč? "Od 162 koč jih jc večina v lasti društev, 42 pa v lasti PZS. Predlogi o prenosu lastnini teh postojank na društva niso novi. Ob tem se pojavlja še problem enačenja društvene z družbeno lastnino, zato prihaja do mnogih neupravičenih zahtevkov v dcnacionali/acijs-kih postopkih za vračanje zemljišč in gozdov Z zasebno lastnino se izpostavlja tttw vprašanje možnosti uporabe poti čez zasebna zemljišča. Doslej smo pri nadelavi po" iskali soglasje lastnika, ali tistega, ki jc upravljal z zemljo. Kjer to ni bilo narejen*', lahko pride tudi do konfliktov Vseeno pričakujem, da bomo z dobro voljo našli skupni jezik l Ipam tudi, da planinci ne borno plačevali vstopnin za prehod zasebne zemlje." Imate še kakšno sporočilo za Gorenjce? "Gorenjska jc bila nekdaj eden gen*"1 atorjev slovenskega planinstva. V njem ima gorenjska pokiajina posebno mesto še dane*-saj, kadar gremo v gore, sc odpraviti''' ponavadi na (ioienjsko l/hajajoć i/ lakcg* položaja bi si želeli vsaj lako moČ ttl z odgovori na tri vprašanja o odnosu Goren/k OZ. Gorenjcev d<> plamnarjenja pokazali, de znamo ceniti tvoja naravno bogastvo planinski m gorski IV#| Vsega ena pelina anketiranih je O&gOVOrila, da ne hodi po planinah oz. R°rah ravno tako petina vprašanih pravi, "a zahaja na planinske ture zelo pogosto, skoraj tretjina se podaja v gorski svet Občasno, četrtina pa bolj poredko Očitno Vv"/ tako M J€ i:karalo v Glasovi anketi Gorenjke in Gorenjci najraje "v lastni režiji" obiskujejo gore, kajti skoraj polovica je odgovorila, da se nikoli ne udeležuje organiziranih planinskih izletov In tudi v Glasovi anketi se je izkazalo, da je planinska organizacija v naši državi najmnožičnejša: med 221 naključno izbranimi Gorenjkami in Gorenjci jih je kar 64 oziroma 29 odstotkov včlanjenih v planinsko društvo. Odgovori na to vprašanje so še posebej zanimivi glede na posamezna območja Gorenjske: med 2S anketiranimi s triiškega področja je članov planinskega društva kar 9, od 29 s škofjeloškega območja pa 10. Tudi med 27 anketiranci s kamniško - domžalskega dela Gorenjske je odstotek včlanjenih v planinsko društvo krepko nadpovprečno (10). ,8% pogosto 3! H ,7% ■ občasno S4»t% * bolj poredko 22,(8% • nikoli Koliko zahajate v gore oziroma v planine ? 10 $y(B% - da, pogosto 37 11 ®,'J"V da, občasno •1 Ž7,<8% - bolj poredko 104 4i'T, 1!% - nikoli Ali se udeležujete organiziranih planinskih izletov ? 64 W\ - da Ne ielim odgovoriti Ste včlanjeni v planinsko društvo f »!%• ne 17 TZ^1 A ZA GORENJKE, O GORENJCIH M-jJ VJjTTl MED GORENJCI PO GORENJSKI V vodstvu JANEZ KAV AR Napoved, da bo septembrsko glasovanje za GORENJCA MESECA AVGUSTA '94 razburljivo prav do zadnjega, torej do petka, 30. septembra, je bila točna: potem ko je po prvem krogu vodil MARJAN MENCINGER, se je po drugem tednu glasovanja vrstni red obrnil. Marjan Mencinger je zdaj odličen drugi, Janez Kavar pa predzadnji - torej vodi. Za prvega moža gorenjske vojske, polkovnika iz Križev pri Tržiču in nekdanjega televizijca JANEZA KAVARJA je ta teden glasovalo 136 bralk oz. bralcev Gorenjskega glasa in poslušak oz. poslušalcev štirih gorenjskih lokalnih radijskih postaj. Za leškega letalskega modelarja MARJANA MENCINGERJA, ki je več kot četrt stoletja Že zvest modelarstvu in najbolj zaslužen za atrakcije z letalskimi modeli v Lescah, ste nam od prejšnjega petka do danes poslali 71 glasov. Skupaj torej: JANEZ KAVAR po dveh glasovalnih tednih 182 glasov, MARJAN MENCINGER pa 146. Vabimo Vas, da danes neposredno v oddajah na Radiu Kranj EJGA BODE IN BOZA |,3T/gfcl Z vso resnostjo in odgovornostjo sporočamo Gorenj-kam in Gorenjcem, da se koledarska jesen začne šele prihodnjo soboto, 23. septembra, zjutraj ob 8. uri in 19 minut. Kogar že od predvčerajšnjim zebe, še dodaten hladen tuš: prvi zimski dan bo šele daljnega 22. decembra! Septembra se običajno začne trgatev, na kateri smo Gorenjci doslej sodelovali zgolj dopisno in potem, v zaključni fazi na martinovanju. Wto Ob novici, da vinogradnikom manjka več kot polovica potrebnih moči za pospravljanje grozdja in da se plača vrti celo več kot 3.500 tolarjev za en osemurni šiht med brajdami, se utegne zgoditi množična gorenjska delovna migracija v primorsko, dolenjsko in štajersko smer. ^fcEl Potem ko je na Slovenski akademiji za bungy jumptng kranjske firme Exlesior, ki jo vodi Marko Štirn, že diplomiralo več kot 20 000 hrabrih "3-2 - 1, bungy", se je prav v Ljubljani zgodilo, da je Grega iz Zvirč pri Tržiču prvi "diplomiral" s ponesrečenim skokom in pred Intersparom z glavo udaril ob asfalt. BHJB Stvar je jasna: kadar so Gorenjci z gorenjsko firmo hoteli pokazati gorenjsko hrabrost v Ljubljani, je bilo običajno kaj narobe. fqf/cR| Ob prvi (k sreči lažji) nesreči pri bungy jumpingu: rekord s krepko več kot 100 skoki v enem samem poletju ima seveda - Gorenjec. WltfA Sicer bodo pa Gregorju iz Zvirč, prvemu bungy jumpmg poškodovancu, menda iz Intersparja poslali račun zaradi poškodbe asfalta. EJGA Na Dnevih narodnih noš v Kamniku je minuli konec tedna sodelovalo kar 758 narodnih noš. Ejga, to je pa lepa cifra! [JFfcfcl Skoraj isti dan, minulo soboto, so med pol sedmo in pol osmo zjutraj nadzorniki Triglavskega narodnega parka zgolj pri Mrzlem Studencu na Pokljuki našteli 274 avtomobilov, s katerimi so zagrizeni gobarji naskočili pokljuške jurčke. WIcE\ Med skoraj 300 jeklenimi spremljevalci "pravih" gobarjev je bilo tistih z "LJ" vsega petina, na dobri polovici parkiranih vozil pri Mrzlem Studencu so se bleščale črke "KR". 'q>Xe&l Će že ropajo pokljuško gozdno bogastvo, je olajševalna okoliščina vsaj to, da gobe končajo svojo rast v gorenjskih zamrzovalnih skrinjah oziroma kozarcih, fcgfeffl Vsi pravi Gorenjci so krepko privoščili upokojencema iz Besnice, ki sta s Pokljuke skušala odnesti trideset kil štorovk v enem dnevu in so ju prestregli gozdarski inšpektor ter nadzornika TNP EffiEl V skladu s staro gorenjsko navado, imenovano "fovšija , so bili še posebej privoščljivi tisti, ki so izpod pokljuških smrek prisopihali s praznimi košarami. WL<01.«7t-»1»JS NACIONALNA m. : o»t.ijso?s«. u«i.4ij DESNICA ( SND ) ISJtLT Št ■ u w IZJAVA za javnost it. 79 SLOVENSKA NACIONALNA OCSNICA (SNO) Ml v Izjavi zo javnost ponovno opozonii na državljanstvo Slovonijo kot na itatui In nikakršno pravico, ki jo država podoijujo v skladu I svojimi nacionalnimi Intoraal, Naknl zmnclri vlada na lom pcxln>ć/u m zalo sva s kologn poslancem Pol/ikom vložila 2 sap 94 zakon o ODVZEMU DRŽAVLJANSTEV m Slovenijo vsom tistim, ki so ga pridobili na osnovi 40. člana To pomoru, da vsi tisti, ki imajo slovonsko državljanstvo In Imajo tudi državljanstvo svojih /urnih ropubllk Iz katorlh so prltll. so tako Ironačljo z voilno slovoncev, ki imamo samo tNO državljanstvo V 2 tktnu /a pradvtdono zagotovilo matoOalnlh dobrin, ki so jih prizadntl dobili na osnovi pravic statusa državljanstva pmtokHh etvnh Inl Tako ru krton 1S5. tton Ustavo Ropublikv Slovonijo, ki pravi, da so no Na Izjavi za javnost št. 79 iz SNI) - Slovenske nacionalne desnice, ki jo delno objavljamo v originalu, Je podpisan predsednik stranke i* kranjski poslanec Sašo Lap. Dobrohotno mu svetujemo (ozirotnO tistemu, ki tipka Izjave SND za javnost), da Slovence piše z veliko začetnico. Prejšnji petek nam v rubriki FotoEJGA ni uspelo pravilno napovedati nove šefice slovenskega parlamenta, niti pridobiti novega Slovenca. Poslanki Viki Potočnik za vratom namreč sedi njena hčerka ANA, zapisalo pa se nam je, da je "štu-poramnik". Seveda vemo, da je to hud prekršek in o Ani In njeni mamici Viki tokrat objavljamo natančnejši podatek. Kateri članek v jubilejnem Gorenjskem glasu ob 50-letn* izdaje prvih treh številk je predsednika kranjske ^LoV Staneta Boštjančiča pritegnil, na Šobcu nismo m0^ia izvedeti. Morda pa se na strani za "pisma & odmeve" oD° Z. kakšno pismo izpod peresa Staneta Boštjančiča, ki s svoj"1' odličnim pisanjem marsikomu zna povedati, kar mu gre? ŠPICH0ZE Res je sreča, da je demokratizacija v Sloveniji odloČ pometla s takšno zadevo, kot je bilo Jezikovno razsodi* Odkar v Časopisih ni več modrovanj Jezikovnega razsodi ^ o tem, kaj je slovensko In kaj ne v javni rabi, se je sP^^jci iniciativa in vsevprek cvetijo nove pridobitve v zakhid f "lepe slovenščine". Eno od njih je Gorazd šinik zabele*^ fotoaparatom, vsekakor pa bi nam vsak teden pos°. ^ zmanjkalo prostora za objavo vseh jezikovnih inovaciji j štrtijo vsevprek s plakatov, v Izložbah, na deklaracijah h" izdelkih Itn. Tuji del: 1. ROLLING STONES: Love is strong 2. JASHUA KADISON: Jessie 3. B-52'S: Meet the Flintstones 4. NENEH CAREY: 7 seconds 5. BOYZ II MEN: l'll make love to you Predlog: BITTV MCLEAN: VVhat goes around Domači del: 1. ADI SMOL-AR: 20 ljubic 2. GAMSI: Zarolajmo na Slaka 3. DON JUAN: Šoferska 4. SPIN: Ti si vse 5. CHATEAU: Ne poznam te Predlog: MAGNET: ŽENA NAJ BO DOMA — " Nagrajenci: Brane Gubane, Šoriiieva 3, 64000 Kranj, Sonja Ovnik, Stružnikova pot 8, 64208 Šenčur, Špela Šubic, Volaka 25, 64224 Gorenja vas KUPON Domači predlog Tuji predlog Ob klepetu s Naslov Kupončke pošljite (na dopisnici) na RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI. SkTokiemo MODNO ŠIVILJSTVO tel.: 064/621-549 Jana Šuligoj - Marta Poljanšek Trgovina z metrskim blagom in dodatki TOREK, 20. SEPTEMBRA MOPL Kva scije... ••• misl'm dež. EJ to nI res. Sicer Jc najbrž fino, da se naša deželica vsake toliko £asa malo namoči, ampak *3r Je preveč, je pa preveč. y< « uni zgor sploh vejo, da na zemlji obstaja ena vrsta avtomobilov, ki so ob dežju Precej bogi, no, not teče pa le zadeve. A mislite, da uni 8or sploh vejo, kaj so roll gjL Po moje pojma nimajo. N° precej bolje ste se odre 'ali vi dragi moji. Res. da ste £«J napisali tudi rolka (ej, *Je pa živiš, rolke so bile Popularne v sedemdesetih 'et»h in kot back to the seventecs v osemdesetih). ampak mišljeni so bili rolT erjl pa pika. No. Jože je celo strokovno napisal roller blades. Rudi, zate ni bilo cifre, zame pa sicer je, ampak po moje sem malo prestar za te zadeve. Čeprav, Jest bi se kar poskusil. Častna. Tina hvala za informacije, ampak saj veš, da se jaz vsake toliko časa tudi mal' pohecam. Dejmo žrebat. Je bilo mišljeno na dežju, pa Je prasec glih nehal. Vleklo se Je, vleklo in evo ti Mojca J are, Visoko 111, 64212 Visoko. Lepo darilce, kaj. NAJ viž:a." - 2 GLASUJ HM ZA: ANSAMBEL BLEGO& \- »*01 JANSKA DOLINA \- I'KIMI SH ZA GUMB • 1 I POLA V KAMNI I ANSAMlli i PLANIKAj ' ('<)R| NJSKO MORJI ZADNJI SONČNI ZARIK yy vinu so vsi skrivnosti IMH, PRIIMEK, NASLOV: l^re/an kupon pošljite do srede, 21. septembra, na K*I)K> KRANJ, 64000 - za NAJ VTŽO. bi kako je bilo v prvem glasovanju'* , Ansambel (iašpeiii bo na NAJ VlZl nastopil s skladbo ['ASPIIRJI,'LO SMO MI, ansambel Nagelj pa s skladbo "OMOVINA V MOJI-M SR(T L Nagrado Lructala iz AjdovsOme prejme: Jože Omerza, Zavodnje 61. Pokrovitelj tokratno NAJ VlZl je TVgovinii Apel (za ■Otelom Jelen v Kranju). V*c o glasovanju v 2. krogu NAJ VlZl; vr(Kll". ob II uri na «7 NA Radu KRANJ' ,.. v 2. krogu NAJ VI/1 pojutiišnjem. v vcdcl)<>, ob 11. uri na «7.3 MHz v oddaji "PO DOMAČI. TRGOVINA APEL /A HOTELOM JELEN NUDI DO KONCA MESECA 10 % POPUST. PRODAJNI PROGRAM: BRISAČE, PERILO, ODEJE, NOCiAVICE TANJA RIBIC - IGRALKA S PEVSKIMI AMBICIJAMI V jutrišnji oddaji Glasba je življenje se bom pogovarjala z mlado, perspektivno slovensko igralko Tanjo Ribič. Njena prednost je v tem, da poleg odlične igre obvlada tudi petje, ki pa je njena velika ljubezen. Mnogokrat jo srečujemo v musicalih - predvsem otroških - ki pa so za igralca kar trd oreh, saj mora obvladati igro, petje, ples in še kaj. Tanja si ieli v prihodnosti več energije usmeriti v glasbeno, pevsko smer. Verjetno pa se je spominjate kot TV voditeljice s podelitve Viktorjev. Predstavili vam bomo tudi nekaj pesmi iz musicalov, v katerih je Tanja sodelovala in sami presodite, kakšna pevska kariera se ji obeta... Kot ste verjetno le opazili, smo v oddaji odprli novo nagradno igro, katere pokrovitelj je Emona Merkur. Sodelujte - ne bo zastonj! Objavljamo delček pogovora med novinarjem in razvpito filmsko zvezdnico. - Kako vam je uspelo zgraditi tako kariero? - Postala sem slavna čez noč! - Kaj res? S katerim režiserjem ste jo pa preživeli? - Kakšna nesramnost? - Vi ste pravi filmski angel... - Samo perutničk nimam, škoda, ne? - Niti ne, ker bi potem zelo težko legla na hrbet... (GL+& ~ ŠKODA ▼ \ / „ii.^...-----r — Volksivdgen Group TOP 3 1. Voodoo Lounge - The Rolling Stones 2. The Best.... Bajaga 3. Neprilagojen - Adi Smolar NOVOSTI Hja, tu je nekaj narodno-zabavnih zadevic, med njimi dve od fulla stare: Zasavci "Sreča je 25 let" in ansambel Franca Potočarja "Vsako leto le en maj ima"; ena pa je novokomponirana in sicer Trio Svetlin in Marjana Mlinar. Kar se tiče popa pa so tu Mercedes "Bela ptica". Če pogledamo čez mejo, so novi Manic Street Preachers in pa Eddie Brickell "Picture Perfect Morning" - ona Je dost cool vam rečem. S filmom The Flintstones Je seveda prišel tudi Sound-track "Music From Bed-rock", ki je kar dober, no zabaven. Pa še nekaj, Aligator bo organiziral ogled koncerta Joa Cockerja, ki bo se mi zdi 11. oktobra v Beljaku. Torej, kandidati oglaste se. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 150: Kako okrogla številka ane, kt tisti kamni, ki Jih Flint-stonsi uporabljajo za kolesa od avtomobilov. No mene pa zanima na kakšen pogon so omenjene limuzine. Po moje da tudi kremenkoti niso preveč navdušeni na dež. Rešitve čakam v uredništvo Gorenjskega glasa do srede, 21. septembra, pripis "Jodlgator". Eden je pa na letošnjem sejmu zaslužil full težke d'narle, ane tista, ki poslušaš Mesto rdečega prahu pa to... Maš prav Rikota bomo izsledili, no če pa imaš naslov sc priporočam. Katarina, ne boš vrje-la, v A. Music Shopu so bili trije metalci, pa smo Jih vprašal po Stiltskinih in eden pravi: "A so to tisti, k' majo komad Inside? " "Ja." "Teh pa jest ne poslušam." No ja, če bo kaj. že zveš. Mojca pa Je napisala Jeeee... Jest pa čav. Kranjska skupina California, ki prav te dni praznuje svojo peto obletnico je letos precej koncertirala po Sloveniji in predstavljala svoj zadnji album Vdihni globoko. Californijci pa so štiri svoje komade predstavili tudi na kompilaciiskem cedeju (na njem sodelujeta še skupini s Hrvaške in Poljske), ki je pri založbi I' !