Pošaffiežira storilka 30 vlnsfjOT.
T LMom \ M, dne 2. m isn
53 Velja po poŠti: se
ca celo leto naprej.. E M'--za en mesec „ .4.56 za Nemčijo oeloletno. „ 55'— xi ostalo Inozemstvo. 60 —
V Ljubljani na dom
Za oelo leto napre].. K (S'~ za en meseo „ .. K
V upravi prejemati meselino „ 3-50
= Sobotna izdaja: sa
Za oelo lelo.....K 10-—
sa Nemčijo oeloletno. „ — sa ostalo Inozemstvo. „ 15 —
Leio XL\L
. Inserati: .....
Enostolpna petitvista 5U nn atro/a m J mul vi ali u,8
prostor) za en''.rat . . . . po 5Hv za dva- tn večkrat . ,, 45 ,, prt VBČiili naročilih primaren popust po do ovorn. Ob sobotah dvojni tarlt.
— Poslano:---m
Enostolpua petnvrsia IC 1' Izhaja vsadan izvzeniil nedelje tn praznike ob 3. ari pop. Hodna letna priloga vozni red
HT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/III. Rokopisi se ne vradaje; neiranktrana plsmr. se ne = sprejemajo. — UrednlSkega teleiona štev. 50. af
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-tiero. št, 7563. — Dpravniškega telefona St. 50.
Pred zasedanjem parlamenta.
D u naj, 1. julija 1918.
Vabila za prve sejo zbornice so že razposlana, spored je isti, kakor pri poslednji nameravanj seji. Tudi gosposka zbornica se sestane 16, t. m. Danes je vodilnim krogom v Avstriji resno na tem, da zboruje parlament. Seja načelnikov klubov je sklicana za ponedeljek, da se razgovori o delavnem programu zbornice. Stranke so že napovedale celo vrsto nujnih interpelacij. Zdi se, da se bo zbornica preje sestala, kakor bo razjasnjen parlamentarni položaj in da bo predloga o proračunskem provizoriju odkazana brez prvega branja odseku.
V	sredo se vrši skupno posvetovanje Jugoslovanov in Čehov o položaju. Naše stališče je jasno, o tem ne bo treba zgubljati niti besede. Šlo bo le za parlamentarno taktiko in za tehnična preddela. V četrtek imajo nemške nacionalne stranke ■vojo plenarno sejo. Težko da bodo preprečili nemški nacionalni voditelji razkol, ki grozi njegovijn vrstam. Menda bo ravno oseba dr. Seidlerja precej pripomogla do ostrega javnega konflikta med radikalnimi in zmernimi elementi v nemškem taboru na eni ter med alpskimi in češkimi Nemci na drugi strani.
V	sredo zboruje na Dunaju tudi parlamentarna komisija Poljskega kola, ki bo najbrže sklicala plenarno zborovanje kola v Krakov. Poljski voditelji hočejo zopet združiti vse poljske stranke v novo reorganiziranem Poljskem kolu, ki bi se spremenilo v zvezo. Poljaki danes ne odnehajo v boju proti Seidlerju in režimu ter odklanjajo vsako domnevo, da bi se del poljskih strank vzdržal glasovanja. Istotako ostro obsojajo postopanje poljskih ministrov Twardowskega in Cwiklinskega, in še posebej Cwiklinskega radi njegove izjave ministrskemu predsedniku in naglašajo, da ravnajo poljski zastopniki v kronskem svetu v popolnem nasprotju z voljo naroda.
Pred parlamentarnim zasedanjem stojimo, govori se o obširnem parlamentarnem programu, a na krmilu vlade stoji še vedno dr. Seidler, poveljnik brez armade, trs v vetru. Iz zunanjih vidikov bi presojal človek parlamentarni opložaj neugodno. Toda v vodilnih parlamentarnih krogih se vzdržuje trdovratno Vest, da bo Seidler še pred 16. julijem odstopil. Na njegovo mesto pride nov mož, ki bržkone ne bo vzet iz vrst sedanjega ministrstva. In sicer računajo, da odstopi Seidler že prihodnji teden. Vse zaupnice Wolfa, Teufla in Pantza mu ne bodo več danes pomagale.
Vsi ostali člani kabineta pa ostanejo najbrže na svojem mestu. Ta kabinet brez Seidlerja bi ostal kot prehodni kabinet le do jeseni, ko naj se sestavi koncentracijski parlamentarni kabinet.
Sicer pa je vsa naša avstrijska politika brez vsake logične zveze, muha enodnevnica, brez gotovega programa, zato presenečenja niso izključena.
Zadrege,
Danzerjeva »Armeezeitung« je objavila 20 junija članek, v katerem piše: Jugoslovansko vprašanje je na dnevnem redu: ne šele od včeraj, tudi ne od napada v Sarajevu, marveč vsaj že 70 let, od leta 1848. sem. Poleti 1918 je Avstrija nanjo ravno tako nepripravljena, ni orientirana in je brez vseh smotrov, kakor ob izbruhu vojske, kakor v nagodbenih dneh 1, 1867., kakor v zmedah revolucijskega leta. Z našimi Slovenci smo zelo nezadovoljni, odkar so se našli s Čehi. Presenečeni smo, ker slišimo iz Dalmacije izključno le glasove nezadovoljnosti. Do Zagreba in Sarajeva ali cclo do Belgrada pa sploh ne vidimo. Kar naenkrat slišimo o jugoslovanskem programu: o združitvi vseh Ju-gosl ovanov od Drave do Morave in poznamo v odgovor na to le eno besedo: vele-izdajalstvo. Bili so časi, ko so se širile podobne misli zelo živahno na zelo, zelo visokih mestih na Dunaju. In slišimo zahtevo iz Ogrske: Odstop Bosne in cele Dalmacije Štefanovi kroni in temno le slutimo, da če se izpolni ta zahteva, je to enako, kakor če se zadavi Avstrijo. In priglasi se tudi program Velike Hrvatske: Bosna - Hercegovina in Dalmacija naj se združijo s sedanjo Hrvatsko - Slavonijo in naj se istočasno s primernimi sredstvi za-gotove koristi Avstrije v teh ozemljih morebiti potom izpopolnjenih delegacij, kjer naj dobe sedež in glas tudi besedniki bodoče Velike Hrvatske. Nekateri hrvatski politiki mislijo tudi na to, naj Ogrgka anek-tira Srbijo in naj se za to popolnoma odpove Hrvatski: gre torej za trializem in bi imeli zanesljivi Hrvatje v povečani Hrvatski vodstvo. In kaj pravijo zastopniki Avstrije? Izrabljajo svoje moči v plesu češkega vprašanja in se omejujejo glede na naš jugovzhod zgolj na obrambo. Ker si Dunaj ne zna nič pomagati in svetovati, je vsak dan večja nevarnost, da vržejo Hrvatje puško v koruzo in se uklonijo rešitvi, ki jo predlagajo iz Budimpešte, ki bi jim zelo škodovala, Avstrijo pa uničila. Avstrija bi ne dobila za Dalmacijo ni-
česar.
Notranji sovražni.
Deželni odbor je zbežal pred deklaracijo, Način, kako se je to zgodilo, je prav tako značilen za deželni odbor, kakor za naše sedanje politične razmere.
Msgr. dr. Lampe je predlagal, naj se podpiše protest proti Trumbičevim letakom. Nato je dr. Triller popolnoma pravilno stavil dodatni predlog, naj se deželni odbor hkrati izjavi tudi za deklaracijo. Tako bi bila »državna javnost«, do katere ima deželni odbor toliko ozirov, spoznala pravo mišljenje naše dežele — če bi hotela, seveda. Ta »državna javnost« bi lahko na novo zvedela, da obsojamo krfski pakt, a da tudi od svoje državnopravne deklaracije nismo odstopili in da ne na-merjamo tega storiti. To pa deželnemu odboru ni bilo všeč. On bi se »državni javnosti« rad prikupil z obsodbo Trumbiče-vih letakov, ne hotel pa bi se ji zameriti s tem, da sam glasuje za deklaracijo in da izzove novo glasovanje po občinah. Danes to ni oportuno. In tako je deklaracijo vrgel pod mizo. A da se kako opraviči zaradi te sramotne strahopetnosti, je moral dobiti izgovor. Iskal in našel ga je na Kočevskem. Če bi se k protestu zoper Trumbi-ča pristavila tudi izjava za samostojno Jugoslovansko državo pod Habsburžani, trdi deželni odbor, bi tega protesta ne mogli podpisati Kočevarji; zato proč z deklaracijo — izjave morajo biti soglasne. Neverjetno je, da nas ima deželni odbor za take bedake, da bi mogli tako slepilo resno sprejeti. Kočevske občine so mu nujno potrebne pri protestu zoper Trumbiča! Ali je kdo na svetu, da bi mogel misliti, da so Kočevarji za Trumbiča? Ali je morda »državni javnosti« šele treba dopovedovati, da Kočevarji obsojajo Trumbiča, ko so vendar celo majniško deklaracijo obsodili? Deželni odbor, ki se tako zelo boji, cla bi vsled tega, če se on izjavi za deklaracijo, »državna javnost« začela dvomiti o kočevarskem patrijotizrnu, je s tem svojim praznim izgovorom dokazal le, kar smo zgoraj trdili: ko je strahopetno zatajil naš program, je hotel »državno javnost« opozoriti, nase, češ: Mi smo edini patrijotje na Kranjskem — pomagajte nam zoper deklarante! To priznanje mu tudi samemu nehote uide tukaj ali tam, kadar se hrani pred upravičeno nevoljo ljudstva. -Resnica«, ki je edino pa najzgovornejše spričevalo duševnih sposobnosti gospodov okrog deželnega odbora, pravi, da bi izjava za deklaracijo poslabšala vtis celotne izjave«! Gotovo bi stališče deželnega odbora »oslabšala«, ker bi zoper svojo vol-o moral iti v pregnanstvo nemške nemilosti, katero naš narod prostovoljno že dolgo
prenaša. Bog ne daj, da bi »državna javnost« mislila, da tudi najvišja avtonomna oblast stoji na stališču deklaracije, da na-vdušenje članov deželnega odbora za deklaracijo ni le pesek v oči ljudstvu, kakor, je »državna javnost« doslej z vso pravico sodila. A da deželni odbor zopet zabriše mogočni vtis, ki ga je izzvala njegova ne-značajnost v slovenski javnosti, pošilja »Resnico«, da ljudem pove: »O majniški deklaraciji se sploh glasovalo ni, ker dr, Iriller ni stavil nobenega predloga.« S tem hoče reči, da bi bili dr. Lampe, dr, Pegan in dr. Zaje z veseljem glasovali zanjo, a dr. Triller jim, žalibog, ni dal pri« ložnosti, da bi svojo ljubezen do deklaracije dokazali. Toda od kdaj prepuščajol tudi gospodje, deželni odborniki liberalcem duševno vodstvo v svoji politiki? Id če že ni dr. Triller stavil takega predloga« zakaj niso tega storili navdušeni dekla* ranti dr.. Lampe, dr. Pegan ali dr. Zaje? Da tega niso storili, je dovc 1; jasen dokaz, kakšno je resnično mišljenje deželnega odbora.
