Odgovorna urednica NT Milena Brečlco Pol.5S Neodvisnost, ki v Alposu f^fužuje večino zaposlenih v ^proizvodnji, so opozorili na I težje razmere v tem sicer k ijpešnem šentjurskem podjet- ^ J, plače, ki jih dobivajo delav- f j so sicer v skladu s kolektiv- pogodbo, vendar marsiko- 3i pu ne omogočajo več dostoj- ifga življenja. Izredno slabi so '^udi pogoji dela, zato je odsto- 1 bolezenskih izostankov iz k jta v leto večji, mnogi pa ne ^ ločakajo niti upokojitve. Delavci v Alposu, so opozorili iindikalni zaupniki in njihovi J (oditelji iz Ljubljane, delajo ^na ' ziabljenih strojih, pri tem pa^so 3j zpostavljeni velikemu ropotu, Mirahu, sevanju in raznim kemi- prUlijam. Zato ni čudno, da v ezievarni, ki sicer velja za parad- veg lega konja celotne družbe, de- zli Dvne razmere pa so najslabše, rn; zostane vsak dan zaradi bolezni 0:2 do 15 odstotkov delavcev. pr;!aradi težav z zdravjem vsako k Etoprezaposlijo v invalidsko de- 3ii avnico tri ali štiri delavce. »V )bfffibo prihajamo s strahom, saj je nesreč pri delu vse več,« je povedal Drago Arzenšek, sindi- kalni zaupnik v cevarni, in pou- daril, da so se delavcem za stroji v zadnjih šestih letih povečale plače le za dvajset tisočakov. Anton Grobin dela v Alposu že trideset let, skupaj z vsemi dodatki zasluži na mesec 59" tisočakov: »Če želim preživeti , družino, moram delati še drug- je, včasih celo pozno v noč, saj skupaj z ženo, ki dobi v Ele- gantu 40 tisoč tolarjev plače, nimava niti za najnujnejše, i Delam v zelo slabih pogojih, na sistematičnem pregledu pa ni- sem bil že dvajset let. Povrhu vsega sem lani moral plačati še 60 tisoč tolarjev dohodnine, saj Alpos z minimalnim nakazo- vanjem dohodnine navidezno dviga mesečne plače delavcev. V podjetju je vse več takšnih, ki so na pragu revščine, vsi sku- paj pa se počutimo kot hlapci te države. Zato bomo kmalu šli na cesto.« »Alpos je dokaj urejena druž- ba. Ne želimo konflikta, hočemo le višje plače in podjetniško ko- lektivno pogodbo, ki bo upošte- vale delovne razmere in varnost pri delu,« je opozoril sindikalni zaupnik v Alpos opremi Jože Gradišnik. Da bi se v Alposu, ki sicer posluje z dobičkom, moral spremeniti sistem plač, sta pou- darila tudi predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar in član predsedstva tega sindikata ~ Miroslav Garb. Garb je vlado in delodajalce obtožil, da so s figa- mi v žepu lani skrojili tako plač- no politiko, ki nekaterim delav- cem ne omogoča več dostojnega preživetja. Da je res tako, doka- zujejo razmere v Alposu, kjer so sicer izhodiščne plače v skladu s kolektivno pogodbo, vendar znašajo le 59.504 tolarje bruto. Zato bi v tem podjetju morali skleniti lastno podjetniško po- godbo in plače dvigniti za 20 odstotkov, da bi dosegle mini- malne plače, ki znašajo 74.262 tolarjev V Alposu bi po Garbo- vem mnenju morali tudi več vla- gati v izboljšanje delovnih pogo- jev ali pa zaposlenim izplačevati posebne dodatke za delo v tež- kih razmerah. »Socialni mir je z naše strani prekinjen,« je naznanil Milan Škafer, predsednik Sindikata kovinske in metalurške industri- je Konfederacije Neodvisnost. »Začeli smo v Alposu, v nasled- njih dneh, ko pričakujemo tudi V Alposu je brez hčerinskih družb zaposlenih 459 ljudi. In- dividualno pogodbo imajo trije vodilni delavci, znotraj kolek- tivne pogodbe pa znaša najviš- ja plača 450.000 tolarjev. Osemdeset delavcev prejema do 70.000 tolarjev plače, 103 delavci imajo od 70 do 80 tiso- čakov, 89 delavcev zasluži od 80.000 do 90.000 tolarjev, 65 od 90.000 do 100.000, 50 od 100.000 do 120.000 tolarjev, plača preostalih delavcev pa je višja od te vsote. podporo sindikalne centrale, bo- mo pritisk za dvig izhodiščnih plač še povečevali. Nevzdržno je, da tudi visoko izobražen ka- der v proizvodnji zasluži na me- sec le po 130 tisočakov. Mnogi strokovnjaki so zato že odšli drugam, brez njih pa naša pano- ga, ki zaposluje 400 tisoč delav- cev, ne bo preživela.