• R s Floride izšel v ZDA.V skupino je medlem prišel nov klaviaturist Matej VVolf, pevec sc ie osfrigel, skratka... kaj več o fantih v eni naslednjih številk Gorenjskega glasa. • I.K. Mu/i k a Scena v Dvorjah V soboto, 17. septembra, bo v Pizzeriji "Pod Jenkovo lipo" en zanimiv glasbeni dogodek. Gre za otvoritev Fan kluba skupine Monroe, samo zadevo na bodo popestrili tudi bandi, kol so Mercedes Band, Napoleon, Spin, Avia Band, Drugo dejanje, Gamsi... Skratka zna bili zabavno. • i.k. 8.25 Zgodbe iz školjke 8.55 Levi devžej 9.10 Zgodba o Elizabeti Nietzche, angleška dokumentarna nadaljevanka 10.00 TV aVtomagazin 10.25 Divja reka, ameriški film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 15.20 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Oscar Junior: Mati; Vrtiljak, mehiška nadaljevanka; Pravljica o carju Salt-anu, lutkovna igrica 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: Zakon po domače, angleška nanizanka; 23.10 Utemeljen sum, ameriška nanizanka 13.00 Euronevvs 16.00 Zgodovina 12 evropskih držav: Nemčija 16.30 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Koper Capodistria 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 21.10 Roka ročka 22.05 Grem na Tahiti, nizozemska drama 23.05 Svet poroča je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v slikiA/reme 20.00 Kultura 20.15 Pa smo vas zasačili 21.05 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.40 Klub 2 0.05 Lepa Virginaja, španski TV film 1.00 PoročilaAJmetniki za boljši svet 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monofon 13.00 Divjina in Indijanci, dokumentarna serija 13.55 Na avtobusu, ponovitev angleške nanizanke 14.20 Severna obzorja, ponovitev 15.10 Izvoljeni, ameriški barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Ameriški zunanjepolitični cilji, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 17.25 TV koledar 17.35 2000 Mal-ibu Road, ameriška nadaljevanka 18.25 Nemci, ponovitev dokumentarne oddaje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večernem hladu, humoristična nanizanka 20.45 2000 Malibu Road, ameriška nadaljevanka 21.35 Acy James 21.50 Slava v dvajsetem stoletju 22.40 Sovražniki Sherlocka Holme-sa, angleška nanizanka 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.45 Videoigralnica 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Polno, prosim, španska nadaljevanka 17.20 Nesmrtni, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Fanta na delu, ameriški barvni film 23.05 Dan po jutrišnjem, dokumentarna serija 23.35 Spot tedna 23.40 Na velikem platnu 23.55 CTM 0.45 Borza dela TVMSIilMl 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Heidi in Erni, serija 14.00 Dr. Trapper John 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ordinacija Bulovvbogen 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Spon 20.15 Kiravvira - voda reke Grumenti 21.05 Pogledi od strani 21.20 Fttnis klub 21.50 Ambo terno 22.00 Zarota, francoska kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 II Capitano, švedsko-finsko-dansko film 1.10 Prestrašeno mesto, ameriški film 2.25 Poročila/Umetniki za boljši svet 19.00 Otroški igrani program 20.00 Šuštarska nedelja v Tržiču - 3. del - oddajo pripravil J. Marenk 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Priprave MPZ MUSICA VIVA Kranj na turnejo po Argentini 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Torkova tema: Investicija v znanje -investicija za življenje (predstavitev izobraževalnih progamov Ljudske univerze Kranj) 21.30 Pot do znanja (predstavitev programa Centra kulturnih dejavnosti ZKO Kranj) 23.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dopoldneva: Vrtci 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.00 Verouk v šolah da ali ne (kontakt) 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Zavarovalnica Triglav - kontaktna oddaja 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - 911 turbo TV 12 8.00 Vremenska panorama 14.50 Umetniki za boljši svet 15.00 Lipova ulica 15.30 Jedi z zgodovino16.00 Družina Merian 16.45 Zemejski sadeži 17.00 Britanski kraljevski vrtovi 17.30 Orientacija 18.00 Prva policijska postaja 16.30 Tista stvar Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Poleg oddaje Spremljamo komentiramo, uvrščamo v spored še nekatere druge zanimivosti. Lahko boste prisluhnili tudi Športnemu obzorniku in sodelovali v oddaji Bodeča neža. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Glasba in zabava 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narodnoza-bavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožefom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glas-ba22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balkaniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. west. VRAŽJA DEKLETA ob 16. in 18. uri, amer. ljub. drama M. BUTTERFLV ob 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer. kom. KREMENČKOVI ob 18. in 20. uri PG TRGOVINA IN STORITVE Bodešče 17,64260 Bled, Slovenija PRODAMO RABLJENA OSEBNA VOZILA OPEL OMEGA 2.0 i GLS L87 registriran do 3/95 CENA: 12.100 DEM ■»■■■1 RAT T1PO 1.4 L91 KM 80.000 registriran do 3.95 CENA: 13.900 DEM VVARTBURG 1.3 TURIST • KARAVAN L 90 KM 90.000 CENA 4.000 DEM ■HHH VW - SCIROCCO G TI L 86 KM 80.000 registriran 12/94 CENA 11.000 DEM SAVNA SOLABU S 064/22-11-331 GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS - V ted dneh so na AMZS opravili 20 vlek vozil in 5 krat nudili pomoči na cestah, od česar so se najdalj peljali v Kranjsko Goro. GASILCI - V Kranju so imeli gasilci nekaj dela predvsem zaradi neurja, ki je divjalo ponoči. Tako je odkrilo plehnato streho na Vodovodu, črpali so vodo iz kleti bloka na Zlatem polju, kjer se je zamašila kanalizacija in je bilo v kleti 5 cm vode, streho pa je odkrilo tudi na hiši v Britofu, koder pa so na pomoč priskočili britofški gasilci. Tudi v Radovljici so črpali vodo iz kleti v alpskih blokih v Lescah, na Jesenicah pa so kar 3-krat z rešilnim avtomobilom gasilci prepeljali poškodovance z jeseniške železarne, in enkrat poškodovanca prometne nesreče. Gasili so tudi dimniški požar v Žirovnici in od policije prevzeli eksplozivno telo, ki so ga odpeljali v zabojnik v gasilski dom, kjer čaka na pirotehnike. V obratni ambulanti v železarni pa so črpali tudi vodo. Škofjeloški gasilci so gasili kozolec, ki se je na Žirovskem vrhu vnel zaradi udarca strele, s ceste pa so odstranili smreko, v katero se je zaletel nekdo z avtomobilom. GORENJSKI DOJENČKI - Kot smo obljubili v torek, vam tokrat posredujemo bilanco novih državljančkov Slovenije, ki so se v enem tednu rodili v kranjski porodnišnici. Na svet je prijokalo kar 32 dojenčkov, od tega 19 deklic in 13 dečkov, dva med njimi sta bila bratec in sestrica, ki bosta mamici povzročala malce več dela, pa seveda tudi več veselja. Najtežji korenjak je tehtal kar 4.650 g. V jeseniški porodnišnici pa se je od torka do danes rodilo 5 otrok, od tega 3 deklice in 2 dečka. Najtežji deček je tehtal 3.710 g, najlažja deklica pa 2.710 g. URGENCA - V jeseniški bolnišnici so od torka do petka zdravili na kirurgiji 103 bolnike, od tega so jih na zdravljenju zadržali 31, na internem oddelku 38, na pediatriji jih je od 22 pregledanih v bolnišnici moralo obležati 14, na ginekologiji pa so pregledali 9 bolnic. TURIZEM - Na Bledu turistični delavci pravijo, da je obisk v njihovih hotelih glede na lansko leto bistveno večji, predvsem pa se te dni pozna, da na Bledu poteka kar nekaj seminarjev. Precej več pa je v hotelih nastanjenih tujih kot domačih gostov, kar velja tudi za Bohinj, kjer so hoteli trenutno zasedeni 30-odstotno. Od tega je 80 odstotkov tujih gostov. BRDO PRI KRANJU FITNES AEROBIKA OSNOVNA ŠOLA MATIJE VAUAVCA PREDDVOR razpisuje prosto delovno mesto UČITEUA ZEMLJEPISA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela 3. 10. 1994. Kandidati morajo izpolnjevti pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Matije Valjavca, Šolska ulica 9, 64205 Preddvor. radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Urban, Angelca in Pavla Včeraj, kot vsak četrtek, je ob 8. uri tričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila Irebanje prispelih rešitev nagradne križanke podjetja MONIKA ŠPORT, ki ima sodobno urejen Fitness center na Brdu pri Kranju. Izmed 1703 prispelih rešitev so bili izžrebani: l. Urban STOJANOVIČ, Šorlijeva 3, Kranj (nagrada: enomesečno obiskovanje Fitness centra na Brdu); Ž.Angelca ŠENK - KRISTAN, Planina 37, Kranj (nagrada: enomesečni tečaj aerobike); 3. Pavla VRHOVNIK, Praše 36, Mavčiče (nagrada: obisk savne in solarija v Fitness centru na Brdu); 4. - 6. nagrada Gorenjskega glasa (vrednostna pisma po 1.000 SIT): Stane MAVEC, Šorlijeva 31, Kranj; Lidija DORNIG, Moste 14, Žirovnica; Lidija VRANIC, Trstenik 16, Golnik. Pravilna rešitev je bila: DO RAVNOVESJA DUHA IN TELESA Z MONIKA SPORT BRDO PRI KRANJU. Organizacijski komite 2. MEDNARODNA TEKMA NA ROLKAH Predilniška cesta 2 m - • 64290 ™ Adriatic Tel.: 064/50-892 Fax: 064/50-473 .iv.irov.iln.! (!m/lu J.tl Organizacijski komite 2. mednarodne tekme na rolkah Tržič se za pomoč in sodelovanje prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli uspeli prireditvi v TRŽIČU, 3. SEPTEMBRA 1994. Generalni pokrovitelj tekmovanja: ADRIATIC, zavarovalniška družba, d.d., Koper Pokrovitelji prog: TRGOVSKO, GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE TRŽIČ DEMTRADE, Križ«, d.o.o., proizvodno in trgovsko podjetje KONTAKT P, d.o.o., Lom pod Storžičem, Tržič, podjetje za projektiranje, proizvodnjo in prodajo Nagrada za leteči cilj, ženske 6,5 km: Gostilna "Pr" Krvin, Tržič Nagrada za leteči cilj; molki 8,5 km: Trgovina Višnja, Tržič K organizaciji In Izvedbi prireditve so pripomogli tudi: HPT Tržič, ALPINA Žiri, ELAN Begunje, Skupščina občme Tržič, ISKRA ERO Kranj, SGP Tržič, PETROL Ljubljana, AIR ROUTING Ljubljana, DOMEL elektromotorji in gosp. aparati Železniki, AIR SYSTEM Škofja Loka, TOKOS Tržič, ROG Križa, ISKRA ŠTEVCI Kranj, Gorenjska mlekarna Kranj, Flora Križe, ČAR MAN Škofja Loka, ISKRA - tovarna sestav delov, Steklarstvo PAPLER Križe, PLANIKA Krant, ISKRA Terminali T & G Kranj - Usnjarstvo JEKOVEC Senično, MFRKUR Kranj, ROMATEX Tržič, KRKA Kozmetika Novo mesto, TINE COMMERCE Tržič, PEKO Tržič, Bistro "Školjka" Podljubelj, Projektivno podjetje Kranj, ISKRA Mehanizmi Lpinica, Tobačna tovarna Ljubljana, "S Hram" Ljubljana, ETI eiektro elementi Kamnik, TRE NO Tržič, Svečarstvo KNEP Tržič, Mizarstvo ŠKRJANC Duplje, Montana Ptnk Point škofja Loka, MAC HO JEANS Tržič, Trgovina MALI F Brode, SHP Tržič, Usnje SLATNAR Tržič, PIVOVARNA LAŠKO, MESO IZDELKI Škofja Loka, VENUS Tenetise, Servis in avtosaton VRTAČ Visoko, GG Kranj, Servis koles Zupan Mošnje, PROJEKT Tržič, Gozd kmetijska zadruga SV KATARINA Tržič, Tiskarstvo UZAR Tržič, Mesarski center LUKA Križe, Turistično društvo Tržič, Komunalno pod)et)e Tržič, ELfKTRO l |ubl|ana, DANA MIRNA p o Mirna, Manufaktura Ljubljana, AGRO IND Vipava, "Radenska" Radenci, DISKČNT CENTER Tržič, Trgovina "Pri Mateju" Sebenje, F AIR ,doo, Senično, Gostišče SMUK Retnje, čevljarstvo "Jazbec" Sebenje, Trgovina SITAR Knže, Gostilna "Ankele" Podl|ubel|, Pletilstvo Jazbec Sebenje, Trgovina "Markič" Ziganja vas, VALY Žagar Koknca, SWIX ■ Rebriak Radovljica, GORFNJSKI GLAS Kran| NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE LOTOS DETEUICA Lepenka Tržič ima že pet let v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču svojo trgovino. V njej poleg toaletnega programa Lotos iz lastne proizvodnje po ugodnih cenah nudi tudi pisarniški material in vse za šolarje, razen šolskih knjig. Trgovina je odprta med tednom od 8. do 19. ure in oh sobotah od 8. do 13. ure. Tel. št. trgovine je 52-168. Za današnjo križanko prispevajo naslednje nagrade: 1. nakup v vrednosti 7.000 SIT 2. nakup v vrednosti 5.000 SIT 3. nakup v vrednosti 3.000 SIT tri tolazilne nagrade pa prispevamo v Gorenjskem glasu. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam ga do prihodnjega četrtka, 22. septembra, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje - Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 21. septembra. Te rešitve bodo prihodnji četrtek, ob 8. uriv bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe, Zoisova 1 v Kranju. 1 2 3 4 5 A 7 8 9 10 11 12 13 14 18 ie 17 18 19 20 2T~ 22 23 24 2B 26 27 28 29 10 31 - S8~ 38~] 37 38 38 40 4T~ 42 «8~ sum i oh SIOV NOG tKII'1 PUH 0HSAIKA Mil« »11 I H HM JtVA (KIMOVIMA NI Mi SI Ml OVADI I MIHO 44 nun 31 42 Id POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK posojila za zasebnike in podjetnike iranj, 14. septembra - Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana je 'celjskem obrtnem sejmu predstavila ponudbo za mala podjetja zasebnike, to je obrtnike, zdravnike, odvetnike in samostojne Ujetnike posameznike. Dolgoročna posojila, namenjena financiranju izgradnje, pre-PJii nakupa poslovnih prostorov ter financiranju nakupa strojev n opreme Nova Ljubljanska banka ponuja podjetnikom in ribnikom po 13- do 18,5-odstotni letni obrestni meri. Kratkor-rna posojila, namenjena zagotavljanju obratnih sredstev pa po |»f- do 17-odstotni obrestni meri. Tolarska posojila za uvoz blaga ^storitev daje banka o 6-odstotni letni obrestni meri, devizna r?sojila za uvoz blaga in storitev z valutno klavzulo pa po 9- do r-odstotni obrestni meri, likvidnostna posojila po 13-odstotni Fjestni meri, okvirna posojila po načelu tekočega računa na žiro £cunu za podjetja ter posojila za pokritje akreditivov pa po 11,5- b '"Odstotni obrestni meri. ■oanka nudi posebej ugodna posojila obrtnikom in malim Podjetjem na osnovi poslovnega sodelovanja z nekaterimi občina-P1' kot so Ljubljana -Bežigrad, Grosuplje, Kočevje, Kamnik, Ptuj, Pj&na in Vrhnika, z gorenjskimi občinami takšnih stikov nima. Pri P Posojilih se obrestne mere sučejo od 7,5 do 10 odstotkov, doba jačanja je do pet let. Članom obrtnih zbornic ljubljanskih občin in goniče pa nudi tudi kratkoročna gotovinska posojila po 10-pktotni obrestni meri, s trimesečnim rokom vračila. Konferenca Ljubljanske borze v Portorožu ^ubijana, 15. septembra - Generalni direktor Ljubljanske borze ^asko Veselinovič je na tiskovni konferenci med drugim omenil % da h« «h 1* mlekarno če/ milijo" B»g Sklep radovljiškega izvršnega sveta Republiški denar za regresiranje obrestne mere tadovljica Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je za ublažitev posledic lanske suše namenilo in nakazalo Občini Radovljica tudi 4,2 milijona tolarjev za regresiranje obustne merepri pOtOJlUh, na jetih od začetka predlanskega do sredine lanskega leta Kci K) kmetje v tem času najeli bolj malo posojil, so v občini za regresiranje obrestne mere skupu s stroški hranilno kreditnih služb in Občine porabili le 428 tisoč tolarjev; ostalo pa je Še skoraj 3,7 milijona tolarjev, ki bi jih občina lahko glede na navo dila ministrstva /a kmetijstvo in gozdarstvo porabila za regresu anjc nakupa kmetijskega reprodukcijskega materiala (gnojil, krmil in drugega). Izvršni svet je na ponedeljkovi seji na predlog odbora za kmetijstvo sklenil, da bodo neporabljena sredstva dodali občinskemu proračunskemu denarju za pos poiCVtnjC raZVOJI kmetijstva v občini in ga porabili za regresiranje obrestne mere pn novih posojilih • CZ. Solidarnost Občina pomaga pogorelcem Radovljica Občinski i/višni svet je sklenil, da pomaga občanoma, ki ju je v avgustovi kem neurju prizadela nesreča kot je znano, jc stiela v domala isteiii Saau udarila v dom ičijc na Črnivcu In na Nemlkcm LASTNIKI GOZDOV, GOZDNI DELAVCI! i'jal sem zaupanje, da bi bogato že CERTIFIKATI motorne žage in servis orodje in oprema za posek drevja oprema za spravilo lesa: različne jeklene vrvi, vlečne verige, drsniki... motorne kose in še mnogo drugega v trgovini A KRANJ, Staneta Žagarja 53 intcr gozd Tel./fax: 064/241-670 mleka več kot lani, n,ctl,CIJYlj3 so ga družbena posestva 0<1^,irj 111) tisoč litrov ah dobre S"j odstotke manj. Med kmetijdj^jj zadrugami so odkup najtn^ povečale zadruge Bled (/A odstotkov). Sloga, Cerklje 1% skoraj /a desetino) in Naklon dobrih sedem odstotkov). " ' v enkost manj mleka kot 1"» v tem obdobju pa sla odd«'i mlekarno le Kmetijsko g«"1 k.i zadruga Sava I esce i" p0 enjska mlekarska zadrug1'- ( količini odkupljenega in,c?*rij na prvem mestu Sloga (s ^ pet milijonov hliov), na drujLj Cerklje (4,6 milijona), na *» jem Naklo (domala 2,8 '»u\s na), sledita pa Gor«V%1 mlekarska zadruga ("ll/1j>v;S milijona) in MercatOl Kmetijstvo Kranj (2,3 mjI«o vlt, Mlekarna |c v lanskih I osmih mesecih dokup"1' . ^ ojega odkupnega obmoi >' p\ IOC litrov mleka, medici" fc letos le 141 tisoč i/riiiiju Pred desetimi leti »o * N 'sll-v odkupili od kmetov in r"s 25,6 milijona lin«»v »'u"k*;t, f? 11,8 milijona litrov, ,,,] pred tremi leti, lani •" >'■■mm> milijona litrov, letos pa i" tf Ido, d.i bodo spel I" |t,.i /•' Itevilko K) milijonov Ra / y n manjli odkup v zadnjih« [c n da ita po* itvi i J',fflbJ»l Bled m trije v*"*1. ,„..