Če bi bil predloži! občinam protest zoper Trumbiča ter se obenem sam izjavil v tem protestu za majniško deklaracijo, bi je ne bilo občine, ki bi ne podpisala take resolucije soglasno in z veseljem. A' deželnemu odboru ni bilo do tega; njemu je bilo le za to, da se prikupi »državni javnosti«. Da deželni odbor vse to dela v, tuji službi, dokazuje tudi njegova sedanja taktika. Kakor krvnik, stoji nad občinami in jim kliče: Za Trumbiča ali proti njemu? Podpišite protest, kakršnega smo vam predložili, zatajite deklaracijo, kakor smo jo zatajili mi, če ne, ste veleizdajalci!« To dela popolnoma po receptu svojega šefa, ki ki ičc občinam: »Kdor obsoja mene, žali cesarja, ki sem jaz njegov zaupnik !« Taka sramota se ne godi v nobeni dcželJ naše monarhije, tako brezvestno sc ne igrajo z ljudstvom nikjer.
Slovencem se ni treba šele prati sum-nje veleizdaje, kakor to misli deželni od-bor. Dokazali so, da odklanjajo krfski pakt, in bodo to dokazali na novo. A prav energično se bodo otresli svojih notranjih sovražnikov, ki sede v mehkih naslanjačih deželnega dvorca. Trumbič pošilja zrakoplove nad Ljubljano in meče na nas svoje papirnate hombe, ki bodo ostale brezuspešne, kakor so bile brezuspešne doslej. Resničarji pa vrše usnešno rabelj-sko delo med lastnim ljudstvom, in njim velja naš orotest prav tako odločno, kakor Trumbiču.
Dežel ni odbor je zbežal pred dekla* racijo in se brati z Nemci v mišljenju, taktiki in glasovanju. In vendar lahko z gotovostjo rečemo, da bo deželni odbor vsled sile razmer in od jeze naroda ugnan, en-
Vežeri ©b Lemaim
Spisal vseuč, prof. Maryan Moravvski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele.
(Dalje.)
Od tega cilja smo še jako daleč, — mogoče šele na začetku poti, Približajmo se mu po takih ovinkih, da se nam v ekstremnih dobah zdi, kot bi se oddaljevali. Toda če gledamo na celotno zgodovino, zapazimo, da se nam v resnici, čeprav počasi, kraljestvo božje približuje, — Sicer to ni dogma; vendar pa sledi iz vse ekonomije božjih del na svetu in iz razumevanja sv. pisma. — Kristus sam potrjuje stare prerokbe z lastno o enem hlevu, ki oo združil vse ovce, ki spadajo vanj. Apostol dodaja, da »ima Kristus kraljevati«, i. j. vladati in širiti svoje kraljestvo med človeštvom, dokler st mu ne uklonijo vse sovražne sile; — tedaj šele bo .uničena ».adnja sovražnica, smrt.< — Končna doba le božje evolucije more biti samo palin-Jeneza, novo življenje brez sence zla in rnrti, ker bo že vse zlo premagano, — remagano ne po Bogu samem, ampak po loveštvu združenem 7 Rnifnm In rdo na-
rava — dodaje skrivnostno Apostel —, ki dandanes »vzdihuje in trpi bolečine kot porodnica,« bo oproščena iz sužnosti zla in se bo na svoj način udeleževala povišanja božjih sinov.
Ta pot sveta in človeštva — po zmagi neresnice k resnici, po okušanju zla k dobremu — je tista pot, ki jo je človek izbral, Bog pa jo je po božje preuredil. Več in dalje ho človeštvo na tem potu trpelo, mogoče da bo tudi več izgubilo, kakor na potu, ki mu ga je Bog od začetka pokazal. Vendar pa je ta pot neprimerno sijajnejša; Boga in njegovo popolnost javlja in slavi bolj vsestransko, človeštvo pa neprimerno bolj čudoviteje izpopolni in blagoslovi; tako da bodo ljudje, ko bodo obstali v pristanu, pevali o Adamovem padcu, ki je povzročil vse to: »O felix culpa!« — Kakor že Cerkev v predčuvstvu vstajenja od mrtvih poje. — In zato je vsekakor tudi vsevedna Dobrota ta srečni greh na začetku dopustila.
Gospodična Wilson.
Iz globočine svoje duše se Vam zahvaljujem za to lepo razlago Boga.
H a i n b e r g.
Kaj se je vendar zgodilo? Današnji razgovor smo začeli pri črnem pesimizmu, končamo naj pa pri najjasnejšem optimizmu!
Duhovnik,
Da; pesimizem je megla, ki se more obdržati samo v nižini; višje pa, r.ad oblaki zemeljskega spoznanja, v luči resnice, ki jo je Bog razodel, blesti vedno optimizem.
S i e m i o 11 o v.
Ah, če bi mogel verovati!
Te besede je izgovoril Siemionov z nekim čudnim pridušenim glasom — in se zagledal v nebo. Tudi mi smo se zagledali. M ej našim razgovorom se je čisto zjasnilo. Nastala je lepa, hladna noč.
Skrivnostno so gorele zvezde, neskončno daleč. Govorili nismo nič; čutili pa smo menda vsi, da nas prevzema lepota, ki lije od zgoraj in nam zapoveduje verovati vase.
Četrti večer.
Četrti večer smo bili zopet vsi zbrani na terasi hotela; po obedu jc znova Bielski začel razgovor:
— Včeraj ste menda govorili o vprašanju pesimizma. Škoda, da mc ni bilo zraven; rad bi bi! lomil kopje, na eni ali na drugi strani — to jc vse eno. Odvisno je pač od tega, kako človek prilagodi zenico, cla vidi svet bolj svetel ali bolj temen, Včeraj bi bil pravzaprav pesimist, i ker je bilo slabo vreme in sem bil slabe j volje,	1
S i e m i o n o w. Prav globok pesimizem bi to ne bil,
Gospodična W i 1 s o n. Pa tudi optimizem, ki bi zasijal v slučaju lepega vremena, bi ne bil posebno visok,
Bielski. Gospodična, Vi ste menda sklenili, da me boste preganjali. Jaz nesrečnež se nc morem braniti na tem polju, ker nisem čul včerajšnjega razgovora; vrnil sc bom torej k predmetu prejšnjega razgovora in bom povedal, kaj mi je prišlo na misel, ko smo se razšli. Oddelili ste torej, gospoda, polje religije od polja znanosti z nepredirnim plotom ..,
Duhovnik. Ali bolje, spoznali smo, da je sfera re-ligiie vzvišena nad sfero znanstvenih vprašanj.
Bielski, Vseeno; dosti, da ste oddelili obe sferi drugo od druge; pozabili ste pa, da je današnja znanost žc tudi religijo kot tako objela v svojo sfero. Saj vendar dandanes obstoja veda o religijah, ki preiskuje njihovo nastajanje in zakone njihovega razvoja sredi človeštva; ko sc ta veda razvije, bo vse polje religije, z vsemi dr.gmj-nii in objavljenji znanstveno preiskala
krat vendar le sklenil, da soglaša z deklaracijo, ali bo vsaj želel, da bi mogel kaj takega skleniti. Tedaj bo prepozno. On bo samo še žalosten spomin težke preteklosti, naš narod bo pa kljub njegovim spletkam živel lepo in svobodno življenj«.