« JANJA INTIHAR Stelciarji podirajo reicorde Steklarna Rogaška bo za letos načrtovani dobiček ustvarila že v štirih mesecih Uspešna prodaja v Italiji, nakup hrvaškega podjetja Samobor Kristal Steklarji v Rogaški Slatini 0 lani ustvarili 7,2 milijarde "larjev prihodka, kar je za 23 flstotkov več kot predlani, či- dobička je ostalo 592 1'lijonov tolarjev. Dobrih 90 •dstotkov izdelkov so izvozili zaslužili skoraj 40 milijo- nov dolarjev, zadovoljni so tu- 1 s prodajo na domačem trgu, ^ jim je prinesla 727 milijo- nov tolarjev in naj bi se letos * povečala. ..................................M...........................................I \ Izredno zahteven program l^f^acije Steklarne Rogaška, ki pričel leta 1997, ko je imelo f^f^ietje 1,5 milijarde tolarjev Jgube in je bilo tik pred tem, ^,ga prevzame Slovenska raz- ^j'na družba, poteka torej več 0^ Uspešno, razveseljivo pa je, J|avi direktor Davorin Škrinja- ■ '^a tako dobre poslovne re- jnltate dosegajo kljub zmanjše- ^^^^ števila zaposlenih. Tre- ,^'■^0 dela v celotnem sistemu ljudi, od tega 1298 v Ro- £ ^^^^''^i- Lani jim je uspelo Lcutno zmanjšati tudi bolez- [(J^- ki §0 bile s 7,4-odstotno tii^IJ^io najnižje v zadnjih dese- 1 f^avorin Škrinjarič tudi za le- r napoveduje nova vlaganja v L^^^obitev proizvodnje in širi- f ^""ga ter še boljše rezultate poslovanja kot lani. Rast naj bi se sicer nekoliko umirila, raz- merje med domačo in tujo pro- dajo pa naj bi se spet še bolj povečalo v korist izvoza. V ste- klarni namreč načrtujejo, da bodo letos prodali na tujem še za dobrih 8 milijonov dolarjev več izdelkov, pri tem pa na povečanje prihodkov računajo tudi doma. V poslovnih načrtih za letos so predvideli 355 mili- jonov tolarjev čistega dobička, ki pa naj bi ga glede na trenutne razmere na trgu ustvarili že v štirih mesecih. S tem in z lan- skim dobičkom bodo v celoti pokrili staro izgubo. Med hčerinskimi podjetji Da- vorin Škrinjarič še posebej pou- darja uspešno poslovanje Ro- gaške Cristallo v Italiji, ki ima v celotni prodaji steklarne 10-od- stotni delež. Medtem ko je dru- gim izdelovalcem kristala lani v tej državi prodaja padla za 10 odstotkov, so jo slatinski ste- klarji povečali kar za 25 odstot- kov in ustvarili za 158 milijonov lir kosmatega dobička. Italijan- sko podjetje, ki ima zelo dobro organizirano potniško mrežo, je uspešno tudi letos, saj je prodajne načrte preseglo že za skoraj polovico. Škrinjarič je za- dovoljen tudi s prodajo v Grčiji in Braziliji, kjer ponujajo izdel- ke iz Rogaške Slatine pod lastno blagovno znamko. V petih le- tih, pravi, naj bi z imenom Ro- gaška Crystal prodali v svetu 40 odstotkov svojih izdelkov. Steklarna Rogaška je te dni podpisala pogodbo o prevzemu podjetja Samobor Kristal, ki je bilo v sedemdesetih letih njen največji tekmec, pred tremi leti pa je šlo v stečaj. »Za to steklar- no na Hrvaškem se zanimamo že nekaj let, pred kratkim pa sta stečajni senat in upniški odbor le sprejela naš program ponov- ne oživitve proizvodnje, ki ga podpira tudi hrvaško ministrs- tvo za gospodarstvo,« je pove- dal Davorin Škrinjarič. »Za za- četek bomo zaposlili deset bru- silcev, v drugi polovici leta pa bomo obnovili del proizvodnje, ki je sicer tehnološko že krepko zastarela.