«!-' »valci zaceli ">KLk;' ,,,, ' jati I |ubl|anskim mlekaii CZ. sv tis« Petek, 16. septembra 1994 23. STRAN • GORENJSKI GLAS UREJA; Vilmi Stanovnik Jutri se začenjajo letošnje košarkarske lige za moške TRIGLAV IN LOKA KAVA NAJPREJ DOMA V Al slovenski košarkarski ligi bo Gorenjsko letos zastopala ekipa Triglava iz Kranja, v A2 ligi pa bo edini gorenjski ligas ekipa Loka kava iz Škofje loke - Obe ekipi bosta otvoritveni tekmi ligaške sezone odigrali pred domačimi navijači Kranj, Škofja Loka, 16. septembra - Po različnih poskusih oživljanja in popularizacije košarke v Sloveniji je upati, da smo Jetos vendarle dobili tak sistem tekmovanja, ki bo privlačen »ako za igralce kot gledalce. V elitni Al ligi bo nastopalo 12 skip, med njimi kot predstavniki Gorenjske tudi košarkarji Inglava, v A2 ligi pa je "proboj" med najboljše lani uspel škofjeloški ekipi Odeji Marmorju, ki je letos dobila tudi sponzorja - Loko, in se bo imenovala Loka kava. Letošnje državno prvenstvo DO zanimivo že zato, ker bodo Že od prvega kola v njem sodelovale vse najboljše slovenske ekipe. V prvem krogu Prvenstva se bodo moštva pomerila po dvokrožnem sistemu, nato pa se bo za naslov Prvaka potegovalo najboljših osem ekip. Tekmovanje za naslov prvaka, ki ga bo branila ljubljanska Smeh Olimpija, Pa bo končano najkasneje do 13. maja. In kakšno vlogo bo v njem igral Triglav? "Za razliko od lanske sezone letos ni v ekipi Marka ©KOMET Milica in Remica, ostali pa so vsi drugi. Tako bomo letos izredno mlada ekipa. Trenutno ima tudi težave s poškodbami, sai je Jeras še do firedkratkim nosil mavčno ob-ogo, poškodovan je tudi Vukič, upam pa, da bo Šubic do sobote že pripravljen za igranje. Računam, da bodo mladi v letošnji sezoni izkoristili svojo priložnost, to sta predvsem Hafner in Drobn-jak, mladinska reprezentanta Slovenije," je ob začetku sezone povedal trener Triglava Martin Gorenc, ki napoveduje LLLU1LLT SEZONO ZAČENJAJO TRETJELIGAŠI Kranj, 16. septembra - Jutri ob 18. uri, Šešir B in Sava Kranj pa ob Urii se bodo prvič v novi sezoni pomerili gorenjski tretjeligaši. ari prvega kroga v II. skupini so: Dom Žabnica - Mokcrc, Center jtapiOtniK - Gorjanc Preddvor (Ločani se šc niso odločili ali bodo s v hoi mlnli ;„,ai;\ |OTMVirn . »aHovliica Š Bled. Ekipa tudi uspešen start na jutrišnji prvi ligaški tekmi: "Na Planino prihaja ekipa Kraškega Zidarja, s fanti pa se bomo potrudili, da bomo dobro startali in da bo zmaga ostala doma. Sicer pa letos računamo z uvrstitvijo nekje na sredini lestvice." Tekma na Planini se bo začela ob 20. uri. Tudi škofjeloška Loka kava v pripravah na ligaško prvenstvo ni počivala, pod vodstvom Igorja Dolenca pa bodo v prvem delu prvenstva skušali iztržiti čimveč in se uvrstiti na osmo mesto. V prvem krogu, jutri ob 20. uri, ko se bo Loka kava v dvorani Poden pomerila s Slivnico, ne bo nastopil poškodovani Peter Hartman, vsi drugi, na čelu z Dušanom Mitičem, pa so pripravljeni na dolgo in naporno sezono. • D. Rupar, V. Stanovnik KREGARV KNJIGI REKORDOV Vrata pod Triglavom, 16. septembra - Eden najboljših slovenskih tria-doncev in dvakratni ude-leženec svetovnega prvenstva v triatlonu Iron-man na Havajih Miro Kregar iz Kamnika je včeraj dopoldne pred Aljaževim domom v Vratih pod Triglavom zaključil tako imenovani Slovenski megatriatlon. S tem je dosegel svetovni rekord v vztrajnostnem triatlonu in se vpisal v Guinessevo knjigo rekordov. Kregar je najprej preplaval slovensko obalo od morske meje s Hrvaško do Debelega rtiča (22 km), prekolesaril Slovenijo (1100 km) in pretekel pot od Kopra do doline Vrat pod Triglavom (200 km). S tem je premagal petkratno dolžino klasičnega triatlona. Obenem je žilavi Kam-ničan z doseženim rekordom proslavil deseto obletnico prvega klasičnega triatlona v Sloveniji in svojega športnega udejst-vovanja. • V.S. letos v hgi sploh igrali). Jezersko - Radovlj Kodcljevega je tokrat prosta. V hali Poden pa bo jutri zvečer kakovosten turnir, na katerega so domači drugoligaši povabili ekipo Slovana in Pivovarne Laš- ELV0RAD0 TURNIR DOMAČINOM Radovljica, 14. septembra - Pred začetkom letošnje rokometne sezone je bil v Radovljici II. Elvorado turnir. V športnem parku so se pomerile ekipa domače Radovljice Špecerije Bled, Doma Zabnice in Ferlacha (Borovelj), zmagali pa so domačini, ki so premagali obe gostujoči ekipi. • V.S. VABILA, PRIREDITVE MEDNARODNO TEKMOVANJE NA ROLKAH -TSK Unior je organizator mednarodne tekme na rolkah, ki bo to soboto, 17. septembra. Start teka bo popoldne ob 15.30 uri pred Loka centrom v Medvodah, kjer bo že vse dopoldne potekala zabavna pnreditev s srečeiovorn. Organizatorji na tekmovanju pričakujejo vse naše najboljše tekače, pa tudi nekaj dobrih tujih tekmovalcev. • V.S. DRŽAVNO PRVENSTVO NA DIRKALIŠČU - Danes in jutri j bo na kolesarski pisti v Stražišču letošnje državno prvenstvo za dečke, L—1 mlajše mladince, mladince in člane. Današnja finala sc bodo začela ob 15. uri, jutrišnje tekmovanje pa predvidoma ob 8.30 uri. • V. S. SLO VENI AN OPEN IN VOLVO PRO AM NA BLEDO -Ta led, 16. septembra - Slovenska čolna. Iztok Čop v skifu ter ko|nfCL'^d.na bo na bWtk«B igrišču za golf spet živahno. Danes bodo Klemcnčie, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in IVlhan Janša, v SSfS r * ' P . Pf° T, {U™T' *?ri V n^elJ° Pa sc - . i . bodo profesionalni igralci pomerili še na Slovcnian opnu. Organizator obeh tekmovanj jc Bled golf & countrv club. • V.S. RADOVLJIŠKO TENIŠKO PRVENSTVO -Teniški klub Radovljica je organizator letošnjega občinskega prvenstva v tenisu. _._e,....e,_„. ^~ipo ------- .....------- IftkIurnir se bo začel ob 15.30 s tekmo med Seširjem in Slovanom. °o 16.45 bo tema med Pivovarno Laško in Slovanom, ob 18. uri pa bodo domačini pomerili šc s Pivovarno I-aško. • V. S. BLEJCI ZNOVA NAVDUŠILI BI Jani 'ctvercu, sta v "svojem" slogu začela letošnje svetovno prvenstvo ; Indjanapolisu Iztok Čop seje z najboljšim časom predtekmo-'^)'\ neposredno uvrstil v polfinale, pa tudi četverec je z drugim ntestom postal zanesljiv polfinalist. Polfinalni obračuni so bili Wnes ponoči. g Odlično pa se je na tradicionalni jesenski veslaški regati v c'jakii vKlrezal ludi mladi blejski skilist Luka Špik, ki ie zmagal V "OJCU in skupaj s Slivnikom še v dvojnem dvojcu. • V.S. io plezam je'CK^rrrri' JlEZALCl V ŠK0FJ1 LOKI jyT*7*'J<,< '8. septembra, bo na umetni ple/alui steni v športni šport*"' v Škofji loki, mednarodno tekmovanje v 'eni plezanju /a mlajše kategorije (letnik 76 in mlajši). kvahf k>OVanjc V ,,kvuu pokala Alpe Jadran sc bo začelo s Pre l ' ,'u°b (>. uri in sc nadaljevalo s finalnimi obračuni on,, 'ma °n 17. uri. Na tekmovanju, ki bo potekalo v io£toC,JI Podkomisije za športno plezanje KA pri PZS v okn (>V'"1I11 s Plezalnim klubom i/ Školje Loke, bo nastopilo Avsu" SCAlcnu,cset tekmovalce v okrij' iO met mmssmmm VENDARLE ZMAGA ZA ŽIVILA? Kranj, 16. septembra - Tako se sprašujejo gorenjski nogometni navdušenci, ki še niso pozabili neučinkovitih iger edinih gorenjskih prvoligašev v prvih petih krogih letošnjega državnega prvenstva. Naklanci se bodo seveda potrudili, da gol Novogoričanov tokrat ne bo ostal prazen in da bodo na domačem igrišču vendarle dosegli tako želeno prvo letošnjo zmago. Vprašanje pa je, kakšno taktiko bo zavzel trener HIT-a Juričić, ki se mu po neuspelem začetku prvenstva menda v Novi Gorici že "tresejo tla pod nogami" in zato prihaja v Kranj vsaj po točko. Tekma na štadionu v Kranju med Živili Naklom in Hit Gorico se bo v nedeljo začela ob 16.30 uri. V slovenski mladinski in kadetski ligi ekipi Gorenjskega glasa v nedeljo, 18. septembra, ob 1630 oz.14.30 uri na igrišču NK Šenčur v S enčurju pri Kranju gostita ekipi Sol i na rja iz Pirana. V 5. krogu 3. nogometne lige ekipa Loka Medvode odhaja na gostovanje k Jadranu, Triglav Creina k ekipi Bilj, Jeseničani pa v nedeljo, ob 10. uri, gostijo ekipo Korotna -Italiane. V 4. krogu OML - zahod ekipa Zarice gostuje v Šmarjah, Živila Naklo pa na Jezici. Jutri in v nedeljo so na sporedu tudi tekme v gorenjskih nogometnih ligah. Kadeti bodo igrali jutri ob 10. uri, mlajši dečki ob 15. uri, člani pa bodo začenjali tekme ob 17. uri. Pari v članski ligi to soboto so: Bitnje - Visoko, Sava Športplan -Britof, Šenčur - Železniki, Jelovica LTH - Polet, Alpina -Lesce Bled Stiks, Trboje - Zarica, Symplexs Reteče - Hrastje, Velesovo - Preddvor, Kondor - Podbrezje, Bohinj - Podgorje. V nedeljo bodo igrali starejši dečki in mladinci. • V.S. NOGOMETAŠI IŠČEJO STANOVANJE Iz NK Živila Naklo so nas obvestili, da iščejo 1 ali 2 -sobno stanovanje v Kranju ali okolici. Najela bi ga dva nogometaša. Informacije po telefonu 47-167 (predsednik kluba). @®rski teki ecrKKKffimii POKAL ČEŠKE KOČE Jezersko, 16. septembra - Planinsko društvo Jezersko je organizator pokalne tekme v gorskem teku za 8. pokal Češke koče, ki bo to nedeljo, 18. septembra, na Jezerskem. Start za ženske, mladince in otroke bo ob 11. uri, za člane in veterane pa ob 11.15 uri. Vsi bodo startali na igrišču za Kazino, kjer bodo v tamkajšnji garderobi do nepreklico 10.15 ure sprejemali prijave. Štartnina za otroke je 300 SIT za ostale pa 600 SIT. Krajša proga je dolga 5550 metrov, daljša pa je dolga 9130 metrov. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri pred Češko kočo. • V. S. v iz Češke, Slovaške, Italije, vice in Slovenije Na dveh prejšnjih letošnjih tekmah mi •Vlru k^'' pokala v italijanski Kavenni in češki Piagi so naši tun..1 k'k,,U)V'dei dokazali, da so najmanj enakovredni nasprotniki sovrstnikom, zato se nam obeta zelo zanimiva plezalna l*»jiin TOitavi • Andrej Štrtinfelj ^UNflN)E«Ktc- mimo JRAČANI ZA SLOVO S PRVAKI septembra - Z IN krogom se bo ta konec tedna Kranj, i *Ujuč Sn 1?'.° l?to^nJe državno balinarsko prvenstvo Superligaš Tiata ^ zadnjo ligaško tekmo odigral julu / začetkom ob IS uri, ko na ftaiv balinišču ni han pri školu l oki gosti ekipo Verjetnejših letošnjih dižavmh prvakov, Brdo iz Ljubljane ta l1rvi ligi |e prvak že znan Drugo leto bo med superligaŠi SfRotovo ekipa Iiansporta, o drugem supcrligašu pa bo odločo ^r*nje v Postojni med Sovičem in Šiško Ekipa lerolesa i/ 1/lv'n1'111' 'e s porazom v predzadnjem krogu i/ tega boja žc Padi,- ■ ■ «_." — i_ n ___i__ a Sicer pa sta v prvi ligi jutri, z začetkom ob 9. uri, na Cj0 , 1 k;ir dva gorenjska obračuna Na Jesenicah bosta igrali FCr", ' ekipa lesna m Huje. v Tižiču pa domača ekipa Tržiča in Hn " Ki,tlovljiee Prnnskovlj.ini za slovo od letošnjih VC|JUn'am gostujejo pri novem superligašu transportu v KutcŽ.e- jludi v II hg, vzhod |e to soboto na sporedu zadnji krog Ekipa na p 1 tlom'' Kosti KIV MACO. ekipa Trata mladi odhajajo S|^(>MovanJe k novomeški Krki, Rogovila pa je prosta • V. ,x'm"1,i|v'' I* ----------o- r--------- ------ Tekmovanje bo to soboto in nedeljo na teniških igriščih v Radovljici, /anj pa sc je moč prijaviti v klubski hišici ob igriščih šc danes do 20. ure ali po telefonu 713-340. štartina jc 500 SIT, tekmovalci pa bodo razdeljeni v eno žensko m dve moški kategoriji (do 45 let in nad 45 let). • V. S. TRŽIŠKO TENIŠKO PRVENSTVO - Teniški klub Tržič vabi vse članice, veterane in veteranke na letošnje občinsko prvenstvo v tenisu, ki bo v soboto z začetkom ob H. uri zjutraj na teniških igriščih v Križah. Ob tej uri bo tudi žrebanje ter zadnji rok za prijavo za sodelovanje na prvenstvu. Pred prvenstvom se je moč prijaviti v [>isaim Športne zveze na naslovu Balos 4, Tržič ali po telefonu 53 084. Prijavnina znaša 600,00 SIT. Za najboljše so pripravili častna priznanja, tekmovanje pa velja tudi za točke v delavskih športnih Igrah 1994. • Juiie/ Kikel TURNIR NOGOMETA IN ODBOJKE - Domače športno društvo vabi vse ljubitelje malega nogometa in odbojke na dva zanimiva turnirja za Pokal Športnega društva Brezje pri Tržiču. V soboto, 17. septembra, z začetkom ob 10. uri dopoldne bo na nogometnem igrišču na Ježah članski turnir v malem nogometu, v nedeljo, IS septembra z začetkom ob 14. uri na igrišču pred Domom družbenih dejavnosti* pa šc članski odbojkarski turnir. Za obe tekmovanji se je potrebno prijaviti po telefonu 51-063 ali pol ure pred začetkom posameznega turnirja, prijavnina za posamezni turnir pa je 1.000,00 SIT. Za najboljše so organizatorji pnpravili častna priznanja • Jane/ Kikel KOLESARSKI KROS - Kolesarska sekcija Športnega društva Bistrica vabi vse prijatelje kolesarskega športa na jesensko prvenstvo Etedšolskih in šoloobveznih otrok s prebivališčem v tržiški občini na ios z vsemi vrstami koles (BMX('.gorska in navadna), ki ga bodo izvedli v soboto, 17. septembra, v Ročcvnici v Bistrici pri Tržiču. Prijave bodo Zbirali pred začetkom tekmovanja, ki bo za otroke do 7 let ob 11 uri dopoldne, za ostale tri starostne kategorije pa bo start ob 14. uri. Prijavnine ni, za najboljše so pripravljena častna priznanja, med vse sodelujoče pa bodo z žrebom razdelili tudi praktične nagrade • Janez Kikel JUTRI DESETI KRl/NARJEV Ml-MORI Al. - Rokometni klub TAB Inženiring organizira, jutri v soboto z začetkom ob 14. un na rokometnem igrišču za osnovno šolo v Preddvoru deseti memonalni rokometni turnir v spomin na mnogo prezgodaj umrlega prcddvoiškega športnika in rokometaša Jožeta KnŽnarja Na turnirju sodelujejo ekipe Velike Nedelje, Bcsniee m dve domači ekipi TAB Inženiring in RK (iorjanc Pokrovitej turnirja jc TUTI FRUTI, d.o.o., Naklo • J. Kuhar 4. EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO - V ponedeljek. 19 septembra, se bo v škofji Loki v hotelu Transturist začelo finale 4. ekipnega državnega prvenstva v šahu. Prvenstvo bo v organizaciji Šahovske zveze Slovenije in tehnični izvedbi ŠS Tomo Zupan Kranj Potekalo bo do nedelje, septembra, pomerilo pa se bo H najboljših slovenskih klubov Si) BMP Ljubljana, S.S Tomo Zupan Kranj, Si) Lina Ptuj. Ljubljanski šahovski klub Iskra, ZŠD Maribor SK Metalna, Si) Vihnika, ŠK lnnt.il Kovinar Maribor m Si) Murka Lesce Partije L do 6. kroga bodo od 16 00 do 23.00 ure, 7 kroga pa od 9 00 do 16.00 m« Vabljeni BI Ogled zanimivih partij • Aleš Drinovee PETRA RAMPRE JE TENIŠKI UP Štirinajstletna teniška igralka Petra Rampre iz Sela pri Žirch bo svojo že dosedaj uspešno teniško pot nadaljevala na Teniški akademiji Borisa Breskvarja v Nusslochu pri Heidelbergu v Nemčiji. To je na priložnostni tiskovni konferenci v hotelu Slon v Ljubljani sporočil Aleksander Lucu iz Challenge, d.o.o., ki bo obetavni Žirovki pomagal pri nadaljevanju teniške kariere. Na tiskovni konferenci se je predstavil tudi vrhunski teniški as Andrej Medvedov, ki je kramljal o svojem sodelovanju z Borisom Breskvarjem. Predsednik teniške zveze Slovenije Janez Erhart je predstavil tudi slovensko Daviš cup reprezentanco pred odhodom v Gano. Več o načrtih Petre Rampre in naših tenisačev pa bomo zapisali v torkovi Stotinki. • V. Stanovnik IHOKEJ rrjTrjjjj JUTRI DERBI NA JESENICAH Jesenice, Bled, 16. septembra - V torek so hokejisti v donavski skupini igrali 4. krog. Medtem ko sta Olimpija Hertz in Inntal Celje priigrala novi točki, pa so Blejci v Gradcu izgubili z rezultatom 5:0. Danes Sportina doma gosti Kapfenberg, v Celju pa bo jutri tekma med Inntalom in Olimpijo Hertz. Derbi v jadranski skupini pa bo jutri ob 19. uri v Podmež.akli. Ekipa Acroni Jesenic, ki je v drugem krogu na gostovanju premagala Fasso s 3:4 (0:1,3:1,0:3), namreč na domačem ledu gosti ekipo Villacha. • V. S. Klub navijačev RED STEELERS TRŽIČ VABILO NA OGLED HOKEJSKIH TEKEM Klub navijačev Red Steelers Tržič vabi ljubitelje hokeja jutri, v soboto, 17. 9. 