0 zadnjem oovcru nemškega cesarja.
objavlja Vorwarts« sledeči govor poslanca Noskeja v nemškem državnem zboru: Moji prijatelji so mi naročili, naj odkrito povem, da cesar zadnje čase večkrat govori in brzojavlja. V zadnjih letih je bil previden in to je bilo primernejše. V svo-jel odgovoru maršalu Hindenburgu povodom svojega vladarskega jubileja je cesar rekel: V sedanji svetovni vojski gre za boj med pruskim-nemškim-germanskim svetovnim nazorom, ki visoko drži svobodo, čast in nravnost, in med anglosaškim ma-likovanjem denarja. Cenzura vrhovnega poveljstva v Markah je izjemoma enkrat v tem slučaju prav čutila, kaj je zahteval politični položaj. Odredila je, naj se predlože predcenzuri vsa razmotrivanja inozemstva o cesarjevem govoru. Seveda jih je nekoliko bilo na tem, da prikrijejo nemškemu ljudstvu, kako so sodili zelo široki krogi inozemstva o cesarjevem govoru. Ta sodba ni bila ljubezniva in laskava. Čisto vseeno res ne more biti nemškemu ljudstvu, kako o nas in o nemški državi sodi svet. Malikovanje denarja se je pojavljalo v Nemčiji ravno tako, kakor v drugih deželah. Zapirali bi si oči pred dejstvi, če bi si ne priznali, da smo opazovali med vojsko pri nas čisto blazen ples okoli zlatega teleta. In tisti ljudje, ki najbolj* kriče, naj se nadaljuje vojska, in ki zahtevajo velikih vojnih odškodnin, se predvsem udeležujejo tega malikovanja.
Konservativni grof Westarp je na to odgovoril: Noskejev govor je bil hujskajoč agitacijski govor. Obžalujem, da se je v razpravi govorilo o osebi cesarja, to ni bilo dopustno.
Predsednik Fehrenbach je izjavil: Grof Westarp je obžaloval, da je spravil Noske cesarjevo osebo v razpravo. Kriti-koval je ni, ker bi tega ne dopustil. To priliko pa porabim, da pribijem načela predsedstva v tem vprašanju. Navada ni bila vedno enotna, a končno se je določila gotova smer. Prvotno so se ogibali in je predsedništvo zabranjevalo pečati se s cesarjevo osebo v razpravi. Prisiljeni so pa bili, da so opuščali to načelo in dovoljevali razpravo tistih cesarjevih govorov, ki jih je sopodpisal kancler. Pozneje se je pokazalo, da se tudi ta navada ni mogla vzdržati, Več let sem se dovoljuje, da se razpravlja o cesarjevih govorih. Te navade ne nameravam opustiti, a najstrožje bom pazil, da se to godi tako, kakor odgovarja stališču krone in redu zbornice.
ričane. Z bojišč smo odpeljali na zbirališča plena dozdaj 2478 topov in 15.024 strojnic.
Berlin, 1. zvečer. Južno od Qurequa so se bili silni boji.
pl. Ludendorff.
Obramba Pariza. — Zračni bofi.
Genf, 1. Listi poročajo, da vozijo vlaki delavce v pariško okolico, kjer grade žične ograje in trdbe.
Rotterdam, 1. »Manchester Guardian« poroča: Clemenceau namerava pre-osnovati vlado, da si utrdi položaj, ker se mora odločiti vprašanje, naj li Pariz brn nijo ali ne.
Pariz, 1. (K u.) »Agence Havas« poroča, da so nemški letalci po polnoči poskušali prileteti nad Pariz, da so streljali na nje in da je padlo nekaj bomb v mesto.
Karlsruhe, 1. V nedeljo so sovražni letalci zopet napadli odprto mesto Karlsruhe. Vrgli so več bomb, ki so povzročile le malo škode.
Američani v llaiiji.
Lugano, 1. Orlando je poročal v italijanskem ministrskem svetu o duhu armade. Vojni minister je opozarjal na enotno obrambo v slučaju nove sovražne ofenzive.
Amsterdam, 1. (K. u.) »Times« poročajo iz Milana, da so v Florenci povišali
predsednika Wilsona v častnega meščana.
iz Rusije.
ui
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 1. julija. Uradno:
Na fronti ob Piavi nobenih posebnih dogodkov.
Jugovzhodno od Asiaga so se obnovili silni topovski boji. Ker bi Col del Rosso in Monte di Val bella mogli držati le z velikimi žrtvami, smo posadke teh točk umaknili v prejšnjo glavno postojanko v gozdu Stenfle. Južno od Canove pri Asiagu smo odbili sovražna poizvedo-dovanja.
Naši letalci so ob izlivu Piave izvedli aspešne polete proti vojaškim napravam sovražnika in se polnoštevilno vrnili.
Načelnik generalnega štaba.
Bilka na Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. Uradno:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta.
Bojevanje je zvečer na mnogih mestih bojne črte oživelo. Živahno pozvedovalno delovanje je trajalo dalje. Severno od Alberta smo odbili angleške delne napade.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Aisno in Marno je sovražnik živahno deloval. Pehota je izvedla več močnih pozvedovalnih sunkov. Francoz je okoli poldneva po silnem obstreljevanju napadel pri in južno od St. Pierre-Aigle, a smo ga odbili. Ravnotako so omagali tam nočni sovražni sunki.
Poročnik Loewenhardt jc priboril svojo 32. zračno zmago.
Po zaključenih preskušnjah znaša število ujetnikov, ki smo jih dozdaj odvedli čez naša zbirališča, odkar so se pričele naše napadalne bitke dne 2i. marca 1918 (izvzemši ranjencev, ki so jih odvedli bolniški zavodi) 191.454. Od teh odpade na Angleže 94.939 ujet., med njimi 4 generali in približno 3100 častnikov, na Francoze 89.099 ujetnikov, med njimi 2 generala in približno 3100 častnikov. Ostanek bc razdeli na Portugalce, Belgijce in Ame-
Čeho-SIovaki in Japonci v Rusiji. Curih, 1. julija. Moskovski sovjet je prekinil pogajanja s Čeho-Slovaki, ker je uvedel vse priprave, da z vojaško silo zaduši vstajo v Sibiriji.
Berlin, 1. julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Stockholma: O japonskem načrtu poseči v razmere v Sibiriji se razširjajo poročila, ki izvajajo, da je prišel v Vladi-vostok zopet velik oddelek japonskih čet, ki tabore v vzhodnem delu okraja, V Vla-divostok ie prišel istočasno zastopnik japonske japonske vlade, ki se je posvetoval z japonskim konzulom.
Priprave zs solnooroSKi gosoodarsKi posvei.
Dunaj, 1. julija, (K. u.) Listi javljajo: V soboto je zboroval v palači avstrijskega ministrskega predsednika skupni ministrski svet, ki se je pečal pred vsem z nemškim - avstrijskim - ogrskim gospodarskim posvetom, ki se bo pričel 8. julija v Solnogradu. Posvetovali so se od 10. dopoldne do 2. popoldne. Udeleževali so se ga z avstrijske strani dr. Seidler, Silva-Tarouca, Wieser, baron pl. Banhans, baron Wimmer; z ogrske strani dr. Wekerle, Serenyi, Szterenyi in Popovics. Listi javljajo, da niso določili le vodilnih načel glede na nameravane trgovinske gospodarske pogodbe, marveč so rešili tudi podrobnosti in so se popolnoma sporazumeli o stališču, ki naj ga zavzemajo v gospodarskih vrašanjih odposlanci Avstrije in Ogrske, Popoldne so avstrijski in ogrski re-sortni ministri nadaljevali posvet in določili navodila poročevalcem avstrijskih in ogrskih ministrstev in meje, kako daleč smejo v pogajanjih z Nemčijo. Pogajali se i bodo najbrž več tednov, ker gre za zelo j zapletena in obsežna vprašanja.
Berlin, 1. julija. »Vossische Zeitung« dementira poročila avstrijskih listov, ki so naznanjali, da se udeleži pogajanj v Solnogradu tudi pl. Kiihlmann.
Politične novice.
-f Še so rezerve. Resničarji so iz sebe, češ, da smo zapravili naš politični kapital, katerega je pridobil dr. Susteršič z dolgoletnim trudom. Toda Resničarji so preveč črnogledi; mnogo, mnogo tega je še ostalo. Tako imamo še vedno dve nemški državni gimnaziji in slovenske nobene. Tako imamo deželno sodnijo, na kateri ne sme uradnik slovensko govoriti, in nje di-čnega šefa Elsnerja. Tako imamo nemško policijsko ravnateljstvo in Nemce v občinskem svetu ljubljanskem. Tako na Koroškem še vedno nimamo drugega mandata in volilni okraj Grafenauerjev je še vedno tako sestavljen, da bi ga pri prihodnjih volitvah zgubili, če bi nas vodil dr. Susteršič. Deželni dvorec sme še zmerom izobešati zastavo v Peganovih barvah. Pri konferencah na srednji hšolah morajo slovenski profesorji še vedno govoriti nemški, pisati nemški zapisnik, nemška spričevala in nemška izvestja. Deželna vlada je še vedno do kosti nemška in z njo vse, kar se je drži. Resničarji se torej po nepotrebnem boje. Še so rezerve in nekaj vode bo že še poteklo, preden jih zapravimo.
+ Kaj je to? Mladini smo zapravili ves ugled > pred državno javnostjo«, pravijo Resničarji. Kaj je neki to? Še nikdar se ni avstrijska javnost toliko pečala z našim vprašanjem, kakor sedaj, in nikdar s toliko resnobo. Naš ugled je zrasel pri
j južnih bratih, pri Cehih, pri Poljakih, in tisti, ki nas ne ljubijo, so nas vsaj boje. Res pa je, da smo zapravili naklonjenost Nemcev. P0 našem mnenju niso Nemci »državna javnost«, ampak le manjšina, in ne najboljša, v državi. A da tudi njih simpatije ne zgubimo, skrbi vendar »Resnica«, ki daje gradivo listom, kakršni s0 »All-deutsches Tagblatt«, »Freie Stimmen«, »Marburger Zeitung« in »štajerc«.