« Steklarna bo letos na Hrvaškem razširila tudi svojo prodajno mrežo. V kratkem bo podpisala pogodbo o nakupu 250 kvadratnih metrov velikega lokala na zagrebški Ilici, še pred poletjem pa naj bi lastne ali franšizne prodajalne odprla še v Splitu, Osijeku, na Reki in v Dubrovniku. Steklarna bo do konca letošnjega avgusta uredi- la tudi svoj nov poslovni center v središču Rogaške Slatine, kjer bo imela poleg prodajalne še manjši razstavni prostor. JANJA INTIHAR Davorin Škrinjarič Vrednostni papirji delniških družb 8 KUITURA Od Kosobrina do Cince Marince Jana Milans|y o sviQ|em Jvl^^^ Ježkom Minuli teden so v žalski knjižnici gostili Jano Milčin- ski, ki je velik del svojega živ- ljenja preživela v zakonu s po- kojnim Franetom Milčinskim Ježkom in spisala tudi knjigo spominov Moje življenje z Jež- kom. Znan humorist, ki se je zapisal v srce slehernega Slovenca, očit- no živi še naprej v knjigah, pe- smih, songih... čeprav o njem samem ni bilo kaj dosti znanega. Gospa Jana je v Žalcu povedala, da jo je k pisanju spominov nagovoril Ivan Sivec. »Najtežje se je bilo odločiti, kaj bo zanimi- vo tudi za druge ljudi, ne le zame,« je pripovedovala Jana Milčinski, ki je v knjigo vpletla tudi več Ježkovih pesmi in misli. »Sicer je bil Ježek za daljše tek- ste preveč len, verjetno pa tudi ni imel prave volje, da bi napisal kaj o sebi.« Ljubljančanka V senci Gospa Jana je prav tako kot Ježek »dišala po Ljubljani«, saj sta bila oba rojena v samem središču mesta. Ljubljana je bilo njuno mesto - nikjer drug|e se ne bi dalo tako lepo živeti. Nekaj časa sta zakonca Milčinski živela tudi na Mirju, na Bledu pa pre- življala počitnice. »Kljub vsemu sem navadno ostajala v Franeto- vi senci. Je bil pač bolj pomem- ben in priljubljen kot jaz. Sama sem ostala doma in skrbela za otroke, dom in moža. Zaposlila sem se šele potem, ko sta otroka dorasla. Zato se nisem nikoli naučila govoriti in tudi danes mi besede ne gredo zlahka z jezi- ka,« je omenjala Jana Milčinski, ki pa se je s svojimi deli prav tako zapisala v slovensko umet- nost. Napisala je namreč več radijskih iger, številnih vzgojnih sestavkov, scenarijev, vsa dela pa so na nek način povezana z otroki. Zadnje delo, knjigo Moje življenje z Ježkom, pa je tudi precej avtobiografsko obarvano. »Na Franetovo življenje je zelo vplival oče, znan pisatelj in sod- nik Fran Milčinski,« je z nizom spominov pričela gospa Jana. »Oče je bil po eni strani vesel, ker je imel Frane takšne talente, po drugi strani pa ne, ker je vedel, da je umetniški kruh tanko re- zan. Ko je zbolel, je materi naro- čil, da se Frane mora odločiti za pošten poklic. Sicer je upošteval očetovo voljo, vendar ni uspel ne na pravu ne na slavistiki, saj je že kot mlad fant sodeloval v zabav- nih večerih. Sicer je bil Frane zelo navezan na očeta.« Prvič sta se bodoča zakonca srečala v ljubljanski gostilni Lov- šin, kjer se je zbirala pisana druščina umetnikov, prijateljev in zabavljačev. »Bil je nepopisen večer, saj sem v gostilni posluša- la samo lepe slovenske besede. Ježek je igral na kitaro, prepevali so narodne pesmi...