1994, na ogled hokejske tekme med Acroni Jesenice in Villachom z začetkom ob 19. uri. Poseben avtobus bo odpeljal Jutri ob 17. url izpred Gostilne Pr' Primožk v Pristavi, prek Tržiča do Škofje Loke (Okrepčevalnica Na zdravje na Trati), nato pa nazaj v Kranj (ob 18. uri pri črpalki na Zlatem polju) in na Jesenice. Hkrati obveščamo tudi vse privržence jeseniškega hokeja, da Klub navijačev Red Steelers Tržič zbira prijave za ogled tekem četrtfinalnega turnirja Pokala evropskih prvakov, ki bo od 7. do 9. oktobra 1994 v Budimpešti. Prijave (cena prevoza in dveh nočitev z zajtrkom je 130 DEM, če bo prijav vsaj 30) zbiramo na jutrišji tekmi v dvorani Podmežakla in še pojutrišnjem, v nedeljo, 18. 9., in v ponedeljek, 19. 9., v Gostilni Pr' Primožk v Pristavi od 17 do 19. ure. KOMENTAR GORENJSKI POSLANCI za mm glas Slovenski odpadki za El Dorado Pred dvema letoma je Slovenija navdušila občinstvo osrednjega gledališkega festivala na svetu tega leta, ki so ga pripravili v kolumbijskem glavnem mestu Bogoti. Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane se je leta 1992 tamkajšnji publiki predstavilo z uspešnico Šeherezada, Slovenci pa so srca Kolumbijcev osvojili tudi zato, ker so petsto let po prihodu Kolumba v Latinsko Ameriko tokrat na ta eksotični kontinent prišli s popolnoma drugačnim poslanstvom. Naši kulturniki so v Kolumbiji ves čas poudarjali, kako je Slovenija sicer mlada država, vendar z bogato kulturo, poleg tega pa je neobremenjena z zgodovinskimi grehi. Španci so na primer leta 1992 na festivalu Iberamerica-no v Bogoti doživeli hude kritike, saj so tamkajšnji ljudje pol tisočletja v sebi nabirali srd nad nekdanjimi zavojevalci, ki so se še sedaj obnašali kot lastniki tega dela sveta. Slovenska kultura je torej v tem dokaj napetem ambientu več kot primerno predstavila novo državo na zemljevidu sveta, zaradi univerzalnega sporočila Pandurjeve in Sveti-nove Šeherezade pa ie bila sploh deležna odličnih kritik. Dve leti po tem prodoru našega imena v eno najlepših in najbolj avtentičnih latinskoa-meriških držav pa smo si čez noč zapravili večino tedaj ustvarjenega ugleda, saj se pri aferi z izvozom odpadkov nismo obnašali čisto nič drugače, kot nekdanji osvajalci Južne Amerike. Novopečeni slovenski kapitalisti so se v Želji po oplemenitenju njihovega kapitala začeli zgledovati po najslabših primerih držav razvitega sveta, ki svetu na zunaj sicer pridigajo o bližajoči se ekološki katastrofi, vendar hkrati že vse delajo v tej smeh, da bi bil epicenter te eksplozije daleč od njih. Tudi Marko Jenšterle slovenski izvoz nevarnih odpadkov v Kolumbijo ni bil nič drugega, kot prelaganje našega bremena na oddaljene revne države, kjer bolj ali manj skorumpirane vlade in vladne organizacije nimajo niti najmanjšega občutka greha pred svojim prebivalstvom. Tako kot ga navsezadnje vse manj občutijo tudi slovenske oblasti, ki jim je očitno vseeno, da naša država v svetu dobiva podobo trgovca z orožjem in nevarnimi snovmi. Ob vseh teh bridkih novicah, ki so v zadnjih dneh prihajale iz Kolumbije, je bila še najbolj razveseljiva ta, da je Kolumbija naše odpadke zavrnila zaradi pritiska tamkajšnje ekološke organizacije Fundepublico. To pomeni, da se vsaj v Kolumbiji poraja ekološka zavest, ki jo pri nas mnogi še ne poznajo. O slovenski samozaljubljenosti in podcenjevanju držav iz tako imenovanega "tretjega sveta" pričajo tudi vsa namigovanja o tem, da naj bi Kolumbijci našim odpadkom dodali še nekaj svojih, kar se je na koncu izkazalo za popolno neresnico, seveda pa so takšne izmišljotine opravile svoj namen, saj so izvozniki spornega blaga ljudi z njimi prepričevali o svoji nedolžnosti, kar nikakor ni res. Po pisanju nekaterih medijev naj bi podjetje C & G posel skušalo izpeljati preko številnih neobstoječih podjetij s Floride, v vse skupaj pa naj bi bila vmešana celo Gospodarska zbornica Slovenije. Z izvozom so zelo hiteli, saj naj bi akcijo zaključili še pred uveljavitvijo baselske konvencije v Sloveniji, ki ureja trgovanje z nevarnimi odpadki. Nevarni odpadki, ki so v teh dneh zaposlovali našo in svetovno javnost niso le problem njihovih proizvajalcev, temveč vse bolj zadevajo širšo skupnost. Ministrstvo za okolje in prostor je očitno vsem skupaj naredilo medvedjo uslugo, saj bi lahko tudi pred sprejemom baselske konvencije vsaj v grobem uredilo razmere na tem področju Navsezadnje podjetij, ki se ukvarjajo z izvozom nevarnih snovi, ni ravno veliko. Kolumbija ima v svetu zaradi tamkajšnje narkomafije resnično zelo slabo podobo, vendar nas ravno tokratna akcija prepričuje o tem, da si jo mnogi ljudje želijo na vso moč popraviti. Pri tem pričakujejo mednarodno podporo, zelo pa so previdni do tistih, ki skušajo kolumbijske interne probleme izkoristiti za svoje osebne cilje. Slovenija je bila nedvomno ena med njimi. Kolumbija ni znana le po kokainskih trgovcih, ampak tudi po velikihkulturnikih, kot je na primer Gabriel Garcia Marquez ali po legendi o El Doradu. V državi, kjer imajo enega najpomembnejših in najlepših muzejev zlata na svetu (z njegovo zbirko in z njo povezano legendo o El Doradu smo se lahko leta 1981 seznanili v Muzeju Goričane), je popolnoma logično, da ne čutijo niti najmanjše potrebe po slovenskih odpadkih farmacevtske in gumarske industrije in to bi moralo biti našim izvoznikom jasno že zdavnaj. Seveda, če bi imeli vsaj malo posluha za kulturo, ne pa le za denar. PAR-NEPAR Nepričakovani odstop predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika je zapletel razmerja ne le v LDS, ampak predvsem med LDS in krščanskimi demokrati. Zato ni bilo pretirano presenečenje, ker za Rigelnikovega naslednika ni bil izvoljen član LDS Jožef Školč. Veliko bolj presenetljivo je bilo, ker je na začetku izrednega zasedanja državnega zbora vodja poslanskega kluba krščanskih demokratov Nace Polajnar odkrito povedal, da ne bodo glasovali za Školča. Celo dvakratna ponovitev volitev Školču ni prinesla mesta predsednika državnega zbora. To bo v javnosti gotovo sprožilo različne komentarje. Nekateri se bodo celo spomnili, da je leta 1988 takrat samo Jože Školč postal predsednik ZSMS, potem ko je tovarišica Sonja Lokar, izvršna sekretarka C K ZKS na volilni konferenci ZSMS prepričala mladince, naj ne glasujejo za Janeza Janšo, ker je bil v zaporu na Roški. Školč Jože Novak Ič se je že takrat obnašal "pragmatično", zato je postal predsednik ZSMS in iz Jožeta Jožef. Očitno je, da so se v LDS celotne operacije "Školč" lotili gasilsko naivno, ker so upali, da bodo krščanski demokrati iz lojalnosti do LDS in "pragmatizma" podprli Školča. Poleg tega pa so v LDS računali na "tajnega" zaveznika iz "opozicije" Zmaga Jelinčiča, toda tokrat jih je tudi on razočaral. Zato je LDS v parlamentu doživela hladen tuš. Lojze Peterle, predsednik krščanskih demokratov (SKD) je po volitvah v parlamentu presenetljivo odk- rito povedal, da je LDS na najpomembnejše funkcije postavila preveč svojih članov. Š tem je dal jasno vedeti, da so se v SKD naveličali "pragmatizma", ki premalo prinaša. Mnogi so, ko so hvalili pragmatizem krščanskih demokratov, spregledali, da se LDS obnaša do SKD kot Veliki brat. Od volitev in od sestavljanja vlade so krščanski demokrati izgubljali pomembna mesta v vladi in ministrstvih. Iz ministstva za zunanje zadeve je Peterle izgubil področje mednarodnega ekonomskih stikov, ki je z novim zakonom o vladi prišlo v okvir ministrstva za gospodarstvo. Iz ministrstva za notranje zadeve je isti zakon izločil SOVO, ki je postala samostojna vladna služba. Z zrušitvijo Janeza Janše iz vlade so krščanski demokrati izgubili še enega potencialnega zaveznika. Njegovo mesto je prevzel član LDS Jelko Kacin. Zato je razumljivo, da so krščanski demokrati za svojo podporo Školču tokrat zahtevali od Drnovška kakšno pomembne jšo funkcijo, najverjetneje mesto direktorja TVS, ki je trenutno prazno. Pred kratkim se je namreč prijavil na razpis za direktorja TVS tudi Jani Virk, nekdanji glavni urednik Slovenca. Takoj se je nanj vsul plaz neupravičenih očitkov, verjetno zato, ker so v LDS računali, da bo to mesto zasedel njihov človek Franci Zavrl. Virka je bilo potrebno očrniti in s tem izločiti iz igre že pred izborom, da bi Zavrl lažje postal direktor nacionalne televizije. V LDS jih verjetno skrbi padanje ugleda njihove stranke, zato po vsej sili hočejo, da njihov človek postane direktor najpomembnejšega medija. Zavrl ie znan kot strokovnjak za medije in stike z javnostjo, saj je med drugim tudi svetovalec za lepšo podobo novogoriškega Hita in številnih drugih podjetij, ki so jih olastnili posamezniki. Zato Zavrl zagovarja visoka etična načela, še posebej, ker je zato dobro plačan. Petkovo glasovanje o predsedniku državnega zbora bo verjemo pokazalo, kaj sta se dogovorila Peterle in Drnovšek, če bo Školč izvoljen s podporo krščanskih demokratov, potem bo verjetno Virk novi direktor TVS. Za izvolitev Školča Drnovšku sicer zadostuje samo podpora Jelinčičeve SNS, toda to bi imelo nepredvidljive posledice za obe stranki koalicije SKD in LDS Združe na lista se tako z vsem strinja, kar se dogovorita SKD in LDS. Vendar pa z "nepredvidljivimi posledicami", parlamentarno krizo in predčasnimi volitvami ne gre računati, kajti SKD zdaj nima več izbire, ker se ne bo pridružila koaliciji strank slovenske pomladi. Zahteva SKD po dvostrankarski koaliciji ni realna, ker je tudi sredino glasovanje pokazalo, kako hitro LDS lahko izgubi večinsko podporo. Nove občine in lokalne volitve Velika nejasnost - v kakšne občine bomo volili - ostaja še naprej. Rešitev bo namreč dokončno jasna šele od koncu septembra, ko bo Državni zbor po hitrem postopku predvidoma sprejel zakon o določitvi območja občin. Na žalost v naših glavah še ni dozorelo spoznanje, kaj lokalna samouprava v evropskem smislu sploh je in še zlasti to, kaj pomeni. Preveč je namreč še spominov na samoupravo v podjetjih, ko smo "vsi odločali o vsem", medtem ko so o pomembnih zadevah odločali drugi - ve se, od kod. Odločati o lokalnih zadevah in občinskem denarju prek na volitvah izvoljenih predstavnikov - to se bomo po skoraj 50 letih spet morali naučiti. Majski referendumi, ki so na splošno pokazali le to, da ljudje lokalne samouprave ne razumejo najbolje, so v projekt novih občin vnesli novo zmedo. KAKO NAPREJ? Državni zbor si glede tega vprašanja nikakor ni enoten. Zato je zadevo spet "reševalo" Ustavno sodišče RS, ki je ustavni spor glede Kopra razsodilo tako, da je volk sit in koza cela. Meni namreč, da niso dopustne tako majhne kot tudi ne velike občine, ampak mora Državni zbor postaviti nove kriterije za določitev območij novih občin. Ponovno pa je poudarilo, da je reforma že v teku in da ne Jana Primožič, poslanka SKD moremo iti spet na začetek, referendume pa je razglasilo za posvetovalne in dalo Državnemu zboru večjo vlogo. Julijska seja se je končala v večnem nasprotovanju med tistimi, ki si želimo nove občine v skladu z ustavo, in tistimi, ki si želijo ohraniti stare. V tem prednjači Združena lista. Slednji so predlagali varianto, po kateri bi letos ustanovili le tiste občine, ki so bile izglasovane na referendumu, in ki ustrezajo strogim pogojem - takih je 17, ostale pa bi ohranili v stari ali okrnjeni obliki. Drugačne občine bi se (ali pa ne) ustanovile na podlagi referendumov do konca leta 1996, ko bi bile spet potrebne lokalne volitve skupaj z državnimi. Ta predlog je protiustaven (uresničljiv bi bil le s sprejemom ustavnega zakona, ki zahteva 2/3 večino poslancev) in nenačelen, saj predlaga različna merila za ustanovitev občin, nenazadnje pa tudi nepraktičen, saj je kandidate za dvoletni mandat težko dobiti. Predlog Slovenskih krščanskih demokratov, ki ga je v grobem povzela tudi vlada, in le v soglasju z razsodbo Ustavnega sodišča, pa je sprejem sprememb zakona o lokalni samoupravi (za določitev kriterijev za ustanovitev občin in število prebivalcev 3000) ter na podlagi tega sprejem zakona o določitvi območij občin. Vlada v tem času pripravlja predlog, ki upošteva zagotovitev osnovnih pogojev (osnovna šola, ambulatna, ipd.) in kriterij 5000 prebivalcev. Na Gorenjskem naj bi tako nastale sledeče občine: Kranjska Gora, Jesenice, Bohinjska Bistrica, Bled, Radovljica, Tržič, Naklo, Kranj, Preddvor, Šenčur, Cerklje. Žiri, Železniki, Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka. Nadaljnje ustanavljanje občin in spremembe meja bi bile možne le na podlagi referenduma in izpolnjevanja pogojev. Spoštovane Gorenjke in Gorenjci, pred nami je vroča političnajesen, saj se nam decembra obetajo lokalne volitve. Izkoristite jih za izbiro poštenih in sposobnih županov in svetnikov. Moja želja pa je tudi, da sprejmete izziv, ki vam ga nudijo nove občine. Najučinkovitejši medij za propagiranje vašega GLAS ii storitev no Gorenjskem Politični ping-pong Desnica, ki se združuje, vrača, kot legendarni Ninja, udarec. Preložitev podpisa o skupnem nastopu na lokalnih volitvah in pismo predsednikov združujo-čih se strank (SLS, SDSS, NDS, ZS, LS, SND) Slovenskim krščanskim demokratom - natančneje, članom Sveta SKD - je samo še en poizkus več, da bi končno zlomili odpor in svojeglavost stranke. Za preložitev svečanega podpisa so našli in našteli kar nekaj okoliščin, ki naj hi bile olajševalne predvsem za SKD, predvsem pa "prošn/o" Ljudskega krila S K D, ki računa, da bo Svet SKD (kot zadnja instanca) do združevanja zavzel drugačno stališče tn, torej, izničil sklepe strankine politične koordinacije in izvršilnega odbora. Kar pa je, seveda, samo nadaljevanje pravljice o popolnem razkoraku med vodstvom in člani stranke ter pristaši različnih kril in struj. Znano pa je tudi, da si prav Ljudsko krilo že ves čas, se pravi od Janševega padca, zelo glasno prizadeva za vključevanje celotne stranke v združbo "novega demosa" iz povsem ideoloških razlogov - pa čeprav silno poenostavljenih. In tudi, v stranki, že nekajkrat preglasovanih, tako sejah Sveta kot tudi na zadnji Konferenci. Seveda pa so njeni tovrstni in vztrajni poizkusi povsem legalni, opirajo pa se tudi na dobršen del članstva v stranki, ki je nasedlo populističnim in demagoškim geslom "janševizma". Smiselnost združevanja pa ne vidijo le v primeru lokalnih volitev, temveč v poglobljenem in vsebinsko poenotenem akcijskem nastopu proti strankam nekdan Janez Poštrak jih družbenopolitičnih organizacij (ZLSD, LDS, pa tudi SNS), se pravi proti "levici" (komu nizmu) nasplošno, posebej pa še v "prekrščevanju" svoje stanke, SKD, njene opredelitve ("ko labonranje" v "levi" vladi, od klanjanje političnega ekstremizma, zavzemanje sredinskega prostora.) proti zideologizira-ni pttiarizai lji. In za to, sledijo: politično samosvojo opredelitev SKD v zvezi s podpisom Sporazuma.... že ves čas gre pri tem podpis Sporazuma - je *fV TL drugo vprašanje) Odločilno' vsekakor argumentiranost . lišč izvršilnih forumov. kt JJ niso nastajali na pamet. 