-f Ustanovno zborovanje Jugoslovanih demokratske Stranke. Dosedanja na-Jno-napredna stranka se je preoanova-la v Jugoslovansko demokratično Stranko. Na ustanovnem zborovanju, ki se je vršilo 29. in 30. junija, je bil izvoljen iz 66 članov obstoječ strankin izvrševalni odbor. Načelnik stranke je dr. Ivan Tavčar.
4- Iz Št. Janža nam poročajo: V zadnji seji občinskega odbora je bil soglasno izvoljen za častnega občana knezoško£ A. B. Jeglič, Z ozirom na okrožnico d«el-nega odbora glede Trumbičevih letakov se je pri seji občinskega odbora povdar-jalo, da je občina bila vedno zvesta državi in vladarski rodovini, da Trumbiča ne pozna in da neomajno vztraja na stališču majniške deklaracije. Sklenila se je naslednja resolucija: »Občinski odbor jemlje z okrožnico z dne 21. junija 1918, št. 7078, poslano resolucijo deželnega odbora z dne 19. junija 1918 na znanje ter izjavlja, da neomajno vztraja na stališču državno-pravne deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter odklanja vsako drugo stališče, naj se mu predlaga od katerekoli strani. Občinski odbor hkrati želi in prosi, da se tudi deželni odbor kot najvišja avtonomna oblast v deželi pridruži majniški deklaraciji.«
f Hermann Bielohlavek umrl. Na Dunaju je umrl v nedeljo ponoči organizator nemške krščansko-socialne stranke, bivši državni poslanec, deželni odbornik in dunajski mestni svetnik Hermann Bielo-hlawek. Pokojni je bil član parlamenta od 1. 1897 do 1911. Bil je zelo zmožen človek, ki se je povzpel od ključavničarskega vajenca do tako visokega mesta. V parlamentu je bil precej glasen in je spadal med one ljudi v nemški krščanski socialni stranki, ki so nestrpni proti Slovanom.
-I Koliko časa bo še trajala vojska? V Budimpešto sta se vrnila ogrska socialista Waltner in Buchinger, ki sta bila po naročilu stranke v Haagu. Poročata, da računajo na Nizozemskem, da bo vojska trajala še dolgo časa.
4- Sklicanje parlamenta. Vabila za prvo sejo poslanske zbornice v torek 16. t. m. so že razposlali. Vspored je sledeči: 1. Poročilo finančnega odseka o obdavčenju prometa efektov. 2. Poročilo obrtnega odseka o predlogu glede težkega oškodovanja mesarske obrti po raznih ukrepih vlade. 3. Poročilo poljedelskega odseka o predlogu poslanca dr. Levickega in tovarišev o izločitvi trgovcev pri dražbah vojaškega blaga, ki se potrebuje v poljedelskih obratih, o omejitvah udeležbe pri takih dražbah na kmete po poklicu in na kmečke organizacije. Ker žele kmečki poslanci, naj traja zasedanje kolikor mogoče malo časa, bo konferenca načelnikov predvsem določila delovni program. Začasni proračun je že predložen zbornici.
+ Seja načelnikov klubov. Prihodnji ponedeljek se vrši seja načelnikov klubov, da določi vspored poslanski zbornici. Veliko strank pripravlja nujne predloge; Čehi vlože nujni predlog radi razdelitve v okrožja na Češkem; skoraj vse stranke pa o vprašanjih prehrane.
-f Poljaki proti Seidlerju. Merodajni politiki Poljskega kola izjavljajo z ozirom na zopetno Seidlerjevo imenovanje: Zelo nas mora razjariti domneva, češ, da se bo odstranil del naših poslancev od tovarišev kola, kadar se bo glasovalo o predlogih vlade. Tako podtikanje najodločnejše odklanjamo, ker je razžaljivo. Ravno tako moramo ugovarjati, če se pravi, da so nam dali koncesijo, ker so imenovali v Galiciji j za namestnika zopet civilista ali če naka-j žejo denar, ki ga je država dolžna plačati temeljem postave o vojnih dajatvah.
+ Podaljšanje mandatov državnih poslancev. V seji klubovih načelnikov nameravajo sprožiti -vprašanje, naj se podaljšajo poslanski mandati, ki ugasnejo 31, decembra t. 1., za eno leto.
+ Ukrajinci za delitev Galicije. Ukrajinsko parlamentarno zastopstvo je objavilo izjavo, v kateri debatira s Poljaki, ki so razglasili, da so voljni pričeti pogajanja z Ukrajinci, če se Galicija ne razdeli. Ukrajinci izjavljajo, da so pripravljeni na pogajanja o varstvu in p- icah narodnih manjšin na ukrajinskem ozemlju potem, ko se bo razdelila dežela.
-f Gosposka zbornica bo imela sejo v torek, dne 16. t, m. ob 3. uri popoldne.
+ »Volkstag « v Lincu, ki je zboroval na praznik sv. Petra in Pavla, je hodil po starih, izvoženih potih nemških »volksta-gov«. Govorniki so zabavljali čez vse v Avstriji, kar ni nemško ali nemškutarsko, posebno so zabavljali proti Čehom in zahtevali »shneno falango« vseh nemških poslancev. Soglasno so zahtevali poglobitev zveze z Nemčijo, obrambo proti »ve-
leizdajalcem«, ref upravi in nemški državni jezik. Posulo prijetno de, ko be-reš da zahtevajo! >d v upravi tisti Nem-ci, katerih birokicija od časov cesarja Jožefa II. sem tjprekoč neomejeno go-»podari v avstrijst upravi,
-f Grof Herfcg v velikem glavnem stanu. Iz Berlina jročaoj dne 1. t. ra„ da je odpotoval držati kancler grof Hertling v veliki glavni sta, kjer ostane približne en teden, da se pvetuje o splošnih poli-tičmh vprašanjih; osebno o bodočih du-najskih pogajanjih ozirom na poglobitev zveze.
+ Mednarofli parlamentarni po
?weVV(?S8siche f.tun£« Poroča: Škof dr. W. rranknoi (Blimpešta), profesor dr. H. Lammasch (Jilzburg) in profesor Quidde (Monako*) so poslali glavnemu tajništvu »Uniotf Interparlamentaire« v Knstijaniji odprttfiismo, s katerim prosijo, naj sproži tafjštvo pri parlamentih vojskujočih se v&sil misel, naj določijo poslaniške zbornie teh držav v tajnem glasovanju po tri |ne, ki naj se odpošljejo k mednarodnem posvetu, kateri naj zboruje na nevtralih tleh. Nameravani posvet naj bi ne slepal sklepov, pač pa razpravljal o temenih načelih splošnega nuru, kar bi omogčilo, da bi Predlagala vsaka delegacija pd vtisom obojestranskega razgovora pedloge odgovarjajoč« njenim smotrom.
f Ruski držaji dolgovi. Švicarska brzojavna agentura' oroča iz Petrograda: Vlada sovjetov je cfcijelno naznanila, da
znaša sedanji ruski dčavni dolg 79 miljard in 500 miljonov rublja,
-f Posojilo Japnske Kitajski. »Ti-mes« poročajo iz Pekiga: Naknadno se j« izvedelo, da je posoda Japonska začasni kitajski vladi tri milijne jenov.
+ Kje je carjeva odbina? »Extrabla-det« poroča, da je prilo več članov car. jeve rodbine v Londor Pobegnili so z neko angleško vojno laio. Carjeva rodbina odpotuje čez nekaj dni v Bergen.
Dnevne novice.
—	8. vojno posojilt Podpisovalni rok za 8. vojno posojilo, kije bil prvotno določen do 2. julija opoldje, je podaljšan do 17. julija.
—	Za slovensko gledališče v Ljubljani. Iz Novega mesta se nam piše dne 25. t. m.: Ustanovitev Itonsorcija za vzdrževanje slovenskega glejališča je vzbudilo v tukajšnjih krogih živa)no zanimanje. Zasnoval se je iKrajevni eibor za Novo mesto in bližnjo okolico«, lestavljen iz gospč in gospodov, kateremu to pristopili izmed gospodov lekarnar Andrijanič, trgovca J. Kobe "in Jos. Ogoreutz, prof. Am. Škerlj, vladni svetnik Ferd. Sei.il, dvorni svetnik pl. Šuklje, izmed gospč gospa I.ovšetova, Šerkova, Skalickyjeva, 5witterjeva in go-spica Roza Kovačeva. D;nes se je krajevni odbor konstituiral. Za lučelnika je bil izbran dvorni svetnik pl. iuklje, za namestnico prof. Lovšetova, taništvo je prevzela gospica Kovačeva in bla|ajmštvo se je poverilo vladnemu svetniku prof. Seidlu. — Odbor bo šel na svoje lepo delo z največjo vnemo. Nadejam) se, da trud njegov ne bode zastonj, tenveč da bode rodil dokaj sadu na korist slovenskemu gleda-dišču.
—	»Slovenec« in -Domoljub« prepovedana za fronto? »Resnica* poroča, da sta »Slovenec« in »Domoljub« prepovedana za fronto. Če je ta vest resnična, mora imeti »Resnica« dobre ;;veze, pa ne s fronto, da je zvedela za (o prepoved, o kateri ni nam oblast še nič sporočila.