« je obujala spomine gospa Jana. Srečanja so se nadaljevala, dokler v Ljublja- no niso vkorali Italijani, ki so Ježka (na Vrhniki je rekel, da se bo že še videlo, kdo bo zmagal v tej vojni) zaprti v enega italijan- skih zaporov, leto dni pa je v Ježku zapustilo neizbrisane sle- dove. »Jetnišnico je zidal nek arhitekt s Sicilije, ki ni vedel, kaj sta sneg in mraz. Frane je resno zbolel, zato so ga po letu dni poslali domov in obisk v bolni- šnici je pomenil nadaljevanje najinih srečanj,« se je še po toli- ko minulih letih šarmantna gos- pa nasmehnila spominom. »Starši so imeli zame drugačne načrte. Ježek je bil sicer že uve- ljavljen umetnik, vendar pa je bilo to za življenje in družino slab kapital. Starši niso bili nav- dušen in dolgo sem oklevala, preden serp priznala, da' se mi- sliva poročiti. Vse skupaj se je dobro izteklo in pripravili so nama res lepo poroko: s kočijo sva se peljala v frančiškansko cerkev, kjer je na orgle igral Uroš Krek, zraven je bil tudi Samo Hubadv To je bilo leta 1944, in čeprav je bil vojni čas, sem imela belo obleko... Dan po poroki sva odšla na poročno potovanje na Rožnik,« se je pošalila gospa Ja- na in vezala nit pripovedi z do- godki iz Ježkovega življenja. Vmes je na veliko veselje Jane, njenega moža in seveda vseh drugih prišel 9. maj 1945: »Ljub- ljana je bila v zastavah, ljudje so prepevali na cestah, partizani so prihajah v mesto.... Bilo je v resnici neskončno lepo po vseh vojnih letih, v katerih smo ne- nehno trepetali, kaj bo, ko so brneli avioni... Frane je že dan po osvoboditvi nastopil v radij- ski oddaji, potem pa so se nasto- pi kar vrstili - dan za dnem je hodil od brigade do brigade po celi Sloveniji,« je pripovedovala Jana in kot zanimivost omenila, da ji Ježek ni nikoli bral pesmi - našla jih je napisane s svinčni- kom na navadnem' papirju na različnih mestih, včasih tudi v postelji. V službi ljudi Milčinskima sta se rodila dva sinova, Matija in Matevž, ki jima je bil Ježek skrben oče, kadar je imel dovolj časa. »Otrok ni nikoli kregal, vendar če je imel veliko dela, smo hodili po prstih okrog sobe, sam pa tudi ni spal ne jedel. Res je, da smo bili veliko sami, saj je kar naprej potoval okoli, bil pa je tudi veliko po bolnišnicah. Otroka sta imela ra- da očeta in ga spoštovala,« je odprta novo stan v knjigi Ježko- vega življenja. Gospa Jana se danes ponaša s šestimi vnuki, od katerih nekateri že stopajo po dedkovih stopinjah. Še veliko utrinkov, drobnih radosti in dogodivščin je v četrt- kovem večeru nanizala Jana Mil- činski, vseskozi pa v ospredje postavljala Ježkovo naklonje- nost do ljudi, ki jih je želel zaba- vati. »Nikoli ni vprašal za hono- rar, delal je zaradi svoje želje po ustvarjanju in za ljudi, ki pa so mu to ljubezen vračali. Povsod, kamor je prišel, je bil v središču pozornosti.« Med njegovimi najbolj znani- mi deli je Jana Milčinski omenja- la Zvezdico Zaspanko, še pose- bej pa opisala čas, ko je z Jože- tom Galetom snoval scenarij za Kekca in v katerem je igral v nepozabni vlogi Kosobrina. Si- cer je igral še v drugih sloven- skih filmih, najraje pa je imel neposreden stik z občinstvom. Ježkovo življenj je precej zaz- namovala bolezen in v zadnjih letih je bil njegov največji užitek, ko sta se z ženo odpravljala na krajše ali daljše ture po Sloveni- ji... Še več podobnih spominov se je pletlo v žalski knjižnici, kjer so večer z Ježkovimi šansoni obogatili Alenka Lesjak in njeni prijatelji; odlična moderatorka, vodja žalske knjižnice Irena Štusej, pa je v pogovor vpletla tudi veliko Ježkovih pesmi, cita- tov in misli. Za konec je zazve- nela pesem Cinca Marinca in že se je nekje v daljavi pojavila silhueta Franeta Milčinskega Ježka, kakor ga je predstavila žena Jana. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Med pogovorom v žalski knjižnici. Z leve Irena Štusej, Jana Milčinski in Alenka Lesjak s prijatelji. Pesnik in igralka v Knjižnici Velenje bosta danes, 16. marca ob 19. uri, zakonca Darja Reichman in Iztok Osojnik pripravila pesniš- ko gledališki večer. Iztok Osojnik je književnik, pesnik, slikar in prevajalec, dejaven še na številnih drugih področjih. Darja Reichman, svoj čas je nastopala v SLG Celje, je članica Prešernovega gledališča v Kranju. Doslej je oblikovala več kot trideset gledaliških vlog in igrala v več celovečernih filmih. KL Obrazi litvanske umetnice v Likovnem salonu Celje se do konca meseca predstav- lja litvanska umetnica Egle Rakauskaite. Predstavitev v Celju so pripravili v sodelovanju z Moderno galerijo iz Ljubljane. Egle Rakauskaite prihaja iz Litve, velja pa za eno tistih umetnic vzhodne Evrope, ki je v zadnjih letih postala zanimiva tudi za tako zaželeni »zahodni« pogled. To je dosegla predvsem s performansi, v katerih je uporabljala svoje telo in so posneti z video kamero brez zunanje pomoči. Razstavljanje po svetu je njeno zanimanje preusmerilo v komentiranje ljudi, situacij, pa tudi v hladno analizo lastne- ga položaja umetnice v spremenjenih okoHščinah. V Likov- nem salonu je med drugim na ogled njen video Obrazi/ Faces, ki ga je prvič predstavila na lanskem beneškem bienalu. Projekcije video del Egle Rakauskaite so do 1. aprila v Likovnem salonu na ogled od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah pa med 10. in 12. uro. IS Vojko Kumer v Mestni galeriji Riemer Osrednji gost petkovega večera v Mestni galeriji Rie- mer v Slovenskih Konjicah bo Vojko Kumer iz Malahor- ne pri Oplotnici, član Likov- ne sekcije Slovenske Konji- ce. Rojen je leta 1957 in je po poklicu mizar. Sicer pa je že od šolskih let naprej predan barvam in čopiču in kot lju- biteljski slikar že močno presega amaterske okvire. Prihaja z izborom svojega obsežnega opusa olj na plat- nu; predstavil pa se bo kar s tremi temami - najprej s por- treti, nato z njemu še posebej ljubimi krajinskimi slikami in na koncu še z akti, naslikani- mi z njemu lastno metodo. Čeprav samouk, Vojko Kumer prerašča v vsebolj samosvoje- ga samoniklega zapisovalca li- kovnih podob. Vojko Kumer se v svojem duhovnem in umetniškem svetu spoštljivo sprehaja na robu med amaterskim in pro- fesionalnim in s svojim odno- som naslikanih del z ljubezni- jo, s katero se jim posveča čustveno in vizualno, pribli- žuje oni drugi strani umetniš- kega razumevanja. Razstavo bodo odprli jutri, v petek, ob 19. uri, ob skladbah pianistke Marjane Weingeri in violinistke Vesne Čebal. AB ZAPISOVANJA Branje televizije Zelo zanimivo! Ves čas smo bili mnenja, da bralna kultura upada zavoljo hitrega načina življenja, zavoljo precej do- stopnejše in prijaznejše tehno- logije, ker je svet, v katerem živimo že povsem vizualizi- ran, ves čas smo skratka misli- li, da bralna kultura upada zaradi socioloških razlogov. Pa smo se motili. Menda. Slovenski andragogi so ugo- tovili, da je za tako nizek nivo bralne kulture na Slovenskem in bojda ne le na Slovenskem, krivo še vse kaj drugega. Še vse tisto, kar ni sociološkega izvo- ra. Zapletene oblike črk, deni- mo, ki so narejene iz koščkov kroga in črt, ki jih je treba pretvoriti v črke in stavke. Hmm. Kar ob tem, da je vse skupaj treba prevesti še v spo- ročilo, znese približno pol mi- lijona možganskih operacij. Veliko več, kot pa jih zmorejo najsodobnejši računalniki. In veliko več, kot jih zmore tisti junak v zamaščeni beli mor- narski majici, ki nemo bolšči v televizijski ekran, s steklenico cenenega viskija v levi in z zelo drago