5*7^ bo, navsezadnje odločalo ■ r^ strankini, ne />a zahtevi st f sopodpisnic ■ o podpis rfiZf> azuma na državni ravni, oP ki odbori so že dolgo seznami o možnostih medstrankan^ povezovanja na svojih, 10** ff območjih Kakor, m s **77jp bo pokazala jtotreba Naj p .j za interese lokalnih skupnv vendar. cvtU1 Vsekakor bo odločil^ JJJJ. SKD (danes že jasna) Odj* ne le za slovensko desnici ■>. pa tudi :a vso politično **» (j očne jšo predvidljivost ' ,» mesto glede pomembno' avtonomnosti SKD na tej Učni strni PREJELI SMO Drugo odprto pismo o Gašperju Miheliču iz Podbrezij Družina Gašperja Miheliča iz Podbrezij pri Kranju pošilja drugo odprto pismo predsedniku vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku in predstojniku nevrokirurgije prof. dr. Vinku Dolencu. S pismom hočemo obvestiti slovensko javnost, da smo spet ostali na robu dogodkov, v katerih je bil naš sin Gašper Mihelič pretepen in je po devetnajstih dneh za poškodbami Mnrl, kajti poročili zdravstvene in policijske komisije sta: neceloviti, si nasprotujeta, namenjeni sta različnim ciljem in celo Presegata namen, zaradi katerega sta bili dani v izdelavo. Drugemu naslovniku, dr. Dolencu pa sporočamo našo javno Pritožbo, ker smo v Mladini z dne 6. septembra 1994 brali Pogovor, v katerem dr. Dolenc orializira Gašperjeve poškodbe, ne da bi prej celovito in po pravi poti najprej obvestil nas -starše. Poročilo zdravstvene komisije je necelovito, ker obsega samo pripoved Gašperjeve prijateljice, matere, brata in mene -očeta, dr. Marije Gašperlin Kuralt in dr. Tatjane Primožič. Čeprav druga stran poročila obsega seznam 20 vrst dokumentov, ki jih pa v poročilu ni in tudi 9 zaključkov komisije ne temelji na naštetih dokumentih, Pač pa samo na naštetih 4 izjavah, manjkajo pa navsezadnje tudi komisijske poizvedbe, kako in kdo je v Pridržanju na policiji opazoval Gašperjevo zdravstveno stanje. Družina Mihelič je pri ministru dr. Božidar Voljču prebra- " poročilo, ki obsega seznam '•okumentov, 4 izjave in zakl-Wke v 9 točkah. Potrdili smo, da je poročilo korektno, ker so bile izjave prijateljice in družine Mihelič tako zapisane, kakor Stn<> jih v Podbrezjah pripovedovali, komisija jih jc posnela '* adekvatno zapisala. Pričako-VqH pa smo, da bomo prejeli Cf,l<>tno poročilo, ki bo obsegalo '}*di zdravljenje v Ljubljani, 'tsledke obdukcije in ekspertizo celotnega zdravljenja, m da "odo tudi zaključki komisije ohscgali delo zdravstva od 30. mfa IW4 do 17. avgustu 1°94 ^eniu naj bi potem koristil celoten seznam dokumentov, lCr pa pogrešamo izjave dr. ^llrcnt(i, ki Je Gašperju operiral os, dr. Hočevarja, ki je opravil r& '"' °Peraciji nosu, dr. ^kavčiča, ki je našega sina l'rc)cl na nevrokirurgiji, dr. p^'ni Kušeja in dr. Jan kovica, i sta ga v Času odsotnosti dr. Jekavčifa, zdravila. Iz seznama ,e Wdi izpadel izvid slikanja, ki "ga opravili 17 avgusta 1994 Kr<>g 13. ure na nevrokirurgiji, zdravniško poročilo je "»u-njeno zdravniški zborni • ki bo razsojala o pravšnjem i nepravšnjem ravnanju ude 0lentn Zdravstvenih delavcev. j/ne,n PO je miniMer :a t"»UZStVo lt" napovedal tU j" n.ske spremembe v perma i_ n t n e m d op o I n 11 n e m i> i '« m d o polnil n e m rraževanju zdravnikov In, '*P**den bodo pristojni odle «7 » ' ' " 1 n jem a u f^šnjem ravnanju : t .as t minister že ni.mtšlja o hah, ki se ne tičejo 9^°rav"anja t Gašperjem, rHe grv Z" pnskok \ posa Ho"*" "" sl'l"{ni' Seveda (lt''z"gf""iost in resnost poz {>? yi'inio, ker upamo na do vsem. k, bodo deležni oli 'u, "lV; ''"*/"•'/<•"' se sklicuje kntl j '"/'"oAf s področno -a p,KOHiMje na nas ne l>„l"" " trditvi, da so lak 1 skladu : VA/,"/""" lUl s" tavnali v Gq/ lr " v«'"<"". du ie bil "'i,/'" '"h"'- tal " 'ilkohoh.ir *'« pa je dokazal nasprotno Gašperja so priprli, ker naj bi bil kršil javni red in mir in so sumili, da bo s kršenjem nadaljeval. Niso predložili konkretnih dokazov, komu je fizično grozil, koga je udaril, poškodoval, kaj je poškodoval v ambulanti, v rešilnem avtomobilu, s kršenjem v zaporu ni nadaljeval. Poročilo si je nasprotujoče s seboj, ker uporablja dvoje lokacij, kjer naj bi Gašper kršil JRM: v ambulanti, pred ambulanto, v resnici pa je bil samo v ležečem položaju v rešilnem avtomobilu. V drugem sklepu komisije se ugotavljajo pomanjkljivosti in odstopanja od ravnanj po zakonu, pa jih komisija ne našteje in jih prezre s končno sodbo, da je bilo ravnanje policistov vseeno usklajeno z zakonskimi pristojnostmi. Komisija je vsa pričevanja lahko ocenila in presodila le subjektivno, zato se je uprla na lastno presojo, torej jih ni jemala za materialno podlago k zaključkom, čeprav je spet posplošila zaključek tega sklepa, da bi policisti lahko ravnali Z večjo mero taktnosti. Končni predlog komisije pa tudi prestopa namen in morda celo pristojnost, ko govori, da bo potrebno proučiti zakonsko ureditev v notranjem in celo zdravstvenem ministrstvu, med drugim bo potrebno odpraviti nejasnosti, kdo lahko odreja in odloča o pridržanju državljanov, kajti iz poročila jc razbrati, da je o pridržanju odločil kar policist (Drobne), pomočnik komandirja (Kapler) pa je bil obveščen kasneje. S priporočeno zahtevo smo dvakrat prosili za obdukcijsko poročilo (29. avgusta 1994) inštitut za sodno medicino, dr. Branku Ermencu in dr. Antonu Dolencu, ker do danes še nismo prejeli ne obdukcijskega poročila, Čeprav je bilo po pripovedi zdravstvene komisije izdelano le do četrtka, 25. avgusta 1994, niti ekspertize o celotnem zdravljenju do nastanka smrti. Zahtevamo, da starši pokojnega Gašperja Miheliča dobimo ta dva dokumenta, da prvi zvemo naslednje: ■ kakšne poškodbe je utrpel, - kako je bil zdravljen v vseh dneh zdravljenja, - kakšen bi bil potek razvoja poškodb in zdravljenja, če bi bil Gašper takoj nameščen na nevrokirurgiji in če ne bi bilo 11 (enajst) ur zamude: vmes pa neustrezni prevozi, napačne in pomanjkljive diagnoze, pridržanje, odvečna operacija nosu. Obtožujemo, dr. Vinka Dolenca, da je dal izjavo o izsledkih poškodb in zdravljenja javnemu mediju, ne pa najprej in v celoti nam - STARŠEM. ieno pr bi, tla trstva delajo v skladu s pristojnostmi, in delajo enotno in se tudi usklajujejo, v potek dogodkov incidenta, pregledov, zapora, zdravljenja, so bili vpleteni zdravniki in policisti, zato zahtevamo, da se poročili (predvsem zdravstveno), dopol-ruta, itčistita, odpnvUtt notranji antagonlzem (policijsko), zadržan jnrlnornocji (policijsko poseganje v zdravstveno), če pa preti dokončnimi zaključki, in Sodnimi postopki te predvidevata sistemske in zakonske spremembe v policiji in zdraVSt vu, /e to predvsem zaloga/ :a predsednika vlade m pretlltivti telje zakonov. Od Inštituta za sodno medi cino pa Še drugič zahtevamo porotno o obdukciji m sodno ekspertizo o celotnem tdravl jenjU, ker smo nctlcmokraticno prikrajšani in ponitani, da tmo i: fOVnih občil morali ;vedeti, kur bi morali jn> urutlru poli, kakor ,la ( niipcr Mihelič m bil sm matere Ank < Mihelič m • t tta Stanetu Miiicli< u. brat Gregorja Miheliča, pač pa neki bolnik, o katerem se lahktr kramlja, kakor bi nekaj pre stavljah t: kraju v kraj, iz časa v čas, ,la bo sitnemu novinarju m faVnOSti zadoščeni, S pismom želimo poiskali resnit o o poteku dogodkov : Gašperjem, du se bo pivnosti vrnilo zaupanje v negotovo Pismo je namenjeno predsedniku vlade, ki skrbi, da minis- ravnanje mnogih zdravnikov in policistov. Za ponižano družino Mihelič iz Podbrezij oče Stane Mihelič Saj imate samo malo vročine Ob prebiranju raznih člankov po časopisih o zdravstvu sem se po dolgem premisleku odločila, da napišem, kaj je moja hčerka lani poleti doživela v dežurni ambulanti v Kranju Iz službe je prišla z visoko temperaturo. Počutila se je zelo slabo in je komaj stala na nogah. Zato sem jo poslala v posteljo. Ponoči je zelo slabo spala, kuhala jo je vročina. Naslednji dan se je stanje še poslabšalo. Vročina ji je narasla na 40 stopinj C in začela jo je tresti mrzlica. Poklicala sem njenega fanta, da jo odpelje k zdravniku. Njena zdravnica je delala popoldne, zato sta šla v dežurno ambulanto. Po krajšem čakanju ji je sestra odprla, zdravnik pa jo je neprijazno sprejel. Ko mu je povedala, da ima 40 stopinj C vročine, in da komaj stoji na nogah, ji je nesramno odgovoril, da to ni nič hudega, če ima človek MALO vročine, in da naj gre kar k svojemu zdravniku. Povedala je, da zdravnica dela šele popoldne in ga prosila, če ji predpiše vsaj kakšna zdravila, saj je vprašanje, kdaj bi bila sploh na vrsti (vsak pa ve, kako je, če si hudo bolan, ko ne moreš ne stati, ne sedeti, še ležiš težko), pa ji je odvrnil, da oni niso zato tu, in da to ni nič hudega, naj gre kar domov čajčka pit, da to ni njegova dolžnost in jo dobesedno porival proti vratom. Sestra, ki je to poslušala in videla razočaranje v hčerinih očeh in od vročine vso zakuhano, je dejala zdravniku, naj jo pošlje k vzporednemu zdravniku. (Ta izraz sem tedaj slišala prvič.) Zdravnik pa, kakor da bi bil užaljen, ker se je sestra zavzela zanjo ali, ker se mu je upala ugovarjati, ni hotel o tem nič slišati in jo je na hitro odslovil. Zunaj je planila v jok, in ko je fantu povedala, kaj je doživela, je ta hotel kar nad zdravnika. Hčerka je bila vsa iz sebe, čeprav razočarana, tudi odločena, da nazaj k njemu ne gre več, pa če kar tam umre. Fant pa, da jo ne odpelje domov, preden je kdo ne pregleda, pa naj stane, kolikor hoče. Šla sta do informacij, kjer je bila gospa ob pogledu nanjo zelo pozorna in jo napotila k vzporednemu zdravniku. Ko je prišla tja, jo je ta že pričakoval. Dobila je zdravila, ni pa ji hotel povedati, kako sc dežurni piše. Po opisu sodeč, sem sama ugotovila, kdo •e. Da pa mu ne bi delala krivice, sem se po telefonu pozanimala, kdo je dežurni. In nisem se zmotila. Veliko sem premišljevala, naj se mu grem zahvalit, ali naj dogodek opišem v časopisu, pa nisem storila ne eno ne drugo, še danes pa me je gorza, če pomislim, kaj vse bi se lahko zgodilo. In kot vedno, zdravnik ne bi bil kriv. Groza pa me je zato, ker se vedno spomnim, da sem tudi sama pred 15 leti čez noč dobila visoko vročino. Ko sem prišla k zdravniku, pa mi je le-ta dejul, da me ne upa več pustiti domov, ker se lahko zadušim. Ostala sem kar tam. V roku pol ure sem bila že v postelji, in vročina mi je narasla na 40 stopinj C. Tresla me je takšna mrzlica, da sem dobila še dodatne odeje. Čaja pa tploh nisem več mogla pogoltniti Deset dni sem ostala na oddelku, in ko sem odhajala Še vsa nemočna, mi je zdravnik tlul vedeli, du ie bilo zelo hudo, suj je Že mislil, du mi b,> moral prere-uli sapnik. Mislim, du je vsak nuduljnji kornentar odveč Gotovo je, tla bi šlti hčerka ra/e k tVOJi tdravnlt i l'o:nuštvu upokojencev Kranj vabi na kolesarjenje na Možjanco nad Preddvorom. Odhod bo v torek, '0. septembra, ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj, Tomšičeva 4. »»M »»•»»•» Po Koroški Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na avtobusni izlet po Koroški, ki bo v četrtek, 29. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Tudi DU Žabnica vabi upokojence na izlet po Koroški, in sicer v torek, 27. septembra, z odhodom ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. Itltltltltltltltltltltltlt V Italijo Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabo svoje člane in druge upokojence na avtobusni izlet v Trst -Miramare - Doberdob, ki bo v sredo, 28. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Obvestila Krvodajalska akcija Ljubljana Šiška - Rdeči križ Slovenije vabi občane Ljubljane Šiške na krvodajalsko akcijo, ki bo v torek, 20. septembra. Poklon padlim borcem Strahinj - Združenje borcev NOB občine Kranj prireja v nedeljo, 18. septembra, bo ob 14. uri ob grobišču in spomeniku v Strahinju priložnostno slovesnost s kulturnim programom ob obletnici poboja 26 junakov, ki so med II. svetovno vojno svoja življenja izgubili na obronku Udin boršta v Strahinju. »»»»Btlt •»•»•» »t Srečanje pri Lovski koči Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge na srečanje pri Lovski koči na Pangerščici. Srečanje bo jutri, v soboto, z začetkom ob 14. uri. Poskrbljeno bo za golaž in glasbo! Slovesnost ob spomeniku Žiri - Odbor za postavitev spomenika zamolčanim žrtvam v Žireh bo v nedeljo, 18. septembra, z začetkom ob 15. uri pripravil svečanost v spomin vsem zatajevanim žrtvam druge svetovne vojne v Žireh. Najprej bo pogrebna maša, nadaljevanje pa pred spomenikom, ki je postavljen zraven cerkve. Itltltltltltltltltltltltlt Začetki treningov Kranj - Športno društvo Vodovod- JUTR110. SOBOTNA SREČA '94 Ne prezrite, v soboto, 17. septembra, ob 11. uri bo na Maistrovem trgu v Kranju pred Turistično agencijo Odisej zadnja 10. Sobotna sreča '94. Predzadnja poletna akcija, v kateri sodelujejo Gorenjski glas, TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ in Radio Žiri, bo popestrena s kvizom gimnazijcev, predstavitvijo Bernardina in promocijskim nastopom ansambla Slapovi z Jožetom Skubicem. Izlet nagrajencev v kvizu v Gardaland bo v soboto, 24. septembra. Vsi, ki bi si želeli udeležiti se izleta, se lahko prijavite na Turistični agenciji Odisej. Cena je 60 DEM. Mega žur ob zaključku Sobotne sreče '94 bo v soboto, 1., in nedeljo, 2 oktobra, na Rdečem otoku pri Rovinju. Sodelujejo TA Odisej, Gorenjski glas, TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ, Radio Žiri in novi medij revija Antena, ki bodo s super "veselice" objavili reportaže. Pripravljamo vam avtobusni prevoz z odhodom v soboto, 1. oktobra, ob 7. uri, Odisejado z ladjo, polpenzion v hotelu Istra A kategorije, presenečenje z znano pop skupino in obliko zabave. Vsi, ki boste poslali prijavnice s kuponom, imate 10 % popust. Cena je 99 DEM - 10 % popusta ■ 89 DEM. Vmrmimafm it. 11...... 9get»**rT, M,,t|> bo l monodramo nastop" Javšnik letele, 16. septembra 1994 r-- Na kmetiji v Poljanski dolini KRONIKA, MALI OGLASI 27. STRAN • GORENJSKI GLAS V hlevu shiralo pet goved [nadaljevanje s 1. strani) v tistem junijskem času 1991. leta, ko se je Slovenija rojevala z jugoslovansko vojsko in za samostojnost, se je Npodar lepe hribovske kmetije v Poljanski dolini smrtno ronesrečil s traktorjem in zapustil ženo in še sedem nepreskrbljena otrok, starih od enega do šestnajst let. Ko je osem mesecev jasneje nad življenjem obupala še njihova mama, se je zapečatila »oda nekdaj srečne, delovne in napredne hribovske družine. Dva *troka sta odšla k teti, trije k stricu..., najstarejši sin pa je tako kot p želel postati kmet in pravi gospodar, ki dela in o vsem odloča N- Njegove mladostne iluzije in želje so bile tako močne, da so prisluhnili tudi v škofjeloškem centru za socialno delo. Ali ni bilo le preveč pogumno Nanje zaupati hribovsko krnelo, ki ima 48 hektarjev kme-"Jskh in gozdnih zemljišč in je Fj mamini smrti štela 25 repov * hlevu, šestnajstletnemu fantu? v centru za socialno delo so ^°er razmišljali o tem, da bi se fant posvetil šolanju, medtem |° bi kmetijo ali vsaj zemljišča kčasno dali v najem, vendar so Prisluhnili velikim fantovim jejjam, popustili in mu omogo-pi, da ob skrbništvu najprej r?seda in potlej daljnega sorod- ™lka kmetuje, gospodari... Ko 10 se odločali o tem, so se fgjedovali tudi po podobnem Irimeru izpred petnajstih let, so trije bratje ostali brez Maršev, a so kljub temu ob f°brem sodelovanju s skrbni- r°m ohranili kmetijo vse dotlej, *° so se lahko že sami, brez tornoči družbe, dogovorili o fjeni nadaljnji prihodnosti. Ponujenih rok Sodelovanja ie bilo veliko i Svetal zgled iz okolice Škofje k°ke_ sc na kmetiji v Poljanski "olini ni obncsel. Ob tem, da so Mladega kmeta po mamini Vrirti vsaj nekoliko razbremeni-1 ^la v hlevu in na kmetiji (dve J^jini živine so oddali v najem dan n kmctom a!' J° °dpr°: vi veliki želji tedaj tudi edina možna rešitev. Čeprav bo v kratkem postal polnoleten, ne bo mogel postati lastnik, kot si sam želi, ampak bo kmetija imela skrbnika še vse dotlej,dokler se otroci v zapuščinski razpravi ne bodo dogovorili za dedovanje sicer zaščitene kmetije. To bo v skrajnem primeru lahko šele čez štiri- v, je najprej obupal prvi bnik, nato šc drugi, tako da laj v škofjeloškem centru za TORO delo iščejo žc tretjega. f'nt jc zaradi kmetovanja tudi sodelovanja jc bilo veliko, le treba bi jih bilo sprejeti, odpreti vrata hiše in hleva, prisluhniti različnim dobronamernim nasvetom... Te pripravljenosti, žal, ni bilo, pravijo v škofjeloškem centru, kjer zdaj, po neljubih ^■oucmu gospodarji pnpravijc- dogodkih na kmetiji, priznava-i^Pornagati sosedje, sorodniki, jo, da so sicer slutili težave, "ost s'u?oa'v krajevni skup- vendar je bila to, da fant ^ 1 m drugod. Ponujenih rok "prevzame" kmetijo, ob njego- drugega Škofji letnika Loki. V .