—	Jekleni zvonovi. Pišejo nam: Novi zvonovi, o katerih nam je »Slovenec« pred kratkim poročal, da so bili na Jesenicah vliti iz železa in da so lepo ubranih glasov, že vise v zvoniku šentjakobske cerkve v Ljubljani. Pred praznikom sv. Petra in Pavla so se prvič oglasili, a bili smo razočarani, ko smo čtdi njih glasove. Neko zamolklo, tiho bobnenje je prihajalo do naših ušes, vmes pa bta pela manjša zvonova svojo pesem, kakršno bi pela tramvajska tračnica, ako lolčemo po njej. Moje mnenje je, da je sploh vsaka cena za tak« izdelke previsoka.
—	Pomagaj si samf Pri takih zvonar-skih razmerah moramo že danes misliti na novo tovarno zvonov. Gotovo je, da jekleni zvonovi ne bodo spodrinili bronastih. Ustanovitev nove zvonarne, ki bo ustrezala tudi našim narodnim, verskim in socialnim zahtevam, je nujno potrebna. Podjetje bo brez dvoma sijajno uspevalo in bo velikega pomena za našo bodočnost, Slišimo, da jc akcija že v teku,
—	Iz D. M. v Folju. Dne 28. junija se je z nekim razstrelivom ponesrečil 12letni Avgust Cimerman po domače Vrhovčev iz D. M, v Polju. Zažgal je namreč v roki kapico, kakršna se labi za zažiganjc dina-mita. Poškodoval i;i je na levi roki palec in kazalec ter desno roko nad komolcem. Vedno se ponavljajo enake nesreče, kljub temu se ljudje ne zmodrc. — Dež nam nagaja pri senu ter nam napravlja mnogo nepotrebnega dela; tudi žito je vsled dežja pole.jlo posebno pšenica jc močno padla,
kar bo zelo škodovalo na zrnju. Na fižolu se opazuje rja, katera včasih uniči ves pridelek. Poljski tatovi so na delu. Nobena njiva s krompirjem ni nenačeta. Ako poj-de tako dalje, ne bo gospodar konečno ničesar dobil. Na vsak način bi bilo na mestu nastaviti poljskega čuvaja. — Vojaštvo Se vedno uničuje ribe v Ljubljanici med Vevčami in Fužinami. To je res neču-veno, — Vreme imamo izredno hladno. Navadno je pritiskala o sv. Petru huda vročina. Ljudska prislovica se glasi: Sv. Peter pravi: žito zori ali zgori. Letos pa je hladno, da je žito še vse zeleno, Žetev »e bo zakasnila za štirinajst dni.
—	Slovenske liste sežigajo. Z neke vojne pošte nam poročajo, da na dotični vojni pošti pomečejo vse slovenske liste, kar jih pride, v ogenj, ter razen slovenskih tudi graški '»Arbeitervville«. Ravno tam Nemci nabirajo za »Schulverein*, med tem ko Slovenci tega za svoja obrambna društva ne smejo. Prepovedano je celo slovensko govoriti.
—	Zrelostni izpit. Na zasebnem ženskem učiteljišču uršulink v Škof ji Loki so se vršili zrelostni izpiti dne 26. in 27. junija pod predsedstvom g. c. kr, deželnega šolskega nadzornika dr. Jan. Bezjaka. Spričevalo zrelosti so prejele: Fink Adela iz Kranja, Grohar Frančiška iz Škofje Loke, Krajger Marija iz Novega mesta, Nad-ler Nežica iz Hrovače pri Ribnici, Pegam Dora iz Škofje Loke (z odliko), Petrič Iva iz Ljubljane, Pianecki Zora iz Radovljice (z odliko), Piškur Ana iz Trebelnega, Premk Marija iz Novega mesta, Schitnik Marija iz Radovljice, Širca Marija iz Trsta, Uršič Berta iz Metlike, Vardjan Marija iz Črnomlja, Vrh Karolina iz Sp. Ze-muna, Wurzbach Klotilda pl. Tannenberg iz Litije, Zelen Marija iz Senožeč.
—	Maršalova zahvala. Zadnja številka mladinskega lista »Zvonček« je prinesla tudi pesem »Straža ob Soči«, Do-tična številka je bila doposlana Boroeviču, na kar je maršal pesniku Janku L e b a n u lastnoročno odgovoril tako: »Fiir die t)bersendung des Gedichtes »Straža ob Soči« dankt herzlichst mit vielen Griil3en Boroevič.«
—	S Studenca pri D. M. v Polju. Naša iprovizacija nima skoraj nič opraviti, to se pravi nima kaj dati. Ves mesec junij smo dobili en vagon moke, za celo leto 200 kg masti, a od tega je dobila polovico vevška papirnica za svoje ljudi. Ljudje se vedno pogosteje oglašajo, najprej so prišli mali posestniki, zadnje čase so prišli moke prosit tudi tisti, katerim so vzeli v jeseni preveč krompirja; ker nimajo kaj jesti, prosijo pri aprovizaciji. Čudno pa je, da je še celo lastnik graščine Fužine prosil za moko, čeprav poseduje sedem »gruntov«.
—	Iz Postojne se nam poroča: Dne 28. junija t. 1. je ekscelenca gospod dež. predsednik grof Attems v spremstvu gospoda okrajnega glavarja dr. Pilshoferja ogledal kraje v občinah Šmihel, Košana, Zagorje in Knežak, kjer je pred kratkim pobila toča. Pri ogledovanju se je pokazalo, da so nekateri kraji grozovito opustošeni. Zeleno žito se bo moralo pokositi in polje na novo obdelati. V vinogradih pa se bo ta škoda poznala še leta. Središče neurja je bila vas Suhorjf, kjer so vsi poljski pridelki do zadnjega uničeni. Tam je tudi skoraj vsa opeka na strehah razbita in omet na poslopjih tako okrušen, kakor da se je streljalo s šrapneli. Na vsem Kranjskpm menda še ni bilo nikdar nevihte s tako silnimi posledicami. Ljudje so povsem obupani; po lanski slabi letini jih je letos navdajala spričo lepo se razvijajoče setve najlepša nada, a kratek četrt ure, in njih up je šel po vodi. Deželni predsednik jc bodril ljudstvo, naj vzlic silni nesreči ne obupa in naj vzdrži v žalostnih dneh, zagotavljajoč, da bo vlada pomagala, kolikor bo le mogla. Posebno je obljubil, ukreniti vse potrebno, da se bo po možnosti dalo na razpolago potrebnega repnega semena in ajde, da bo mogoče polja nanovo obsejati, kakor tudi, da se bo preskrbela opeka za kritje streh.
—	Novi poštni uradi v Bukovini. V Bukovini poslujejo zopet: poštni urad The-odorestie za poštno - hranilniški promet; poštni urad Jaslovvetz Buk. za pisemsko-poštni promet, za promet z denarnimi pismi, za denarni promet in za promet z zavitki v omejenem obsegu; poštni urad Uj-destie za promet z denarnimi pismi, za denarni promet in za promet z zavitki v omejenem obsegu; poštni urad Rarancze za pisemsko-poštni promet,
—	Umrl je v Plznu tamkajšnji prošt Jan Černy, vzoren češki duhovnik.
—	Pogreša se Karel Kunst, strojar v Tržiču, od 8. septembra 1914. Služil je pri 27. polku, 12. komp. v Galiciji. Komur je kaj znano o njem se prosi, da to sporoči Katarini Kunst v Tržiču na Gorenjskem.
—	Srbohrvaščina in poljščina na čeških srednjih šolah. Kakor poroča »Narodni Politika« je uvedlo centralno društvo čeških profesorjev akcijo, naj sc uvede v
eške srednje šole pouk v srbo-hrvatskem i poljskem jeziku.
—	L& sklad S. L, S. Povodom dvajsetletnice dr„ Jegliča je izročil dež. poslanec Kohi 400 K za sklad S. L, S.
Liub!!anske rsome.
lj Gorski strelski polk štev. 2. Danes zjutraj ob 4. uri je odšla zadnja stotnija našega gorskega strelskega polka štev. 2 v Lnns na Zg. Avstrijskem. Bog z Vami, naši mladci! Domovina vam ostane tudi daleč — blizu,
lj Umrla je v najlepši mladostni dobi 18 let gdč. Alojzija Marič. Cenjeni družini naše sožalje!
lj Umrl je v ruskem ujetništvu, kakor posnemamo iZ nekega pisma, rnedici-oec Pavel Zamida, sin nadravnate-Iia deželnih uradov g, Mat. Zamide. Naše sožalje!
lj Matura na c. kr. II. drž. gimnaziji.
Na tukajšnjem zavodu je letos maturiralo v rednem poletnem terminu 7 rednih dijakov in 1 vojak. Uspeh je bil sledeči: Cesar Josip, Jereka, p, Boh. Bistrica, Matko-vič Karel, Ljubljana (z odliko), Jug Stanko, Nova vas p, Rakeku (z odliko), Fon Ivan, Ljubljana (vojak), Maječ Alojzij, Ljubljana, Paternoster Dominik, D, M. Polje (z odliko), Toman Stanko, Moravče in Žagar Jakob, Rudnik (z odliko).
lj Iz gledališkega vodstva. Iz gledališkega vodstva je, kakor se nam poroča, izstopil nadkomisar g. Fran Govekar.