cigaro v roki, iz filma Natural Born Killers. In veliko več, kot jih zmore slovenska šahovska velemojstrica Kiti Grosar, pa naj še tolikokrat premaga tistega svojega ša- hovskega računalnika. Kaj hočem povedati? Če ver- jamemo in če slepo sledimo izsledkom andragogov, potem rajši gledamo televizijo in na- daljevanke latinsko ameriške- ga porekla izključno zato, ker so naši možgančki »premajh- Piše: TADEJ ČATER ni«, da bi zapopadli tudi ge. Potem nam je ljubša te med Olimpijo in Olimpi som samo zato, ker so možgani »prešibki«, da b popadli tudi kakšnega Un ta Eca in njegovo Foaca nihalo, Umberta Eca in n vo uspešnico V imena o (Hja, težko verjamem, d uspešnico, ker nikakor n za Visoško kroniko Ivana carja). Lepo vas prosim; če je i mn ljubše pogledati Pike gavičko preko televiziji ekrana, kot pa prebrati k Astrid Lindgren, mu je p ljubše. Če je nekomu I oditi zvečer v kino, kot pa v roke-Bertolda Brechta, i pač to ljubše. Pa to še ne p ni, da je njegov mozgi trust tako zelo na ničli, t sposoben brati. Niti čase Niti telefonskega imenika horoskopa. Niti oglasov, reklam, ki jih dobi v p nabiralnik. Pa se reklam nimo berejo. Poznam ljudi, ki v živ dejansko niso prebrali ve sto knjig, reklame pa ven berejo. Redno. Zelo n Vsak propagandni letak študirajo in preračunavaji se splača kupovati. Si lahko predstavljate, h možganskih operacij je pi no, ko je vse to treba pre nati še s stanjem na tek računu? Kakorkoli, resda vrstne reklame berejo p življenjskih razmer, pa ve bralna kultura ni na psu to me nihče ne bo prepriči Če hočete; knjižnična soja je vedno večja. Vedn je ljudi, ki se vpisujejo v niče, ki si v knjižnicah s jajo knjige. Pri čemer j tudi to, daje vse manj tisi knjige kupujejo, da je pi knjigo vedno težje. Čemi ni nujno vzrok to, da neradi beremo. Morda pa je vzrok v »ki politiki«, v odnosu drža knjige, v »knjižni zakoi ji«. Knjiga je pač obdav Kot je obdavčeno tako vse, kar se nam v razi trgovinah ponuja. In da primerna je vselej tudi Izposoja pač ni obdavčeni prvo. In kot drugo; v knji Je napisana v domačem, v slovenskem jeziku, ne mo več nacionalne same sti. Ne zato, ker nam je z stavitvijo lastne državno bi bilo potrebno več i marveč zato, ker je naci na samozavest kot vsake ga samozavest zvedeni skupni imenovalec dena preživetja. V tem konteki se je treba danes obračat hitro in še hitreje reagira veti hitro, skratka. Česai pa knjige ne omogočajo. KULTURA 9 Veseloigra V Šempetru gledališka skupina pod Itriljem kulturno umetniš- kega društva Grifon Šempe- L je pretekli petek predsta- veseloigro v dveh delih gandez-vous« in »Podlaga Jjkonske sreče«. Prvi del je papisal Anton Medved, dru- ga pa Jakob Alešovec pred približno sto leti. '^Igri opisujeta tedanji meš- čanski svet, ki hrepeni po fonianliki in uglajenosti; za- jiieiijave ljudi in spletkarstvo služabnic pa privedejo do j,oniičnih zapletov, ki se srečno končajo. Igri je režira- J3 Vera Kalčič, finančno pa 5ta predstavo podprla Tek- jjjlna tovarna Prebold in SIP Šempeter. ; Skupina namerava igro i predstaviti tudi v drugih kra- lj iili ter z njo sodelovati na e občinski gledališki reviji in l na med območnem gledališ- '|(em tekmovanju. 'B. K. Hospic Hospic je mednarodni program celostne oskrbe umirajočega bolnika in njegovih svojcev. V Sloveniji program hospica izvaja Slovensko društvo Hospic, ki je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija. Sestavljajo ga zdravstveno osebje in številni prostovoljci. Brezplačno nudimo spremlja- nje hudo bolnih in umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, individualna svetovanja v času umiranja in žalovanja ter organiziramo skupine za samopomoč žalujočim. Uradne ure so vsako sredo od 17.