-opil iz Jujje šole Jj^bu poudarjajo, da so bili Metnu gospodarji pripravlje najst let, ko bo tudi najmlajši otrok postal polnoleten. Ker je kmetija v zadnjih dveh letih in pol vidno nazadovala in ker je hlev zdaj tudi prazen (pri najemnikih jc šc osem govedi), resno razmišljajo o tem, da bi zemljišča začasno oddali v najem. Velika škoda bi namreč bila, če bi kmetija propadla. Hiša jc nova, stara dvanajst let, hlev je prenovljen, večina strojev je skoraj popolnoma nova, kmetijskih in gozdnih zemljišč je, kot rečeno, 48 hektarjev... Dovolj, da bi kmetija dajala kruh vsaj enemu od otrok, ki so v nesrečnih okoliščinah ostali brez mame in očeta! Kot sam na samotnem otoku Fant živi na kmetiji skupaj s staro mamo, ki mu tudi kuha. Pravi, da se počuti kot na samotnem otoku, kamor poredko zaidejo iz socialne službe; ogledujejo pa jo ljudje, ki imajo svoje račune. Najbolj ga moti, da o vsem ne more odločati sam (in da tudi potlej ne bo mogel, ko bo polnoleten), da dela "v prazno" in da z denarjem, ki ga ustvari na kmetiji, ne more razpolagati sam, tako kot je razpolagal njegov oče... Pravi, da je v začetku redil šestnajst glav živine, potlej enajst, nazadnje še šest. Skrbnika naj bi se po njegovem odpovedala svojemu poslanstvu zaradi različnih pritiskov. V začetku so mu bili ljudje še pripravljeni pomagati, potlej ne več. Ob tem, ko mu je od vsega mladostnega veselja ostalo samo še igranje harmonike, je že dolgo časa premišljeval o tem, da bi opozoril na svojo stisko in nemoč, ki jo izraža z besedami: "Dobro so vedeli, da sam ne morem." Pred enim mesecem se je odločil. Prenehal je krmiti Živino in jo pustil, da je shirala. Pet poginulih govedi je že teden ali dva ležalo v visokem gnoju v hlevu, šestemu, ki je bil že tudi pri koncu, je pomagal "na drugi svet" veterinar. Za živino mu je žal, vendar je bil to, kot pravi, edini način protesta proti nemogočim razmeram. In kako naprej? Najprej se bo poskušal pogovoriti s socialno službo. Morda bo nadaljeval šolanje. Še vedno jc pripravljen tudi kmetovati, vendar le pod pogojem, če bo lahko s tem, kar bo ustvaril, tudi razpolagal. • C. Z. V sredo popoldne je po Gorenjski spet divjalo neurje z močnim dežjem, vetrom in strelami, ki je ruvalo drevesa, zahvalo cesti in odkrivalo strehe. V Kranju je veter v knz.scu nasproti UNZ podrl smreko, zaradi česar je bil do enajste zvečer oviran promet po Bleivveissovi cesti. Vec o posledicah divjanja na zadnji strani. • H. J., foto: G. Suuk Sreča v nesreči Ujet za jekleno vrv Kr. Gora - V nedeljo ob dveh popoldne je dežurni policisti v Kranjski Gori sprejel obvestilo o nesreči 48-letnega Kranjčana C. J. med sestopom po zavarovani poti od Jalovca na Kotovo sedlo proti Tamarju. C. J. je zjutraj ob sedmih s sinom iz Tamarja krenil proti Jalovcu. Osvojila sta ga nekaj po enajsti uri, okrog poldneva pa sta se po isti poti vračala v dolino. Na koncu najtežjega dela poti, ki je zavarovana z jekleno vrvjo (2300 m visoko), je Skala zadela J. C. v teme. Zaradi močnega udarca je izgubil zavest in padel, na srečo pa se je z nogama ujel za jekleno vrv, ki je preprečila padec nekaj deset metrov globoko. J. C. so najprej pomagali sin in mimoidoči planinci, ki so ga prenesli 50 metrov nižje na varno mesto, približno ob 15.40 pa so huje ranjenega ponesrečenca pospremili v bolnišnico člani GRS Rateče, zdravnik in ekipa helikopterja letalske enote policije. Hkrati z njim so v helikopter pomagali tudi ženski, ki jo je pri Krnskih jezerih zadel srčni infarkt. • H. J. V Crni torek, trinajstega Nnj, 16. septembra - Ta teden jc v prometni statistiki najbolj ^° zapisan torek, trinajstega. Tega dne je bilo na gorenjskih 3,s[ah kar šest hujših prometnih nesreč, v bolnišnici pa je umrl fcv x Bl Jcsentf»n »"ris /goneč, ki je v nedeljo, 4. septembra, i/*«er zapeljal I magistralne ceste na Dovjem. Trčil jc v r.'onski propust, nissan pa se je nato skotalil po pobočju, Wistal v strugi Dovškega potoka in se vnel. j. v prometnih nesrečah, ki 80 ^iSdJc,v, u:rck' s°hila t; Jelcžena tudi dva otroka u ^'adolctnik. Zjutraj ob pol JJfo jc 15-lctni Dejan Z iz ti(JStranc pri zdravstvenem CJJJjj na Jesenicah čakal na bril.,Us K() Jc mimo počasi 'en , ' nc/nam tovornjak /e c barve, sc pa jc Dejan oprijel od zadaj in sc tako peljal do Integrala. Na valoviti cesti pa je kamion začelo tresti, Dejan se ni mogel več držali m ie padel z njega. Na srečo so bile poškodbe le lažje. Ob 14.20 je Osemletni otrok iz Srednje vasi pri Šenčurju pritekel / dvorišča na cesto pred avto, dobre pol ure kas- neje pa jc sedemletni otrok iz Železnikov, ki jc šel z mamo po desni strani ceste, nenadoma stekel prek ceste, prav tako pred avto. V obeh primerih voznika nista vozila hitro, čeprav sta bila oba otroka zadeta, sta lažje ranjena. Bo sopotnica preživela? Mojstrana - V torek ob pol treh popoldne se je 19-lctna Jesemčanka Zorica S. z lado samaro zaletela v ograjo mostu prek Save pri Mojstrani. Avtojc najprej oplazil prometni znak, nato pa nočno trčil v ograjo ličenje je bilo tako silovito, da sc je ograja zarila v avto. Posebno nudo ranjena jc sopotnica na zadnjem desnem sedežu, 20-letna Hdita K. z Jesenic, ki je z glavo udarila v ograjo. Sopotnik na prvem sedežu, 20-letni Miroslav Š. jo je odnesel z zlomljeno levo nadlahtnico, oba z voznico Zorico S., ki nima vozniškega dovoljenja, pa sta policistom sprva zatrjevala, da jc vozil on. Zakaj s ceste Šenčur - Ob 15.20, prav tako v torek, je 40-lctna Marija B. iz Šenčurja s tovoto corollo vozila po Gasilski cesti od Šenčurja proti Srednji vasi. V bližini niše št. 19 jc iz neznanega vzroka zapeljala v desno s ceste in trčila v 1,2 metra visok betonski steber ograje. Hudo ranjeno voznico so odpeljali v jeseniško bolnišnico. • II. J. MALI OGLASI m 223-444~ IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Nujno prodam JUGO KORAL 45, I. 88, odlično ohranjen. n 217-976 Zaposlimo 2 MIZARJA. 2 TESARJA In 2 SLIKOPLESKARJA. Za dodatne informacije pokličite « 328-022 DISCOTEKA lrf-VI-a¥lt«g3 ČETRTEK, PETEK IN SOBOTA OD 22. DO 4. URE I * ;n° mesce dni pO nesreči Miheličeva domačija pod streho Črnivec, 15. septembra - Hvale/na sem vsem, ki so pomagali v posebej pa se zahvaljujem predsednik« KS Jakobu J*JJ'Uusu, ki je vodil akcijo," je v sredo povedala Ivanka Mihelič -rnlvca \\ \. . Bilo je 13. avgusta ob 18.30, *° jc strela v nekaj minutah v J*Uriu na Črnivcu 11 A pri ^»hehčevih uničila dolgoletno |Cl« in trud do taki al obnovi £«c domačije Domačija jc ds*ala brc/ gospodarski r > ^cla, Angelci Vovk v prvem J^stropju brez stanovanja, Klopjc pa bre/ stiche l'o l,r> akciji gasilcev pa je stekla okCm solidarnostna akcija za jy?jjovo v krajevni skupnosti, lat'' pa 1° ,c Prcdsedmk KS *°b 1 .angus. f delom, materialom in dc-k^JfejnjK) obnovo podprli vaš čani, prebivalci v krajevni skupnosti in tudi številni izven krajevne skupnosti "1°S domačij je prispevalo dO 2H. avgusta 655.410 tolarjev in s tem denarjem smo nabavili kritino, električni dovod do oinance m poskibeli /a požai no zaščito 1 I domačij je prepevalo tudi okrog KM) do 1S0 kubičnih metrov sena, pri obnovi pa je sodelovalo 10 obrtnikov. Okrog 30 domačij pa je sodelovalo pri različnih delih Tako nam jc točno v mesecu dni uspelo domačijo obvnoviti laki) Ivanka Mihelič kot »vetu, Lipu Bled Samostanu »a sla se Hrczic, Živila Naklo in (.ostil predsednik Langus pa -Se posebej zahvalila tudi občini Radovljica oziroma Izvršnemu IMl / )' . i ■..»«.." ...--- ni Mlakar-Hucll na Črnivcu. A. Zalar APARATI STROJI Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. O 632-595 tasos AGROIZBIRA Čirče, Smledniška c. 17, poleg rezervnih delov za traktorje nudi ugodno: olje, gume, akumulatorje za vse vrste vozil. Poleg tega nudimo rezervne dele za Silokom-bajne, Cisterne Creina in rezervne dele za molzne stroje VVestfalia in Alfa Laval 0324-802 20333 VAP 130 barov pritiska z toplo vodo 90 stop.C in SESALNIK za prah in vodo 2100 VVatov, ugodno prodam. ©216-114 20717 Prodam trajnožarečo PEČ. 332-338 20745 Prodam nov MIZARSKI PONK, cena 400 DEM. 044-121 20759 PEČ za centralno kurjavo Labinova z bojlerjem, nov, ugodno prodam. «70-015 20772 Ugodno prodam stroj za brizganje plastike, kličite po 20. uri 0681-146 20792 Prodam kuppersbusch štedilnik s pečico. 057-067, po 18. uri 20809 Prodam tovorni avto TAM 6500, vozen, celega ali po delih. O695-070 20811 Prodam CAMCORDER Hi 8, V 800 E, CCD in dalnogled 20x50 YAMA TAR. 0326-570 208M Ugodno prodam PREŠO za sadje 150 I. O725-286 20821 Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH, 350 litrov, starof 2 leti. O327-373, po 16. Uri 20824 DALJNOGLED 18x50 manjših dimenzij, zelo dober, nujno prodam. O 43-582 20860 JCB 3 CXT, letnik 92, 144 del. ur, z vso dodatno opremo, prodam za samo 55.000 DEM 0323-596 20898 Prodam trajnožarno kuppersbusch PEČ 0332-212 20901 STUDIO TT326-683 PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV 0632-595 20531 Prodam TRAKTOR FENDT 50 konj.moči, 1160 del. ur s kabino. 0061/372-158 20533 CISTERNO za kurilno ol|e 5 mm pločevina 4000 I /okrogla/ prodam Smledniška 64, Kranj 20678 Prodam TRAKTOR Ferguson 539 z 1800 delovnih ur. Kopač, c. na Brdo 53, Kokrlca 206«e Prodam pec za plzzo, električno, dvoetažno O 76-493 20704 Prodam 380 I zamrzovalno SKRINJO, cena 350 DEM 0216-903 20713 Italijanski 4 stranski lesno obdelovalni stroj, ugodno prodam O 64 103 20714 V STUDIU VAM NUDIMO: HUJ&ANJE PO NOVI METODI "BODY 8LIM LINE" NEGO OBRAZA ZDRAVUEHJE IN ODPRAVLJANJE AKEN ODPRAVO CELUUTISA OZ QDVZEM MASCOBNEGA TKIVA DEPILACUOZI&LO INPINCETO i LIMFNO DRENAŽO I SOLARU SAVNA 064/22-11-33 I BRDO PRI KRANJU FITNES AEROBIKA Prodam več listni SEKULAR amer-ikanec za razžagovanje lesa, prizem in ostalega lesa. ©56-063 in 58-052 ?0919 Ugodno prodam rabljeno PEČ kuppersbusch 10.000 SIT. ©47-250 2092' Prodam STRUŽNICO prvomajska fi 400x1000. ©211-390 20934 CB prenosno postajo INTEC 140 DEM, CB ANTENO top one 200 W I. 5/8, 70 DEM. ©311-494 20949 Ugodno prodam © AEG termoaku-mulacijsko PEČ, 2, 3 KW in 5 KW. ©212-038 20952 Prodam bencinski VRTALNI STROJ Kobra. Stara Loka 147, škofja Loka 20961 Ugodno prodam novo PEČ EMO 5, na trdo gorivo. ©736-578 20967 Prodam LTH - ŠANK (pult). 0216- 20 8 20984 Ugodno prodam malo rabljen 140 literski HLADILNIK Gorenje. © 725-247 21047 GLASBILA Prodam 80 basno HARMONIKO VVeltmeister. ©218-223 20679 Prodam klavirsko HARMONIKO 80 bas - Melodija za 35000 SIT, nerabljena! ©45-238 20734 Prodam synthesizer Technics SX AX 7. ©422-664 20854 Ugodno prodam SYNTHESIZER YAMAHA PSR 400 z adaptorjem. ©328-088 21037 GR. MATERIAL OPAŽ, ladijski pod, klasični parket izdelujemo. Različne vrste lesa in dimenzije. ©64-103 /ko*k yte*h*% la£6& ponoči ? TROSILEC GNOJA SIP TG 35, pokončni valji in molzni STROJ na kolesih, malo rabljeno, ugodno prodam. ©422-609 21007 Ugodno prodam novo PEČ kamin Alptherm na drva. ©48-033 21017 Prodajam AVTORADIO in zvočnike Pioneer po zelo ugodni ceni. 082-743 21019 Prodam samonakladalno prikolico PRP 2 (19 m3) in PUHALNIK EOLO z motorjem. Zg. Duplje 40, ©47-305, Zg. Duplje 40 21025 Prodam rabljen ŠTEDILNIK, cena po dogovoru. ©714-878 21028 Ugodno prodam OSEBNI RAČUNALNIK PĆ 386/25. ©324-260 21034 SORTIRNIK krompirja, prodam. © 632-481 21045 Prodam 10 m3 suhega smrekovega lesa, prizme, plohi. ©213-021, po 17. Uri 20574 Prodam 150 m KABLA PGP 5 x4 kvadrat, 200 m žične vrvi 4 mm. ©83-397 20699 Prodam STREŠNO OPEKO model 333, 2000 kosov in Bramax - nov. Jelovčan, Virmaše 5, Škofja Loka 20716 Prodam smrekove deske in plohe, primerne za šolanje in gradbene odre. ©70-083 20722 Prodam LES za ostrešje (grušt). Visoko 71. © 43-210 20739 Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE. © 64-081 20742 OPAŽ 520,00 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm, I klasa. © 0609/622-700 ali 063/451-082 20743 DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur* od 15. do 19. uro sobota od 9. do 12. ur« TV»HI - Fl^VIDEO IV 37 cm od 41.428 SIT TV5Icm,TTX odQ2iDsrT rV55cm,TTX od 61.256 SIT TV72cm,TTX od 112.759 Sir VIdeorekorderod 45.942 SIT HI - R stolp od 44.733 SIT Trgovina In storitve dao, Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,21 1142 mobitel Pe KRANJ B064/222-616 Zelo ugodno prodam gradbeno BARAKO 4x4. ©46-944 po 18. uri 2075« Zelo ugodno prodam rdeče KUN-KER PLOŠČICE A-kvalitete ©46-944, po 18. uri 20756 Prodam IZOTEKS za izolacijo in siporeks. ©061/613-170 20777 Ugodno prodamo novo KOPALNO KAD in betonsko žico »802-007 20784 Prodam CISTERNO 2500 I iz poliestra Jamnik, Kopališka 42 A, šk. Loka 20/06 Prodam macesnovo BALKONSKO OGRAJO 8 m, alpski stil 041-083 20810 Prodam OPAŽ 12 in 16 mm in suha DRVA 064-207 20833 Prodam pohesterske plošče, nizki valj, 100x200, po ugodni ceni 043- 582 20861 Prodam smrekov POB JON 0329- 018 20003 Izolacija (steklena volna) 6 m3, prodam za 2500 SIT. ©41-842 20930 Prodam 6 m TRAVERZE. ©212-708 20945 SALONITKE kritino, malo rabljene in kovinske podboje, poceni prodam. ©48-592 20957 Prodam smrekov žagan LES, delno suh, debeline 76 mm. ©67-11720974 Prodam DESKE hrastove in smrekove različnih dim. od 3-8, tudi PARKET bukov, hrastov. Vse 50% popusta. ©741-606 20990 Prodam suhe smrekove PLOHE. © 327-382 21055 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole in fakultete. ©50-501 18656 MARK, d.o.o. intenzivni tečaji angleškega in nemškega jezika. Tečaji angleškega jezika za tajnice, tečaji poslovne angleščine, konverzacija, individualni pouk, pomoč pri učenju. ©213-983 20380 V plzzerljo in nočni bar "V GOZDU" v Čirče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do 4. ure zjutraj! Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. ©324-940 20551 SKRIPTE za izpit trgovskega poslovodje pri GZS prodam. © 311-567 20741 Poslovna matematika: instrukcije, priprava na poslovodski izpit. ©331-735 20775 Instruiram angleščino in kemijo za osnovno šolo. ©82-210 20796 Profesor kemije INSTRUIRA kemijo in kemijsko računstvo za srednje in osnovne šole na vašem domu. ©623-156 20797 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. 0221-037 ali 48-545 10642 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. ©621-779, po 15. uri 17600 ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino vključno z lubadarkami. ©064/56-742 EXIM TRADE 10226 Odkupoujemo smrekovo in hrastovo hlodovino ©64-103 10500 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, celulozni les, ter bukova in kostanjeva drva KGZ Škofja Loka, ©620-749 in 621-849 20085 Odkupujemo vse STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete, nudimo zelo kvalitetne restavratorske usluge ©53-401 20253 Kupim starinske kamnite okenske okvirje m zidno omarico ©622-135 20604 KUPIM MARUTIJA letnik 1989-91 0 213-221 20740 Kupim 100 kosov teracco PLOŠČIC 25 cm. 046-347 20701 Kupim VRETENO za izdelovanje izdelkov iz gline 0061/612 738 2062/ Kupim menjalnik /a OPFl KADETT. letnik 1978. 0329-107 20040 Kupim 60 basno HARMONIKO. © 57-909 21046 Na Planini II in III kupimo enosobna in trisobna oz. večja stanovanja v nižjih nadstropjih. APRON © 331-292 21059 LOKALI V najem oddamo TRGOVINO v Hlebcah. © 733-500 20507 POSLOVNE PROSTORE cca 100 m2 v nebotičniku na Bleivveisovi 6, ugodno ODDAMO. ©212-194 20751 Oddam poslovni prostor, cena 10 DEM/m2. ©311-772, popoldan 20774 Oddamo v najem POSLOVNI PROSTOR. Pismene ponudbe na TD Preddvor, Goričica 8 20790 Gostinci, trgovci pozor! Računalniške blagajne - ugodno. ©061/ 813-078 20857 HOTEL CREINA, Koroška 5, Kranj ODDA v najem poslovni prostor v medetaži hotela, v izmeri 32 m2. Informacije osebno na upravi podjetja. 