Ij Zanimivo. Trije novi jekleni zvonovi pri sv. Jakobu v Ljubljani so bili dvignjeni v stolp 18. junija. Seveda vsa reč ni šla tako hitro, kakor je tu zapisano. G, župnik se je obrnil na domačo tvrdko g. M. pl. Samassa, ki ima v župniji svojo tovarno, in ga naprosil, da bi s svojim orodjem in delavci, ki so takega dela vajeni, izvršil to delo. Toda Maks pl, Samassa je odklonil od svoje strani vsako pomoč in tudi svojim delavcem prepovedal pod kaznijo.izključitve vsako sodelovanje. In listi so poročali, da je Samassa postal pred kratkim plemenit. .. Ali ni to zanimivo? Seveda se je g. župnik takoj obrnil do drugih oseb, ki "*so v svoji ljubeznivosti in naklonjenosti rade pomagale. C. kr. podpolkovnik K. vitez pl, Kern, poveljnik na ljubljanskem Gradu, je ponudil laške ujetnike, preskrbel avtomobil za prepeljavo potrebnega orodja, ki ga je blage volje posodila tvrdka Tonnies, V dveh dneh so bili zvonovi na zvoniku brez vsake nezgode. Vse orodje in les je zopet brezplačno postavil nazaj na svoje mesto s svojim vozom trgovec g. Alojzij Zorman, Vsem iskrena hvala in Bog plačaj!
lj Oddaja usnja čevljarskim mojstrom v Ljubljani in v soduem okraju ljubljanska okolica. Čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupiti usnje, preskrbljeno po trgovski in obrtniški zbornici, naj se zglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu usnja pri zadružnem načelniku g. Karlu Korde-liču v Ljubljani, Rimska cesta 5, čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški št. 4 {tik cerkve). Potrdila, se bodo izdala le onim, ki se bodo z obrtnim listom izkazali •kot upravičeni čevljarski mojstri. Usnje se bo prodajalo od pondeljka, dne 8. julija 1918 dalje,
lj Napoved hišne najemnine. V svrho odmere hišne najmarine za leti 1919, in 1920. je podati do konca avgusta 1918 napoved o hišni uajemščini vseh hiš v Ljubljani pri c. kr. davčni administraciji na Bregu št. 6. Tiskovine za napovedi in popis hiš, ravno tako za prijavo in odjavo praznih stanovanj se dobivajo v Zadružni tiskarni na Dunajski cesti št. 9.
ŠSalerske
š Brežice, Vspored koncerta Čitalnice v Brežicah dne 7. julija t. L: 1. a) D. Jenko: Vabilo, b) H. Volarič: Zvečer (oktet). 2. a) Dr. B .Ipavic; Ciganska Marija, b) Fr. Gerbič: Pojdem na prejo, c) Dr. B, Ipavic: Podoknica iz opere »Teharski plemiči« (bariton s klavirjem), 3. a) Dr. Jos. Ipavic: Imel sem jlubi dve, b) Z. Prelovec: Zapoj mi pesem dekle, c) Z. Prelovec: Jaz bi rad rudečih rož (oktet). 4. a) V, Parma: Poslednja noč, b) A. Lajovic: Serenada, c) I, pl. Zaje: Domovini i ljuba vi (tenor s klavirjem). 5, a) E. Adamič: Kmečka pesem, b) E. Adamič* Vasovalec (oktet). Vrši se ob vsakem vremenu,
SCorniSc® novčee.
k Za velikovškega župana je bil dne 22. junija izvoljen dosedanji podžupan A. Gratzhofer. V nastopnem govoru je napovedal, kaj vse hoče storiti za procvit velikovškega mesta, tako da bodo tam obrodile pravcate zlate fige, da bo pa tudi visoko čislal in neomajno varoval »die deutschvolkischen Belange« mesta ter naj-ostrejŠe zavrnil vse napade na »nemštvo« (kdo se ne smeje?) mesta. V gospodarskih stvareh pa hoče biti »nepristranski« tudi do občanov in davkoplačevalcev (ker jih potrebuje kakor riba vode) druge narodnosti in stranke. Kako milostno!
k Celovški občinski odbor. Promet s sadjem je minulo leto oskrbovala podružnica »Geos« v Volšbergu, katero židovsko podjetje je poskrbelo za to, da je sadje šlo i/, dežele, Zdaj napravi deželni kulturni
svet novo zadružno vnovčevalnico za sadje, kateri pristopi tudi celovška občina. — Višja trgovska šola v Celovcu je dovoljena. — Osmega vojnega posojila podpiše mesto 1 milijon kron pri 5 celovških bankah. — Učiteljstvu se zviša stanarin-ska doklada za 100, oziroma 80 kron. — Odbor se izreče zoper vnanje letoviščarje, ki domačinom jemljejo kruh.
k Trgovska in obrtna zbornica v Celovcu se je izrekla zoper vladno predlogo o novi električni postavi, češ, da je za nič. Zboljševalnih predlogov pa modri celovški gospodje tudi niso mogli staviti. Istotako se je zbornica izrekla zoper to, da' bi država dobavo premoga monopolizirala.
k Čudno! Celovške vsenemške »Freie Stimmen« zadnji čas zelo vestno beležijo vsako izjavo, vsak pojav dr. Šusteršičev. Tako poročajo tudi o njegovem pismu »slovenskim občinam dežele-«, da odklanja vsako častno občanstvo. Od kod neki taka prijateljska pozornost?!
Primorske novice.
p Sestanek Obrtne centrale v Ljubljani za obnovitev Goriške se vrši dne 5. t. m. ob 3. uri popoldne in ne, kakor je bilo javljeno v listih, ob 10. uri dopoldne. Ta sprememba se je odredila zaradi prihajanja vlakov. Drugo ostane vse nespremenjeno.
p Beguncem izven Primorske, Osrednji odbor« na Dunaju, I., Bankgasse 2, prosi begunce, ki mislijo ostati vsaj do jeseni v begunstvu, da naznanijo svoje na« slove. Zadošča tudi le, da si izbero v vsa ketn kraju enega zaupnika, ki bo prejemal dopise in pouke »Osrednjega odbora« za vse begunce. Naznani naj s'e nam pa število begunskih rodbin in oseb v vsakem kraju, Prosimo to v interesu beguncev samih.
p Oprostitve za obnovo Goriške. »Osrednji odbor * ponovno nujno priooro-ča goriškim rojakom, ki hočejo prositi za oprostitev od vojaške službe, bodisi za obnovo svojih posestev ali za sodelovanje pri splošni obnovi, naj nikar ne pošiljajo svojih prošenj edmole »Osrednjemu odboru., ki ne mere vlagati v svojem imenu in v vsakem slučaju takih prošenj. Dogovorno z merodajnimi mesti priporoča nujno kot edino pravilno naslednjo pot: Vpoklicanec sam ali njegova rodbina ali pa obv čina nani točno izpolni znani evidenčni oprostilni list (Enthebungs-Evidenzblatt) v treh izvodih; tam je točno izpolniti vse rubrike. Županstvo naj vse napovedi potrdi in oprostitev priporoči in pošlje takoj glavarstvu. Ako tudi to priporoči in hitro odoošlje, je debra podlaga za ugodno rešitev s tem narejena. Datum in številko glavarstvene rešitve ter vse običajne podatke pošljite potem »Osrednjemu odboru«, ki poskrbi, kar je na Dunaju treba ukreniti. — Kdor ne stori tako, naj si pripiše posledice samemu sebi. »Osrednji odbor« ne more delati čudežev, dasi je že dosegel veliko takih uspehov preko predpisov. Treba pa vendar enkrat dosledno korakati po predpisani poti, kajti prepogosto vendarle ne smemo pričakovati, da »Osrednjemu odboru« na ljubo šele v ministrstvu sestavljajo tiste evidenčne pole. Upamo, da bo ta opomin končno koristil dobri stvari.
p Neverjetno. V časopisih je bilo či-tati, da goriški begunci, kateri so morali pred uradno evakuacijo vsled neprestanih vojnih nevarnosti zapustiti Gorico, ne dobijo nikake naknadne begunske podpore. Ako bi se imelo to uresničiti, bi bila to vnebovpijoča krivica, Če § 9, begunskega zakona v resnici govori le o evakuaciji, niso tega zakrivili begunci, ampak le nezadostno razmotrivanje pri sestavi dotičnega paragrafa, Tisti begunci, ki so bili daleč v zaledju in so jim ostala vsa do-movja nepoškodovana, ki so odpeljali s seboj vse pohištvo, imajo pravico do naknadne begunske podpore, medtem ko tisti goriški begunci, ki so bili noč in dan v vedni nevarnosti za življenje ter gledali 1 kilometer daleč sovražniku v obraz, nimajo pravice do tega.

g VIII. vojno posojilo. Subskripcijski rok za VIII. vojno posojilo jc podaljšan do 17. julija t. 1. Prijave sprejema in vsa pojasnila daje oficijelno subskripcijsko mesto Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
g Pri Jagranski banki, podružnici v Ljubljani, so podpisali 8, avstrijsko vojno posojilo med drugim sledeči: Stanislav Ho-rak, Ljubljana, 5000 K; Brata Moskovič 15.000 K; Mestna hranilnica v Kamniku 100.000 K; Neimenovani denarni zavod 400.000 K; Josipina Čuden-Šelovin, Ljubljana, 10.000 K; Vinko Vabič, Žalec, 10.000 kron; Martin Plelersky, Cerklje, 2000 K; Josip Repinc, Prem, 1000 K; Fr. Knaflič, Litija, 20.000 K; pri ekspozituri v Kranju: Posojilnica v Radovljici 100.000 K: ista za svoje stranke 2000 K; Anton Rakovec v Kranju 10,000 K: Edmund Kotzbek, Kranj, 3000 K.