-19. ure, telefon 486-011. Vse informacije dobite vsak dan v večernih urah na telefon 443-342. Slovensko društvo Hospic V Galeriji savinjskih likovnikov. Galerija z dušo s petkovo slovesnostjo in odprtjem Galerije savinjskih likovnikov v Savinovi hiši je Žalec postal osrednje kul- turno žarišče Spodnje in Zgornje Savinjske doline. V galeriji se s po enim de- lom predstavlja 19 umetni- kov, ki jih poleg ljubezni do umetnosti druži to, da so na nek način zrasli s Savinjsko dolino ter da so akademski likovniki ali člani društva li- kovnih umetnikov. Umetniki so svoja dela podarili ali po- sodili, v prihodnje pa namera- vajo Galerijo savinjskih likov- nikov še dodatno bogatiti. V galeriji so razstavljena dela Andreja Ajdiča, Adija Arzenš- ka, Terezije Bastelj, Antona Hermana, Gorana in Jožeta Horvata-Jakija, Doreta Kle- menčiča-Maja, Slavka Krajn- ca, Jožefa Muhoviča, Vlada Novaka, Željka Opačka, Da- rinke Pavletič-Lorenčak, Ire- ne in Ervina Potočnika, Ed- varda Salesina, Rudija Španz- la, Veljka Tomana, Alojza Za- volovška in Jelice Žuža. Galerijo si je ogledal tudi slovenski predsednik Milan Kučan, ki na slovesnosti v Do- mu II. slovenskega tabora ni sprejel pobude žalskega žu- pana o izdelavi svojega por- treta za predsedniške prosto- re. »Razstavljene umetnine izražajo dušo ljudi, ki živijo v Savinjski dolini - s tem pa izražajo tudi dušo slovenskih ljudi in slovenske pokrajine. Želel bi, da se vsi skupaj več- krat obrnemo k tej duši,« je izrekel predsednik Kučan, ki je izrazil še željo po spoštova- nju, tolerantnosti in odgovor- nosti za prihodnost slovens- tva. V programu, ki je obogatil petkov večer v dvorani 11. slo- venskega tabora, so sodelo- vali Godba na pihala Zabuko- vica, Savinjski rogisti. Savinj- ski oktet, Andreja Zakonjšek in Irena Kralj, Karli Gradišnik ter Anka Krčmar in Marlen Premšak; v imenu umetnikov pa se je vsem skupaj zahvalil Alojz Zavolovšek. U. SELIŠNIK Foto: T TAVČAR Dvorci in gradovi Slovenije Na svetovni turistični borzi ITB, ki se je včeraj zaključila v Berlinu, je Slovenska nacionalna turistična organizacija tujemu trgu predstavila katalog Gradovi in dvorci na Sloven- skem. Katalog je izšel v nakladi 30 tisoč izvodov, na voljo je v slovenskem, nemškem, italijanskem in angleškem jeziku, v njem pa je predstavljenih 31 slovenskih gradov in dvorcev, z našega območja gradovi Velenje, Celje in Podsreda. Ob katalogu je bila v Berli- nu grajsko obarvana tudi ce- lotna predstavitev Slovenije, saj so bili informatorji oble- čeni v grajska oblačila, vin- ske karte in imena razstav- ljavcev pa natisnjena v sred- njeveškem slogu. Slovenski razstavni prostor so krasile podobe gradov Bled, Bo- genšperk, Ljubljana, Mokri- ce, Otočec, Podsreda, Predja- ma, Ptuj in Velenje, obisko- valci pa so si v spomin na Slovenijo pri mojstru Janezu Rozmanu na Gutenbergovi preši lahko odtisnili motiv slovenskega gradu iz Valva- sorjeve Slave Vojvodine Kranjske. V katalogu Gradovi in dvorci na Slovenskem je predstavljenih vseh 17 gra- dov, vključenih v Združenje gradov na Slovenskem, ob njih pa še ostali zanimivejši in privlačnejši gradovi in dvorci. Izdajatelje je tokrat bolj kot zgodovina in pomen gradov v preteklosti zanima- la vloga dvorcev in gradov kot pomembnih turističnih in izletniških točk v Sloveniji. Bralec tako med drugim iz- ve, ali ima izbran grad resta- vracijo aH ne, je v njem ure- jen hotel, galerija ali muzej in skozi katere stalne ali obča- sne razstave in koncerte živi, ob tem pa seveda še za os- novne podatke, naslov, odpi- ralni čas gradu ter ponudbo bližnje okolice. IS Jubilejni koncert ob 80-letnici moškega pevskega zbora Kajuh iz Velenja, ki ga vodi Janez Kolerič. Jubilej Kajuhovih pevcev ^.