20920 Oddamo prostor pravniku-ci, v pritličju zasebne hiše. Plačilo mesečno. ©326-231 20936 Oddam prostor za obrt ali skladišče - Tržič. ©57-841 20964 Dnevni lokal 120 m2+ discoteko 350 m2 z urejeno teraso 300 m in 6 -sobnim stanovanjem, ODDAMO v najem. Odkup inventarja obvezen!. ©45-481 20995 Na Jesenicah na Plavžu ODDAM 2 prostora 20 m2 in 15 m2 v I. nadst., za pisarne ali mirno obrt. ©860-029, od 17. do 20. ure 20008 Iščemo gostinski lokal v najem. ©214-747 21012 APN 6 S ter AVTOMATIK, ugodno prodam. ©633-725 20924 Prodam moško GORSKO KOLO in razvijalno DOZO. Kopač, Koroška c. 65, Kranj 20946 Prodam MOTOR APN 6 S, nevozen, cena po dogovoru. ©82-420 20972 Ugodno prodam motorno KOLO TORI. ©633-016 20992 AuO, Auto - Krainer Vdlkermarkterstr 184 tel.: 0043-463-38330 OBVESTILA Pl - BIP, dostava pizz in hrane NAGRAJUJE. Naročila in informacije © 221-051 19587 CVETLIČARNA CIKLAMA KRIŽE -odprta. Cesta prevozna SE PRIPOROČAMO! 20554 JAFA, d.o.o., Kranj, je odprla na Stražišču, Benedikova ul. 2, trgovino na debelo in drobno, sadja in zelenjave, ter ostalega blaga. Cene so NAJNIŽJE! PREPRIČAJTE SE SAMI! 20865 PREPOVEDUJEM dovoz kakršnegakoli materiajal v gozd ob Trskovcu, parcela št. 252. Proti dosedanjim kršiteljem je uveden sodni pregon. V vednost - Stare 20891 OBLAČILA Ugodno prodam ZIMSKI PLAŠČ, temno moder št. 40. ©682-720, popoldan 20959 Trgovina ~ Modna oblačila Kran), Gregorčičeva 8 Ob prvi obletnici otvoritve vam dne 19. In 20. 9. NUDIMO 10% POPUST pri nakupu vseh izdelkov! Prodamo TRGOVINO in poslovne PROSTORE v Kranju. NARACIJA, d.o.o..Kranj, 0242-307 21022 Nudimo najem skladiščnih PROSTOROV In pisarn ter trgovin na prijetnih lokacijah Kranja. NARACIJA, d.o.o., Kranj. 0242-307, do 15 do 18. ure 21023 V središču Kranja aH škofje Loke najamem prostor 30-50 m2 za igralno avtomate 0 061/815-449 21050 V TRŽIČU oddamo gostinski lokal s kuhinjo, v KRANJU pisarne v etaži s CK in TEL APRON 0 331-292 21085 Na Gorenjskem najamemo gostinske in trgovske lokela ter prostore za mirno obrt APRON 0 33 331-366 21066 OTR. OPREMA BABY ALARM omogoča brezžično kontrolo otroka v hiši in na vrtu. 057-081 20715 Zelo poceni oddamo opremljeno otroško POSTFUICO. 067-184 20803 POZOR! Bodoče mamice - obveščamo vas, da je akcijska prodaja otroških kombiniranih italijanskih VOZIČKOV'Cena že od 13500 19000 SIT. Plačilo na 3 obroke 0217-020, 218 061 20822 Prodam otroško POSTFUICO in kombinirani VOZIČEK 0421-303 20830 KOLESA KOLFSI ROG Senior (žensko, 5 prestav, skoraj nerabljeno) in Rog senior Fhte (moško. 10 prestav, odlično ohranjeno), ugodno prodam 0 218 204 104/2 Kupimo hiše, stanovanja v Kranju in okolici Kranja Naracija, d.o o., Kranj, 0242-307, od 15 do 18 ure 21020 ES Prodam dirkalno kolo Personal 10 prestav za 200 DEM 0713-289 Kupim cementno strešno opeko 051-292 21042 Fantovsko KOLO ROG 18 prestav 24 col. prodam 058 463 20015 «331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN OSTALO Prodam več večjih okvirjenih gob* linov. Stare, Svetinova 8 b, Jesenic« 20697 ^- Prodam domačo spredeno VOLNO ©59-041 20»* Kuhinjsko devetdelno POSODO 5 termostatom ali brez, ugodno pf°" dam. ©312-384 208H Vdova mirna, čista - iščem žensk"| enakih lastnosti za družbo in mal": pomoč. V poštev pridejo nekadilk* Šifra: ŠK.LOKA -POMOČ 20^ Zračno PUŠKO zastava malo rabljena, cena ugodna. ©43-582 208* | Prodam leseno ogrodje z vrati, vs* delno zastekljeno. Tloris 2 m2, mernoza vetrolov. © 061/612-530 20875 Prodam 6 metrov žaganih bukovi DRV. © 328-526 2^ Ugodno prodamo novo kovinsk" OKNO z dvojnim kopelit steklo^ velikost 4m x 0.5 m. © 802-661 21068 BRAZDA d.o.o* iz Poljščice pri Podnartu tel.:70-225 Odkupujemo hlodovino in celulozni les, smreke, bukve, jesena in javorja. PREVZEMAMO LES NA PANJU V VEČJIH KOLIČINAH. PRIDELKI Prodam krmilni in jedilni KROMP|p; Jerala, Podbrezje 218 Prodam drobni KROMPIR za krt*0. Žabnica 51, ©311-864 Prodam silažno KORUZO 0,5 Polajnar, 272-939 dopoldan ali 3£v 738, zvečer. J> Prodajamo: JABOLKA, HRUŠKE jj HRUŠKE za vlaganje na cesti 1 rt*! 4, Kranj, ©324-979___*y Prodam sladek jabolčni M0". Hraše 10, Smlednik_J^J Prodam 2 t JFČMrNA za krrflj ©211-012 Prodam rdeče in belo VINO-48-710 Prodam SltAŽNO KORU/O Nasovčo 10. Komenda ----5* Prodam drobni krompir za krrrtO'*, Bitnje 20. žabnica___j> Prodam rdečo korenje, por, PeWf*J 0 061/841-059 Prodam rdeč KORENČEK. Sušnikova 15, Šenčur, «41'^ popoldan Prodam HLEVSKI GNOJ I* 0802-040 Prodam Sil AŽNO KORUZO 2 |£j 30 arov 0 422-852 Prodam silažno KORUZO aH JjS jam /a drobni krompir In 5,0L^ ... i . 1 oni otavo 0421 303 Prodam /F t JI v glavah ^kr^ Zg. Bala 57, Preddvor Prodam bal jadlinl krompir o/imnico Zalog 30, Cerklje Prodam ZFl JE v hole, Sp Bitnie 24 glavah Prodam jedilno rdočo Pl SO 50. kg In drobni KROMPIR /a *\j 0802-728 Prodam rdečo PESO, |odilnp K ENJF. ZEMUF Strahlnj 63, Na* Nagrajenci v naročniškem žrebanju "501 nagrada 4, Kranj; Janez SUŠNIK, Zgornja Mesnica 14; 44 (nadaljevanje iz prejšnjih sedmih štev ilK) V nagradnem naročniškem žrebanju 21. avgusta ob 21. uri na Gorenjskem sejmu smo upoStevali vse prispele kupone iz štirih sejemskih številk Gorenjskega glasa v avgustu 1994 (oddane neposredno v boben za žrebanje na sejmu ali poslane po pošti). Kot pravilni odgovor na vprašanje v nagradni igri sta bila upoštevani letnici "1944" - ko so izšle prve tri številke Gorenjskega glasa - in "1947", ko je začel Gorenjski glas redno izhajati. Ker je bil kupon z nagradnim vprašanjem objavljen štirikrat, je lahko vsak naročnik v žrebanju udeležen z največ 4 kuponi. Žrebala sta Alenka in Peter Pusar, komisijo na javnem žrebanju jc vodil Franc Kalan, tokrat pa objavljamo žc osmi del seznama: 381. - 400. nagrada (nakup po izbiri v vrednosti 2.000 tolarjev v Koviiiotchiiini BLAGOVNICI FUŽINAH na Jesenicah): Miro STAR F, Trstenik 54, Golnik; Fdvard ROZMAN, Pristavška 34, Tržič; Štefka OVNIČFK, Žlebe 43, Medvode; Mirni TRFBEC, Kajuhova 4, Kram; Jane/ M 1 >f>lK, /gornja llcsnica 14; Kati OVSKNKK, Zgornje Veteruo 6, Križe; Olga MAKRI' I,J, Dolenja Dobrava 28, Gor cnja vas; Marjan FRIŠKOVFC, Tatjane Odrove 13, Kranj; Avgust KRUMPFSTAR, Srednja vas 122, Šenčur; Justina DOLENC, Cesta na Kupo 29, Kranj; Kari IIOSTNIK, Zahukovje 17, Zgornja Besnica; Marica BOGATAJ, Podlubnik 162, Škofja Loka; Junc/ ZIIIERL, Viiuarje 5, "škofja loka; Jani SNEDIC, Vrtna ulica 14, Križe; Anion KOŠN JI K, Slruhinj 63, Naklo; Stanko HRIBAR, Podlubnik 161, Skorja Loka; Miha SUKIČ, Breg ob Savi 100, Mavčiče; Frane ing. CUAN, Kajuhova 16, Kranj; Viktor LUSKOVEC, Ro/na 7, Šemur; Andrej RANI, Otoki 4, Železniki; 401. - 440. nagrada (nakup po izbiri v vrednosti 2.000 tolarjev v podjetju LOG v Srednjih Ritnjah 70 pri Žubnici): Majda KRAJNC, Mavčiče 124; Aloji BOGATAJ, Srednja bela 52, Preddvor; Tilka KIH, Jescmm-c 3, /Vlr/niki; Jožica PIRNAT, Stune-ta Žagarja 22/c, Radovljica; Stanislav SEVER* NIK, Ccgclnica 28, Naklo; Anion PKFSTFRL, Ljubno 74, Podnart; Jože Sli AR, /bilje 3, Medvode) Bogomira MARRFLJ, Podhrt-/j<-240, Duplje; Bojan ZALETEL, Deteljica 11, li/.r; Anion FABJAN, Škofjeloška 38/d, Kranj; Melita MULEJ, Stuilciičicc IS/b, Lesce; Delfina NIKOI o, Jane/a Pnharja 3, Kranj; Matjaž STRASNE R, Demšurjevu 14, Škofja Loka; Ivan BKRTONCEIJ, Bistriška 3, Domžale; Pelra ZAPLOTNIK, Poljanska 66, SkoQl Loka; Marija ŠTIT UR, Struievo 47/j, Kranj, Anton kocjančič. Kraka 3, /g.....Je Gorje; Frane ZORMAN, Suhadulc 4, Komenda; Vida FINŽGAR, Kropa 126; Anica SINKO, Smlednik 21/a; Franc IIUDOMAL, Jezerska cesta 8, Kranj; Slavi TORKAR, Za jezom 30, Tržič; Milena KAVČIČ, Levstikova 7, Žiri; Majda VOVK, Ul. Br. SlraiiSurjcv 23, Jese niče; Štefan DUH, Kovorska 53, Tržič; Franc FFRLAN, Gorenja vas 38; Jernej GRAD, Doslovce 8, Žirovnica; Bogdan PRI1*1**, Trchija 52, Gorenja vas; Franc KOLEN*-0 Pra.sc 43, Mavčiče; (ml POTOČNIK, Strtt-JJJ 47/b, Kranj; Blaž KAVČIČ, Lom 46, Tr/HV« L i.niuiiikova .t, Kranj; Lucija imai.i, ,'v.rij,>; Žirovnica; Jakob ŽIBIRI, Na Kalu 10, ^*\t Urban DOLENC, Log 58, Žele/niki; ■» g. ŽITNIK, Krvavška 17, Vodice; Drug«' K ,Jt- TIČ, Hraše lo/c, Lesce; Majda ČERNl Srednja ms 4, Begunj*-; či«" O prevzemu nagrade oziroma o koriščenja bomo v»c nagrtijt-iike in i»«K^»U- jjj|i še posebej obvestili po pošti. Objavo n*"*0 (* 50 izžrebancev za 501 GWovo n»grU<'"v !) vrednosti več kot poldrugi milijon }Vet^ bomo nadaljevali in ludi /ukliučiliv Gorenjskem glasu, od zaporedne Števil" do 501. Prodam krmilni KROMPIR nad 500 kg, možna dostava. ©49-002 20916 Prodam krmilni KROMPIR. 049- 088 20917 Krmilni KROMPIR prodam. Žabnica 11, ©310-130 20933 Prodam HRUŠKE tepke in JABOLKA za mošt. ©310-854 20939 Ugodno prodam KROMPIR za oszimnico, lahko tudi dostava na dom. ©70-164, Rozman, Poljšica 4, Podnart 20941 Krompir za ozimnico in drobni krompir, prodam. Hafnerjeva 6, Stra-Žišče, ©311-720 20953 Prodam kvalitetna jesenska JABOLKA Elstar in suha mešana DRVA. Čadovlje 3, Golnik 20955 Prodam SILAŽNO KORUZO ter suha brezova in mešana drva. ©421-507 Prodam obrana JABOLKA ali za obiranje. ©43-312 20987 Prodam SILAŽNO KORUZO in SLAMOREZNICO. ©41-284 20996 Prodam ZELJE v glavah. ©49-357 »999 SILAŽNO KORUZO 0.5 ha prodam. ©421-186 21008 Prodam SILAŽNO KORUZO. 0736- 749__21018 Prodam KRMILNI KROMPIR. ©422-136 21026 Domače SLIVE, prodam. Srednja vas 12, Golnik 21041 PREKLIC Rapišu L. - se iskreno OPRAVIČUJEM! VltaS V. 20906 KOZMETIKA CANARV: ■ MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA ■DEPILACIJANOG ■ROČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita in drugih nevšečnosti TEL: 214-341 POSESTI YAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ^AKA NA GLOBUSU m/.)i->,L-j |20 SIT JEMANJ IMSMi J2L3.000 SIT UDSKV (wv |"4csna šola" V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, In na Jesenicah. OD TORKA, 6. septembra, dalje VPISUJEMO nove PLESALCE. Tel.: 064/41-581 Turistično društvo Jesenice Titova 18, tel.: (064) 81-974 vas vabi v ITALIJO. V ZABAVIŠČE GARDALAND v soboto, 24. 9. 1994 ODHOD Z JESENIC ob 3. uri zjutraj. Avtobus bo ustavljal na vseh postajah do Ljubljane. Informacije po tel. TD Jesenice 064/81-974 DESIGN, d.o.o., 064/860-006 GORENJSKI GLAS 064/223-444 Narodno zabavni trio igra na porokah in zabavah. ©58-353 20965 DUO TWIX vas zabava na porokah, plesih in v lokalih. ©43-497 20969 POSLOVNI STIKI CERTIFIKATE 900.000 SIT prodam, cena polovična. ©324-688 20710 STAN. OPREMA Prodam novo VRTNO GARNITURO iz masivnega lesa. ©631-009 20698 Trosed, dvosed in fotelj rdeče barve - raztegljivo prodma. ©715-754 20780 Prodam lepo ohranjeno Brestovo KUHINJO 2x2,5 m skupaj z mizo in stoli ter gospodinjskimi aparati. ©715-390 20869 Prodam otroške POGRADE in kavč. ©84-054 20912 Prodam 4 delni REGAL, zelo ugodna cena. ©53-048 20947 Prodam nov ITISON 4,80 x 3,20 m, drap maj I i ran. 057-384 20W2 Prodam prenovljeni DIVAN (zofa). ©323-559 20980 STORITVE Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9 do 17. ure. S 329-886 1M76 "KOMBI PREVOZI TOVORA, SELITVE, VLEKA!" ©422-434 in 0609/ 616-860 19110 ČISTILNI SERVIS METOD - vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premaz talnih oblog ali premaz marmorja. 0326-325 19802 TV ANTENE, satelitske, klasične, montaža servis, dograditev A, MMTV kanala. 0310-223 20484 AVTO SOLA ing.HUMAR Presnemavamo filme normal 8 in super 8 na VHS kasete. ©50-852 0795 AVTOALARMI, centr. zaklepanje, elek. pomik stekel, avtoakustika, avtoelektronika. ©421-481 20812 VODOVODNE INSTALACIJE popravimo hitro in poceni. ©215-3352oai3 Prevajam iz italijanskega jezika v slovenski jezik in obratno. 0332-262, od 12. do 16. ure 20834 Prodam CERTIFIKATE, od 8. do 14. ure 715-794 21044 Zelo ugodno prodam tri KIOSKE na dobrih lokacijah. ©633-716 20538 . GARAŽO na Planini. Gogalova ulica, Ugodno prodam. ©325-514 20762 KOROŠKA BELA - v lepem okolju na Parceli 1348 m2 po izredno ugodni c*ni, po dogovoru, zaradi starosti, Prodam STANOVANJSKO HIŠO, Podkleteno z garažo ter centralno £urjavo Informacije Šmidova 26, Koroška Bela 2076s Prodam GOZD KO Zg. Gorje In Bled. ©57-841 20963 Prodam 3,7 ha MFŠANfGA GOZDA časnici - Železniki ©242-728 prodam NJIVO v Dvorjah Naslov v ^Sjasnem oddelku. .»hm. podamo nekaj HIŠ v Kranju In okohci Kranja In nekaj STANOVANJ »Kranju. Naraci|a.d 0.0 . Britof 123, K/anj, ©242-307, od 15 do 18 ure V MOJSTRANI, na sončni lokaciji, prodamo nedokončano hišo 180 m2 » Površine, parcela 700 m2. APRON © 331-292 zini Certifikat v vrednosti 400.000 SIT prodam za polovično ceno 0 66-905 RAZNO PRODAM Prodam 15 m3 eno leto starih HRASOTVIH DRV ©631-876 20478 Prodam KAD hrastov les, 500 I in kotel za žganejkuho 40 I. ©311-383 20695 Prodam stara OKNA 150 x 140 in 140 x 120 ter HLADILNIK z 50 litorskim zamrzovalnikom. 0 332- 37 1 20744 Prodam BUKOVA DRVA. ©622-715 20779 Prodam 12 m3 suhih bukovih DRV. ©66-257 20785 Poceni prodam žensko kolo novo in leve zadnje vrata Nissan 1400. ©061/627-790 2N40 Prodajam lesne BRIKETE za kurjavo, cona 10 000 SITAona in ZAMAN JE v meterskih butaricah, cona 1300 SIT/ prm. ©70-007, Babic, Bistrica 7, DupljO 20843 Prodam gorenjsko žonsko NARODNO NOŠO in otroški VOZIČEK. ©633-453 2N55 ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 19. septembra 1994, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. 0311-035 ALF TV - video - hi-fi marantz SONY Panasonic UBL jama KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX-S60 260 ISKRA COMET 7.800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.:222-055 V Radovljici prodam 3-sobno STANOVANJE 61,5 m2, zelo ugodno. ©061/348-619 in 064/725-830 20788 Samski zaposleni ženski oddam SOBO na Bledu. 0741-240 208O8 Prodamo 2-sobno STANOVANJE v izmeri 49,80 m2 v Frankovem naselju 74 v Škofji Loki, cena 35000 DEM. Jelovica, Kidričeva 58, Šk. Loka 0631 -241, int. 236 20b20 2-sobno STANOVANJE 54 m2, menjam za majhno bivalno HIŠICO (lahko leseno) z vrtom. Možno doplačilo največ do 20.000 DEM, v okolici Kranja ali Ljubljane. 0218- 119 20831 Oddam sobo samski osebi s posebnim vhodom 7 km od Kranja. 0421-248 20926 ŠTUDETOM oddam sobe. ©41-808 Iščem stanovanje v najem v Šorlije-vem naselju. ©214-747 21013 HIŠE ODDAMO V NAJEM! V KRANJU najamemo različna stanovanja. PRIPRAVIMO pogodbo, najemnino plača najemnik. APRON © 331-292, 331-366 210S8 20712 PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. ©217-528 ali zvečer po 20. uri na 325-65919269 Prodam LADO SAMARO 1300, letnik 1992, dobro ohranjeno. ©327-609 20689 Prodam R 4 TL, letnik 1978, reg. do konca oktobra. ©725-895, popoldan 20693 Prodam R 5 CAMPUS, rdeč, 18000 km, vgrajena streha, letnik 10.6.93. ©66-970 20701 Prodam ALFO 1,5 SUD, letnik 1982, črne barve, športni tip, REG. DO 5/ 95. ©723-519 20705 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1989. ©326-713 20706 C0RSA ASTRA VECTRA NOVA OMEGA FIESTA ESC0RD, M0NDE0 M0DEU 95, UGODNE CENE, KRATKI DOBAVNI ROKI VRBAd.o.o.,SmUZEV04, KRANJ, Tel.: 064/211-090 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1988. ©53-574_20711 Prodam CLIO RN, star 10 mesecev, cena po dog. ©51-735, popoldan ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, rolete ter lamelne zavese. Telefon in fax: o61/342-464, 061/ 342-703 (stanovanje) 2NS3 POPRAVILA VODOVODNIH INŠTALACIJ in novo inštalacijo v hiši vam naredimo kvalitetno in hitro. ©218- 427 20858 Delamo zidarska dela im omete, poceni. 0 221-838 od 8. do 12. ure 20874 KNJIGOVODSTVO vodim za samostojne podjetnike in podjetja. 