' g Oddaja izložbenih oprav. Ministr-| stvu za deželno brambo je došlo mnogo | prošenj in predlogov, da bi se trajno, ali j vsaj začasno pustile po ministrskem uka» i 7.u z dne 25. junija 1917, drž, zak. št. 271, : § 2,, odst. A: 11, oddaji zavezane, iz bakra I ali bakrenih '.litin obstoječe oprave iz-' ložb. Ministrstvo je o tem odredilo naslednje: Oddaji zavezane oprave, ki se nahajajo v praznih izložbah in v praznih ali zaprtih kupčijskih prostorih, obrtovališčih itd., sc morajo brezpogojno takoj oddati. Gledg ostalih, tedaj onih oddaji zavezanih izložbenih oprav, ki so resnično v porabi, so prevzemne komisije pooblaščene, da v ozira vrednih primerih na posebno prošnjo oddajnega zavezanca dovolijo rok do 1. septembra 1918 v ta namen, da si preskrbe primernega nadomestila. Ako pa se je izločitev že izvršila, in oddajalec iz tehtnih vzrokov prosi za vrnitev izložbene oprave, naj se v onih primerih, kjer je to še mogoče, dovoli vrnitev ob začasni dovolitvi gori omenjenega roka za priskrbi-tev nadomestila-
lažne novice.
r Svet brez tuberkuloze. Ravnalclj
mednarodne zdravstvene komisije v Združenih državah dr. Heiser je prepričan, da bi se dala jetika z neumorno delavnostjo naposled le spraviti s sveta. Nedavno tega je ravnatelj Heiser v New-yorku predaval v narodnem društvu za odpravo jetike in povedal, da se mu je v teku let popolnoma posrečilo odpraviti tuberkulozo v Viktoriji v Avstraliji. Delal ie tako-le: Vsak, ki je prijavil doslej neznan slučaj jetike, je dobil dva dolarja nagrade. Cela vrsta postrežnic je obkolila osumljeno osebo. Slehernega do.-zdevno jetičnega je poslal v bolnišnico ali v sanatorij, kjer so ga brezplačno zdravili in hranili. Kakor hitro je bilo zagotovljeno, da se bolnik lahko zdravi doma, so ga spustili domov, a so ga šc napiej zdravili brezplačno. Zdravstveni nadzorniki s stalno plačo so skrbeli za lo, da so se vsi natančno po predpisih ravnali. In končni uspeh je bil naravnost presenetljiv. Kakor se glasijo zadnja poročila iz Viktorije, se ni v poslednji dobi dognal niti en slučaj tuberkuloze. Ta uspeh je navdahnil neko zavarovalnico na življenje tako, da je dala 100.000 dolarjev za podoben poskus v Ameriki. Narodno društvo za odpravo tuberkuloze v Ameriki je izvolilo odbor, ki bo nadzoroval poskus . Dvema najznamenitejšima špecialistoma v stroki tuberkuloze je bilo poverjeno vodstvo protituberkulozne akcije in mesto Fra-mingham v državi Masachussetts bo po-zorišče poskusov, ki so sc pričeli 1. pro sinca 1917. Mesto Framingham šteje 16.000 prebivalcev. Framingham je jako pripraven kraj za omenjene poskuse, ker ima pripravno ugodno lego, moderno bolniš^ nico in moderno znanstveno komisijo. Vsi mestni zdravniki so obljubili, da bodo v podporo zdravstvene akcije vse -naredili. Zdravstveno stanje prebivalstva je prav tako, kakor po drugih ameriških državah. Tvornice in vile so v Framinghamu v istem razmerju kakor drugje. Ne bo se štedilo ne s časom, nc z denarjem, da sc izvršijo poskusi. Mislijo tudi na ustanovitev osrednje stanice, kjer bodo zmeraj zdravniki in postrežnice. Vsak prebivalec se mora dati vsaj enkrat na leto zdravniško preiskati. Zdravniki upajo, da bo s časom Framingham najbolj zdrav kraj na svetu. Če bi se vsepovsod tako delalo, bi bila po nazorih ameriških zdravnikov tuberkuloza neznana bolezen na svetu. Amerika dobro ve, da je treba že otrokom vcepiti v glavo zdravstvene nazore. Zato je poslala zdravstvena komisija v Čikagu vsem šolam okrožnico, v kateri opominja učitelje, da naj kar največkrat opozarjajo mladino na nevarnost jetike in jim vcepljajo zdravstvene nazore.
Dobava konj iz Ukrajine.
»Deželno mesto za vnovčevanje živine« upa dobiti v najkrajšem času večje število konj v starosti 6 do 7 let iz Ukrajine Te konje bo »Deželno mesto« razdelilo izključno le med poljedelce, posebno one, ki so oddali veliko živine za vojaške namene. Konji bodo znatno cenejši, kakor so splošno pri nas. Prekupci ozir. trgovci s konji so od te dobave izključeni. Ko bodo konji došli, se bo to razglasilo v časopisih in pod kakimi pogoji se bodo oddali. Ukrajinskih konj je troje vrst, težki kmečki, srednje lahki in mali. »Deželno mesto« si jc vzorec teh konj na Dunaju ogledalo in se mora reči, da so živali prvovrstne, krepke in zdrave, le vsled daljnega transporta nekoliko mršavi.
Aprovizacija.
a Prodajalci moke se vabijo, da se zanesljivo zglase v sredo, dne 3. t. m. ob 9, uri dopoldne v mestni posvetovalnici radi nakazila blaga, ki se bode oddajalo na izkaznice za moko.
a Pšcnični zdrob za otroke do 3. leta se bode cddajal v vojni prodajalni, Gosposki ulica po sledečem redu: Na vrsto nrideio straijke z izkaaucami: Štev. 1 do
300 dne 3. julija; štev. 300 do 600 dne 4.
julija; š! c v. 600 clo 900 dne 5. julija; štev. 900 do 1200 dne 6. julija; štev. 1200 do lipO dne 7. julija; štev. 1500 do 1800 dne 3. julija, štev. 1800 do konca dne 10. julija. Za vsakem otroka se dobi 1 kg pše-ai&iego zdreba, kilogram stane 1 krono.
a Meso na zelene izkaznire B. Stranke z zelenimi izkaznicami B pre'mejo goveje meso po znižani ceni v cerkvi sv. Jožefa v :;redo dne 3. t. m. Določen je tnle red: Dopoldne od 10. do pol 11. ure št. 1 do 200, od pol 11. do 11. ure št 201 do 490, od 11. do pol 12. ure št. 401 do 600, od pol 12. do 12. ure št. 601 do 800; popoldne od pol 2. do 2. ure št. 801 do 1000, od 2. do pol 3. ure št. 1001 do 1200, od pol 3. do 3. ure št. 1201 do 1400, od 3. do pol 4. ure št. 1401 do 1600. od pol 4. do 4. ure št. 1601 do 1800, od 4. do po! 5. ure št. 2001 do 2200, od 5. do pok 6 ure št. 2201 do konca.
a Marmelada na zelene izpaznice A.
Stranke z zelinimi izkaznicami A prejme-
jo marmelado v sredo, dne 3. 1. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 3. do 3. ure štev. 1 clo 120, od pol 3. do 4. ure štev. 121 do 240, od po! 4. do pol 5. ure štev. 241 do 360, od pol 5. clo pol 6. ure štev. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 1 kg marmelade, ki stane 2 K.
a Marmelada za Vič. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice s črko B ali C, prejmejo marmelado v četrtek, dne 4. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Rumene izkaznice B dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 100, od 9. do 10. ure štev. 101 do konca. Rumene izkaznice C od 10. do 11. ure štev. 1 do 100, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 101 do 200, od pol 3. do pol 4. ure štev. 201 do 300, od pol 4. do pol 4. do pol 5. ure štev. 301 do 400, od pol 5. do pol 6. ure štev. 401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 1 kg marmelade, ki stane 2 K.
a M?rmslada za Moste. Občani Most, ki imajo rumene izkaznice s črko B ali C,
prejmejo marmelado v četrtek, dne 4. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Dolo» čen jc tale red: Rumene izkaznice B dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 100, od 9. do 10. ure št. 101 do 200, od 9. do 10. ure štev. 201 do konca. Rumene izkaznice C popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 1 do 120, od pol 3. do pol 4. ure štev. 121 do 240, od pol 4. ure do pol 5. ure štev. 241 do 360, od pol 5. do pol 6. ure štev. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 1 kg marmelade, ki stane 2 K.
a Marmelada na ramene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo marmelado v petek, dne 5. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. št. 301 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 500, od 4, do 5. št. 501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 1 kg in stane 4 krone.
a Marmelada za I. in II. uradniško skupino. Stranke I. in II. uradniške sku-
pine prejmejo marmelado v pelek, dne 5. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red; I. uradniška skupina dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št, 201 do 300, popoldnfe od pol 2. do pol 3. št, 301 do 400, od pol 3. do pol 4. št. 401 do konca. II, uradniška skupina od pol 4. do pol 5. št. 1 do 100, od pol 5. do 5. št. 101 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 1 kg, kilogram stane 8 K.
Zgubil sc je včeraj na vlaku od Kresnic
do Zaloga siv moški klobuk. Pošten naj
ditelj
naj ga odda proti nagradi v gostilni Cerne, Radeckega cesta, Ljubljana.
XXV. izkaz prispevkov za vdovski in si-rotinski sklad pri c. kr. črnov. okr. poveljstvu št. 27 v Ljubljani: Anton Jovan, Ljubljana, 8 K 10 vin,; Kranjska hranilnica, Ljubljana, 3000 K; Gustav ZanoSkar, Gradec, 50 K; c. kr. črnov. pešpolk št. 27 940 K 65 vin. — Dosedaj se je izplačalo podpor 14.950 K.
C
iročajle ..Slovenca"!
iri meni kupljene ŠIVAI.NE STROJE iAZAJ in plačujem po najvišji ceni. —
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
JOS. PETELINC,
tov. zaloga šivalnih strojev, 2255 LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 7.
Odšel si tudi ti — najboljši med najboljšimi, naš najdražji
enolet. prostovoljec-podlovec pri ces. strelcih.
Tam gori v tirolskih gorah je objela 13. junija strašna smrt tvoie mlado, kipeče življenje. Nam, ki smo tc ljubili nad vse, je ostal le spomin in solze v očeh. Tako veliko — in tako malo!
Ljubljana, 2. julija 1918.
V neizmerni žalosti Rozalija Jerajeva, mati.
Ruža in Anica, sestri.
Sprejme se
za domača kmetijska dela proti dobri plači. Hribar Marija, Rudnik 47 pri Ljubljani.	2215
a
Kupim dobro ohranjeno
deloma z denarjem, deloma z BELO MOKO. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod It. 2231.
Kupim in plačam
za
JDNDV® gmamik®
m.
K 80'—, za
sto® ssimsiSk®
gn mmmmmm
nezdrobljene K 40'— za kg, za
©d llllMpSMj©!!
dolge, nezdrobljene (nikako umetno blago), za komad K 1'—, in jih prevzamem po povzetju brez predidočega vpraševanja. Za VREČE plačujem do K 12'— za komad. Na ponudbo se odgovori takoj, eventuelno brzojavno.
Večfe
s hiSo in vrtom na Kranjskem se PRODA.
Le direktni interesentje (ne posredovalci) naj pišejo pod A. Z. 2268 na upravo »SLOVENCA«.	2268
9 stareznice, Gepeljni, čistilniki, sadni mlini, sadne in vinske spalnice, najnovejši rečni mlini in dnini noljetti stroji
se lahko ogledajo in kupijo pri FRANC HITTI, zaloga poljedelskih strojev, LJUBLJANA, Martinova cesta it. 2.
ODDASTE SE TAKOJ
• 1 *
stranki brez otrok; na razpolago je tudi
kuhinja. — Več pove upravništvo tega lista pod št. 2261.
DOBRO OHRANJENO
2262
SE PRODA v Kolodvorski ulici št. 35.
Gospodična z dežele bi se želela za mesec avgust ija.f*
pri kaki privatni družini, — Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro »kuhanje«.
t
Potrti globoke bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, piijute-Ijcm, znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, gospod
Anton Debeljak
med. drogist,
v soboto ob pol 10. uri zvečer po dolgi, mukepolni bolezni mirno v Oospodu zaspal.
Pogreb predragega se vrši dne 1. julija ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice.
sc da proti naturalijam, eventuelno m
vino. — Vpraša naj se ustmeno ali pismeno pri »Obrtno kreditni zadrugi« * Ljubljani, Sodna ulica štev. 9.
onemu, kateri mi preskrbi vse številk« svojedobno izhajajočega »Slovenskega Štajerca« in pa letnik 1909 »Narodnega Lista«. — Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dalmacija«.
srednje velikosti se kupi. — Pismene ponudbe na »Obrtno kreditno zadrugo« ▼ Ljubljani, Sodna ulica štev. 9.
se zamenja za mast ali belo moko, event tudi za cigaretni tobak. ZODER, LJUBLJANA, Florijanska ulica štev. 30, I. nadstropje
Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, dne 1. julija 1918.
2259
-c"-. xi . if H, v ^SvL^'
111 I
vi
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, ki so nam v bolezni in ob smrti naše nad vse ljubljene matere, oziroma tašče in stare mamice, gospe
dokazali toliko srčnega sočutja ter jo počastili na njeni zadnji poti s svojim spremstvom in prekrasnim cvetjem, izrekajo najprisrčnejšo zahvalo	2258
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Ljubljana, 1. julija 1918.
pmiije perila, izborno peneče in prekaša vse slej v prometa se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 6 kg K 12.—| 1 zavoj z 10 kg K. 23.-. Preprodajalci dobe ropnot pri naročhi celega naboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čis-čenie rok in flaejšega perila, 1 zavoi 32 kosov K 14.—. Nadomestek sa toaletno milo v raznih barvah, lopo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—j roza barvo. 1 zavoj 24 vol kosov K 18.—. Kaz-fiošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneika naprej. — Najmanj so
more naročiti en zavoj vsako vrste. Izvozno podjete M. Jilnker v Zagrebu St. 39, Petrlnjska uUoa 3., III., telefon 23-27. 2248
Starejša, pobožna
v starosti med 30—40 leti, SE IŠČE za neki plejniški grad kot navadna KLJUČARICA. Oglase naj se lc take za to službo, ki so zdrave in še niso služile. Doprinesti morajo spričevalo svojega župnika o moralni neoporečnosti. Pisma naj se naslavljajo na Hed-viko Schweiger, Vinica pri Ormožu.
Anton Debeljak, oče. Albert, brat.
Ivana Debeljak, mati. Minka, Gabriela, sestri.

Šelak, orange ... K 135—za kg Šelak, rubin ...» 100-— » » Kafro v kosih . . 150-— » » Vinsko kislino, krist. » 72-— » » Gumi arab., v zrnih , » 40-— » » Boraks v kosih . . » 35-— » » Salmijak v kosih » 30-— » » Žveplo, čisto ... 25-— » » Smirkovo platno št. 1-6. K 1 30 za polo. Smirkovo platno it. OCOO-O, 90 h za polo. Pločevinaste škatle (80X30) 350 K tisoč.
V. Lipot-korut 12.
1974 Prosijo sc dopisi v nemščini. Naslov za brzojavke: Indicator Budapest.
KUPI SE vsaka množina
V naiein vzamem ali na račun O O S T I L N O
v Ljubljani ali na deželi pri glavni cesti. Ponudbe pod šifro »gostilna« na upravništvo H ovenča,
* PRODA SE 2 'A leta stara
k©Mlin
Cena po dogovoru. — Vprašanja na Linhartova ulica št. 16, Ljubljana.
dobi samski mizar ali vrtnar (tudi invalid). Poizve se SV. MARTINA CESTA 16.
SE ODDA za živila ali denar na Bregu št. 8, I. nadslr. levo, Ljubljana. 2267
rr«ir?.7rrni in si ir5
i SE PRODA. Naslov pove uprava. 2265
V	najgloblji neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat in stric, gospod
Joško Pomik
pri 17. pešpolku, odlikovan z malo srebrno svetinjo, bronasto svetimo in Karlovim četnim križcem,
pri sedanji italijanski ofenzivi dne 22. junija 1918 umrl v vojaški bolnici v Briicknu na Tirolskem. V cvetoči mladosti, star šelp 23 let, je svoje nadepolno življenje položil na oltar domovine.
Mladega junaka priporočamo v blag spomin in molitev.
V	Kamniku, dne 29. junija 1918.	2256
Ponudbe s ceno in približno velikostjo na JOŽEF ORAŽEM, župan, MOSTE PRI LJUBLJANI.	2163
k elektromotorju, ki se razume tudi n« bencinmotor, SE ODDA s hrano in stanovanjem. — Nastop s 1. avgustom. —
fonudbe z navedbo plače na: J. ORAŽEM, MOSTE PRI LJUBLJANI.
KRALJ. ČEŠKA
ŽALUJOČI OSTALI.

Viso&oitoSsko erganozov.
Studil 3 leta.
Za redne sluSatcljc (slušateljice) se sprejemajo maturantje gimnazij, realk, licejev, srednjih gospodarskih šol; za izvanredne absolventi šestih razredov srednjih šol ali tem enakostoječili zavodov. Za častnike, vojaške uradnike in častniške aspiranti. aktivne in rezervne, enoletne prostovoljce ugodnosti kot t,i visokih šolah.
V najgloblji, neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni brat in stric, gospod
Karo! Irce
brzojavni in telefonski delavec na glavni pošti v Ljubljani
m\i 8-15. oHtobra.
..•:.'.ž©tck zimskega semestra 16» oktoJ. ra
PROGRAME POŠILJA IN DAJE INFORMACIJE
tajništvo akademije v Taboru,
danes dne 1. julija v Vodicah št. 110 po dolgi in mučni bolezni, viden večkrat s tolažili sv. vere, v najlepši mladeniški dobi v 23. mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjkega se vrši dne 3. julija iz hiše žalosti na pokopališče sv. Lazarja v Vodicah.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale v župni cerkvi sv. Marjete v Vodicah.
Vodice, dne 1. julija 1918.	2257
Franc, sedaj na dopustu, Anton, v Ameriki. Janez, Vinko, bratje. Frančiška Kosec roj. Erce, v Ameriki, Marija. Manca, Angela, sestre.
Mana Erce roj. Mrše, svakinja.	Cita, nečakinja.
z uporabo kuii'-)Jo za dve osebi SE IŠČE za takoj ali panoje. — Ponudbe pod »SOBA« na npr - o »Slovenca«. 2263
Iščom
hlapca
y-> • •• ' j?

za takoj, vestnega i pridnega v starosti 30-45 let,, vaje:'Oga konjem in živini ter za vsa go_ iodarska dela sposobnega in treznega, i polna oskrba v hiši, plača po dogovoru Josip Brln-šek, trgovec, Trnovo, Notr inisko. 2244
Težaki, zittirS
kakor iudl
betonski delavci
SE SPREJEMAJO pri gradnji. JOS. DUBSKY & CO„ ZAGREB.