0 332-155 popoldne 20881 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a, 0 326-426 20883 OGS SERVIS - pralni, pomivalni, šivalni stroji, štedilniki. 0211-140 20943 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. 0633-452, popoldan 20980 Oljni gorilci - montaža, popravila, nastavitve, meritve izkoristka. 0874-059 20968 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, izdelujemo, montiramo, popravljamo. 0621-443, zvečer 2N70 TRŽIČ: prodamo klasično 2-sobno stanovanje (80 m2), z opremo, za 32 000 DEM, 1-sobno s CK po 1.100 m2 in 3-sobna s CK 78 m2. APRON © 331-292 21060 Panasonic telefaksi za SERVIS Z ORiGINALNlMi DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENUO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Upov« W 064 222 868 ftu 064 222 867 UUBUANA. tol/fox 061 1690 232 KRANJ. 1«l/fox 064 222 160 VARSTVO NAJBOLJ ISKATI ČASOPIS NA GORENJSKEM: 8 353 ntu TRK) igra r« ohcetlh, lokalih. Izletih, f avtobusi, po želji tudi sam ■ *rrtioniko 0 70-015 WT1 NIKJER < l\l JSI NAKUP POHIŠTVA TITOV TRG 7, ŠKOFJA LOKA TEL.: 064-623-276 3m kuhinje 88.801 SIT 40% AKCIJSKI POPUST CENE NIŽJE OD TOVARNIŠKIH DOBAVA POHIŠTVA TAKOJ v Pred nakupom pohištva preverite cene v MAŽI. Splačalo se vam bo! STANOVANJA Oddam SOBO s sanitarijami z možnostjo kuhanja. 0216-208 2Nre Oddamo manjšo opremljeno SOBO, tudi za kuhanje s souporabo sanitarij In telefona v Kranju 0331-603 2N90 Prodamo novo 1-sobno STANOVANJE v Šenčurju s 54 m2 (CK, tel. TV priključek), takoj vseljivo. O 801 -015 popoldan ali zvečer ?mw Prodam GARSONJERO v Šorlijevem naselju v Kranju, 32,4 m2, CK In telefon 0066/68 326 20729 Prodam trosobno STANOVANJE v Kranju. 0064/215-153 20731 Najamem 1 ali 2-sobno opremljeno STANOVANJE za daljšo dobo 0401-249 toni Najamem 1-sobno stanovanja ali 1 sobno s kabinetom. Možnost enoletnega predplačila 0324-583 20754 Trosobno STANOVANJE 80 m2 menjam za hišo ali prodam. 0733- 150 20787 Najamem STANOVANJE s telefonom, po možnosti opremljeno. 0/38 941 70/83 Prodamo 1-sobno STANOVANJE v bloku, v Medvodah 0061/614-629 VOZILA DELI Prodam vlečno KLJUKO za Jugo 45. 0242-065 20700 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpad. 0064/692-194 20923 Poceni prodam PRIKOLICO za osebni avto. Mavčiče 87, 0401-236 20931 STREŠNE SPOJLERJE za R 5 nudimo po proizvajalnih cenah. 057-700 21024 VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOO In MITSHUBISHI. Vse Informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 17833 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 i/us POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Raiko Kavčič, Milje 45, Visoko, tel.:064/43-142 OOHH GOMILCU regulacijska oprema, montaža, meritve, servis ELlEH Kranj d.o.o 43 408 331 482 Prodam NISSAN SUNNY SLX, letnik 1987. 0326-570 20815 JUGO 45 A 1987/5, lepo ohranjen, prodam Orehovlje 7 2oei6 R 4 GTL 1987/3, rdeče barve, lepo ohranjen, prodam. 0242-822 20817 KADETT SOLZA, letnik 1985, diesel, 5 v, 5 p, reg. do junija 95, bele barve, cena 7900 DEM. 0326-094 2Ni8 Prodam Z 750, letnik 7/84 . 73 000 km, reg. do 7/95, nove gume. 0621- 220 20825 FORD KOMBI TRANZIT, letnik 1981, 85000 km, odlično ohranjen, prodam. 0620-898 2082» Prodam ALFO 33 1.5, letnik sep tember 91. 048-049 20828 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, registriran do februarja 95 041-668 Totn! Prodam GOLF, letnik 1985, cena po dogovoru in Z 750, letnik 1983. 0802-526, zvečer tOSM JABOLKA KROMPIR ZEUE V GLAVAH RDEČA PESA IN OSTALO ZELENJAVO ZA OZIMNICO DOBITE PO ZELO UGODNIH CENAH NA NOUI TRŽNICI U KOMUNALNI CONI U NAKLEM VSAKO SOBOTO fod 17. 9. dalieJ od 8. do 13. ure. Prodam OPEL OMEGO, letnik 1989, karavan 20 I. 0422-669 zosss UNO 45 S, letnik 1985. reg. do 3/95, prodam. 043-483 20842 Odkup, prodaja rabljenih vozil. 0331-214 20844 Prodam dobro ohranjen R 4 GTL, letnik 1989, reg. do 5/95. 0633-725 20846 Prodam PEUGEOT 205, letnik 1989, 49 000 km, garažiran, drugi lastnik, avto je zelo dobro ohranjen Cena 10.500 DEM. 0215-212 20849 Prodam JUGO AX, letnik 1987, ohranjen. Ogled ves dan. Bubulj, Tomšičeva 18, Kranj 20852 Prodam karamboliran HYUNDAI. 0212-757 20856 Prodam LADA RIVA letnik 1990. Bergant, Zg. Luša 20, Selca. Ogled popoldne 20876 Prodam OPEL KADETT 13 S letnik 1989, cena 13.000 DEM. Zupan, Podnart 54 20877 Prodam R 4 GTL letnik 1984, potreben manjšega popravila, neregistriran 0 218-664 20876 Prodam TOVORNO VOZILO C 25 E, cena po dogovoru. 0 632-886 20880 Prodam LADA karavan letnik 1993. 0 736-767 20882 Ugodno prodam R 4 letnik 1983. 0 217-367 208M Prodam Z 128 letnik 1988, cena zelo ugodna. 0 328-137 20885 Prodam R 4 GTL letnik 1981, reg do 1.9.1995.0 212-134 20886 JUGO 55. letnik 1984, reg. do 6/95, prodam. 050-826 20905 Prodam FORD ESCORT 1.3, letnik 1984, lepo ohranjen. 0216-1382O9O8 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989, reg. do 7/95. 0328-292 20922 Prodam Z 101. letnik 1981, cena 650 DEM. 0733-044 20932 126 P, letnik 1981, neregistriran, vozen za 20.000 SIT. 0329-094 20935 Po delih prodam 126 P, letnik 1982 in veliko drugih delov za Z 101. 053- 176 20937 Prodam JUGO 45, letnik december 1984, reg. december 94, cena 1600 DEM. 0736-534_20942 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1988. 0 401-260_20948 Prodam Z 101 komfort. letnik 1982, z veliko dodatne opreme 0310-537 20951_ Prodam FIČOTA, registriran do 9/95, lepo ohranjen prvi lastnik. Sučur, Groharjevo 5, Šk. Loka 20958 Prodam R 5, letnik 1991, TOYOTA STARlET 1.3. katalizator, letnik 1990 in PANDO FIAT, letnik 1987. 0217- 528 20991 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985, reg., cena po dogovoru 0738-131 20994 Nujno prodam FORD ESCORT 1.6 diesel, letnik 1987, rdeče barve, ohranjen, garažiran, dodatno opremljen, 83000 m, za 8100 DEM. 0860-029, od 17.do 20. ure 20997 Lepo ohranjen in garažiran R 11 TL, rdeče barve, letnik 1986/12, 87000 km, prodam. 049-442 21002 Prodam ŠKODO, letnik 1979, registriran do 5/95 za 650 DEM. 0328- 203 21003 GOLF, letnik 1980, prodam. 048- 617 21004 Prodam FIČOTA, letnik 1981. 0217-524 21008 Prodam GOLF CL diesel, letnik 1992. Celar, Nova vas 7 A, Preddvor 21009 Prodam LADO SAMARO, 3 v 1300 S, letnik 12/89. Kepic, Luže 37, Visoko 21010 Prodam 126 P, letnik 1984, cena 800 DEM. 070-780 21011 KOMBI IVECO DAILY 8+1, letnik 1987, z delom ali brez, prodam. 0331-384 21014 DAIHATSU - feroza (terenski), letnik 1990, prodam. 0312-277 21015 Prodam BMVV 318 I, letnik 1987, cena 12.000 DEM. 0312-255 21030 Prodam GOLF JXD, letnik 1987, cena 9500 DEM. 0312-255 21031 Prodaja FORD ESCORD 1.6 CLX letnik 1991. AVTOPRIS.d.o.o., 0312-255 21032 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o, 0312-255 21033 Prodam JUGO 55 koral, LETNIK 1988. 058-347 21036 IM & ZADRUŽNI D O IVI PRIMSKOVO IIM IM/V LIKOZARJEVI CESTI Prodamo naslednja vozila R 19 16 v, letnik 93, R CLIO 1.4 RT, letnik 1993, R 4, letnik 1987, R 4, letnik 1981, Z 101, letnik 1990, HYUNDAI 13 LS limuzina, letnik 1990 Vse informacije na 0325-981, staro 2a staro, možnost kredita! 20910 Prodam DAIHATSU CHARADE TD 1990, ohranjen, dodatno opremljen. 083-813 20911 RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA m TEČAJI ■ USPOSABLJANJA ZA ZAKLJUČNE SKUPINE ■ INDVIDUALNA USPOSABLJANJA ■ DRUŽINSKI TEČAJI NA DOMU IP,S Kranj d o o ■ KROŽKI (3.500 SIT/mesec) Gregorčičeva 8, 64000 Kranj Tel.: 211-327 Prodam avto BIANCHI 112 A, letnik 81/82, reg 10 5/95, cena 2300 DEM. 057-921 20889 Prodam GOLF D, letnik 87/92, reg do 5/95, ugodno Durakovič, Hrastje 48, Kranj MM Zastava 750 SC obnovljena, letnik 1979, registrirana do 10/95, prodam. 0312-358 20900 Prodam l ADO KARAVAN 1500, letnik 1993. cena 8000 DEM 052-380, popoldan 20904 TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA VSEH SIOPENJ ZA ODRASLE IN MLADINO TEL. (064) 323-892 GOLF D, letnik 1979, reg 9/95. ohranjen, 20 000 po generalni, 3300 DEM Dukanovič, Delavska 19, Kranj 20973__ Prodam RFNAUIT 19 CHAMADE, letnik 1990 Sp Duplje 37 20975 OPEL KADETT 15 TDI, letnik 1990, z dodatno opremo, prodam 0421- 109 209/6 Prodam Ol.D CIT RL 11. letnik 1991, registriran celo leto, prevoženih 18000 km, metahk siva barva, 3800 DEM. 0326-874_20979 Prodam neregistrirano Z 101, stareiši letnik 03;'3-->59 20979 Prodam R 5 CAMPUS, december 1988, reg 12/6 95. cena po dogovoru 0 76-145 20981 Karamboliran JUGO, letnik 1991, registriran do julija 1995 prodam. Tupaliče 55 A_20993 Prodam lepo ohranjon FORD FIFSTA letnik 1977 Pasar, Kidričeva 37 c, Jesenice. 0 83-192 ?o"wa R 4 TI letnik 1977 req do 4/95. cena 550 DEM 0 733 352 20999 GOLF JX diesel. letnik 1988, GOLF JX BENCIN, letnik 1988, VW PASSAT CL, letnik 1988, ugodno prodamo. Odkup, prodaja in prepir vozil. Minex trade, d.o.o.. 0212-073 21038 Ugodno prodam R5, letnik 1990. 50.000 km. 051-334 21039 KADETT KARAVAN 1.8 LS, 11/91, katalizator, vinsko rdeč metalik, šibe-dah, tonirana stekla, lita platišča, odličen, prodam. 0311-369 21040 Prodam Z 101 GR 55 letnik 1986 0 215-200 21043 ARO 4x4, ugodno prodam 0 224-264 2104* MAZDA 323 S letnik 11/1991, ohranjena, prodam 0 620-922 21052 Prodam YUGO 45 letnik 1984 lt) 401 -021 t_21054 Prodam l AHA SAMARA 1500 S, letnik 1993,5 vrat nova maska, spojlerji, metalno svetlo modre barve, 5 600 km, reg do 10 8 1995, cena 10 500 DEM Meglic Evgenij, Ravne 9, Tržič Dopoldne 21057 Prodam OPEL ASTRA 1 4, 53 000 km 0 70-407, sobota od 10. do 12 ure 21087 Prodam JETTA letnik 1987 . 0 77-118 210/0 ZAPOSLITVE Zaposlimo dve TRGOVKI v trgovini z mešanim blagom 0 312-019 hum Zaposlimo simpatično dekla v KAVA BARU 045-360_»iei Sodelavci Mladinske knjige vabimo k sodelovanju, ki jih zanima atraktivno delo na terenu in visok zaslužek. Možna tudi redna zaposlitev 0218- 402 203/4 ženska sredri|ih let išče HONORARNO DEl O za pomoč v gospodinjstvu ali za čiščenje prostorov v Kranju vlal okolici šifra. GOSPODINJA 20493 Zaposlim dve FRIZERKI s prakso (moško-žensko) s prebivališčem od Kranjske gore do Radovljice Možnost dobrega zaslužka 0064/883 055, int 230 /us/i europizza |\|0V0*N0V0 OGROMNA L DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^ftC/l/OOH C4 4 ob nedeljah od 12.de 22. ure 4i UOH/OOl 911 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO Prodam 5 tednov staro TELIČKO za zakol ali nadaijno rejo. 0891-249 Oddam mlade MUCKE. 20733 1311-797 Zaposlimo dve DEKLETI v strežbi. 0631-993 20894 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA in pripravnika-kovinarja. Pismene prošnje na: Ferogalant, d.o.o., Sajev-čevo n. 24, Šenčur 20997 Iščem mojstra, da bi mi obložil naravni kamen. 070-382 20927 Nudim honorarno delo, ni akvizi-terstvo. Pokličite po 20. uri zvečer 0622-012 20514 Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitvem. 076-622 20558 Posebna prodajna enota pri M K nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. 0632-330. ali 56-105 20603 BAZEN ŽELEZNIKI zaposli KV NATAKARJA za nedoločen čas, s poskusno dobo treh mesecev. 066-381, oz. 67-471 20656 Iščem prodajalko za popoldansko delo v trgovini. 0242-238 20703 Odličen zaslužek vam nudi DZS za vse, ki ste pripravljeni delati, zagotovljeno uvajanje in možnost redne zaposlitve. 059-041 20718 Iščem zidarska in fasaderska dela. Imam skupino in delamo poceni ter kvalitetno. 0401-316 20749 Iščem redno zaposlitev v pekarni. 051-960 20750 Iščem zaposlitev v trgovski stroki 0401-249 20752 Zaposlimo stavbnega kleparja ali krovca. 0311-452 ali 310-048. Fi-nal.d.o.o., Kranj 20757 Gostilna na Zatrniku zaposli mlajšega KUHARJA in POMIVALKO. Pogoj lasten prevoz. 0 52-266 21056 f o to bobnar PIZZERIJA v MAVČIČAH zaposli dekle za delo v strežbi 0401-169 20770 Zastopnika za prodajo na terenu, redno ali honorarno zaposlimo. 051-246 20799 Za specialni otroški program redno ali honorarno zaposlimo POTNIKA-COali VODJO SKUPINE. Nudimo: samostojno,kreativno delo in stimulativno plačilo. Informacije po tel.: 064/620-000 Iščem ekipo ali posameznika za (ročno) ureditev dvorišča (planiranje, zatravitev) 041-688 20832 Lep zaslužek dobi agent z lastnim prevozom 00609/618-791 20835 Iščem delo, sem centralni monter 0 325-959, od 18 ure dalje 20947 Zaposlim KV MIZARJA 20848 M1-532 Zaposlimo NATAKARICO redno ali honorarno 0422 700 20950 Zaposlim AVTOM, HANIKA AVTO Sf RVIS Ambrož, Lahovče 2oac4 Dijakinja 3 letnika izrednega šolanja za šiviljo išče zaposlitev 0224-728 20868 Iščemo simpatično dekle za delo v okrepčevalnici 0 312-063 20971 Pogodbeno zaposlimo simpatično NATAKARICO z izkušnjami Nastop dela takoj 0 41-233 206/3 Gostilna v Kranju zaposli KUHARJA. 0332-122 20993 Iščemo PRODAJALKO za delo v trgovini z živili. 0218-948 ali 311- 807 21016 iščemo dva PRIPRAVNIKA (pripravnici) za delo v vrtnarski trgovini. 0 741-145_21048 Zaposlim gradbenega delavca. 041-208 20702 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID RADIJSKI PROGRAMI. OB K O K. I Z MONTAŽO SAMO 569 DEM * SISTEMI ZA VEĆ STRANK * * VRTLJIVI SISTEMI * SAT-VRHOVNIK ŠK. LOKA, GODEŠTČ 125 TEL.: 064 633-425 ŽIVALI Žive ali zaklane (očiščene) KOKOŠI, teže 1,4 kg, stare eno leto, cena 200 SIT/kg 15.septembra po 16. uri, 16., 17. septembra ves dan. Prodajamo tudi beli krompir. Resnik, Moste 76, Komenda, 0061/841-118 20618 KRAVO simontalko, lahko jalovo kupim. 0325-646 20672 Prodam PRAŠIČA za zakol ali za nadaijno rejo. 0241-263 206/7 Kur- 20708 Prodam PRAŠIČE 20-120 kc irska pot 11, Kranj, 0242-67* Pritlikavega PUDUA APRICOT -mladiča iz vrhunskega legla z rodovnikom, prodam. 058-442 20719 Julija se je zatekla maljša NEMŠKA OVCARKA, oddamo jo. 0217-994 20/21 Prodam brejo TELICO simentalko ali menjam za bika. «061/612-700 20726 Prodam KRAVO frizijko, brejo 5 mesecev. 048-024 20727 Prodam KRAVO FRIZIJKO v 8. mesecu brejosti. 0 82-132 20737 Prodamo PURANE za zakol in PAPIGE skobčevke in nimfe. 0422- 169, pO 17. Uri 20749 Prodam tri TELIČKE težke okoli 160 kg za zakol ali nadaijno rejo. 065- 02 0 20753 Prodam TELETA za rejo ali zakol. 0802-042 20776 En dan stara perutnina, nesnice, gitanci 1 kg. Domačija 0738-037 PURANI: naročila sprejema domačija, cena 1200. 0738-037 20782 KOBILO, staro 7 let, kasač, prodam. Glavna cesta 12, Naklo 20794 Prodam ODOJKE in SVINJO 049- 252 20836 Kupim do 10 dni starega TELETA. 048-590 20863 Podarimo prijazne mlade MUCKE. 0631-739 20M7 Prodam KLETKE za kokoši nesnice. 0 242-405 20870 Prodam dvoletnega srnastega KOZLA in KUNCE lisce za pleme. 0 891-236 20872 Prodam rjavo KOZO z dvema kozličkoma po izbiri ter domače ČEŠPLJE. Praprotnik, Ljubno 84, pri cerkvi, Podnart 20892 Prodam dva plemenska OVNA 50,60 kg. 0061/627-815_20898 Prodam PRAŠIČKE 30 kg, menjam ali kupim govejo živino. Virmaše 42, Škofja Loka 20902 Prodam zaklane PURANE. 049-270 20907 Prodam mladiče čistokrvnega ŠKOTSKEGA OVČARJA, črnobele-ga (lesija). 0324-286 ?o90» Prodam BELO KOZO! 0 725-563 20914 Prodam mladiče NOVOFUN-DLANDCE, odličnih staršev 077- 571 20918 Prodam mlado KOZICO (belo). 050-570 20925 Prodam KOZE, KOZICE in dva JAGNETA Škofja Loka. 0622-191 Prodam ZAJCE "beli novozelandec" za nadaijno rejo 0 738-073 *•<■ KO UGASNE ŽIVLJENJE ch, KRISTAN, d.o.o. Gorenjsko pogrebnu ilnižha 'IVA.. 064/733-765 in $28-373 prodaja peska in sveč v novi vasi in na mestnem pokopališču v škofji loki ZAHVALA Ob boleči i/gubi drage mame, stare mame ANTONIJE ŠKOF roj. /dežnik se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena so/alja, darovano cvetje in sveče Zalivala tudi osebju Doma oskibovanccv v Škofji Loki /;1 dolgoletno nuđeno pomoč Vsem, ki sle jo v tako veliki i" Številu pospremili k zadnjemu počitku iskreni hvala NJFNI Stara I oka, 14. septembru 1994 OSMRTNICA Umrl jc Bti nekdanji sodelavec FRANC BIDOVEC zavarovalni zastopnik v pokoju Od njega smo sc poslovili včeraj, v četrtek, dne IV septembra 19