^ veliki dvorani glasbene šole v Velenju je ' ^ petek zvečer jubilejni koncert Moškega J^^skega zbora Kajuh iz Velenja, ki je s ^^^^stavitvijo najžlahtnejših pesmi obeležil ^mdeseto obletnico delovanja. je pognal iz predvojnega Kulturno pros- ^ &d društva leta 1920, po drugi svetovni (j'!' pa je dobil ime po partizanskem pesniku j^^'^ Destovniku Kajuhu. To ime nosi še danes drugimi prepeva tudi njegove najžlaht- pesmi. Prvemu pevovodji Franu Korunu j^^jjskemu so sledili številni zborovodje, '^ii med njimi je Janez Kolerič, ki je v prepevanje in stil vnesel precej pevske svežine. Čeprav zbor poje doma in v tujirtti je osrednji poudarek v njihovem repertoarju domača, slo- venska in Kajuhova pesem, precej dobro pa se spoznajo na umetniško izvajanje, o čemer priča tudi srebrno odličje za zborovsko petje v Sloveniji, ki so ga prejeli ob tej jubileju. Ob slovesnosti je nastopil tudi Mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja, ki ga vodi Anka Jazbec, pevcem pa se je pridružilo tudi veliko dolgolet- nih članov zbora, predsednikov ter predstavni- kov prijateljskih pevskih skupin iz Šaleške doline in drugod. JOŽE MIKLAVC PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG: Ana in kralj, ki je padel iz pravljice 16. 4. ob 10.30 za abonma 3. šolski in izven in ob 16. uri za abonma Čebelica in izven; Ko pride zvezda 18. 3. ob 10. uri, za abonma družinski lutkovni in izven; Ubijalci muh 18. 2. ob 17. uri za abonma sobota po- poldan in izven, 20. ob 11.30 za abonma združeni mladin- ski; Alisa, Alica 18. 3. ob 20. uri na Odrupododrom, za abonma in izven, 20. in 21. 3. ob 20. uri za abonma in izven na Odrupododrom. Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini 19. 3. ob 15.30 igra Štirje letni časi. Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec 16. 3. ob 17. uri lut- kovna predstava Ko pride zvezda, za Cicibanov abonma in izven. Lutkovnega gledališ- ča Maribor. Dom kulture Velenje 17. 3. ob 17. uri lutkovna predstava Prihaja cirkus, za Pikin abon- ma in izven, Lutkovnega gle- dališča Maribor. Osnovna šola Hruševec- Šentjur 21. 3. ob 17. uri Igrica o zajčku, ki je izgubil ključek, dramske skupine OŠ Hruše- vec. Osnovna šola Frankolovo 17. 3. ob 19. uri gledališka igra Čudežni pisalni strojček. " KONCERTI Kulturni center Laško 16. 3. ob 19.30 koncert ansamb- lov iz Laškega z naslovom »Vigred v Kulturnem centru«, 17. 3. ob 19.30 koncert komor- nega zbora Perpetuum Jazzi- le. Zdravilišče Laško 16. 3. ob 20. uri koncert ženskega pev- skega zbora Zarja iz Celja. Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec 20. 3. ob 19. uri kon- cert Adija Smolarja. Osnovna šola Štore 22. 3. ob 19.30 jubilejni koncert Vo- kalne skupine Kompolčani, ob 15-letnici delovanja. Večnamenska dvorana Zreče 19. 4. ob 16. uri dobro- delni koncert v organizaciji Karitas Zreče. RAZSTAVE Savinov likovni salon 17. 3. ob' 19. uri otvoritev razstave likovnih del ljubiteljskih us- tvarjalk Spodnje Savinjske doline. Muzej novejše zgodovine razstava fotografij - Janko Ca- hon in Ivan Strmole, do 19. 3. Razstavišče Kulturni cen- ter Laško Ferdo Mayer. Župnijski center Sv. Duh fotografije z. naslovom Lepo- ta znamenj v Savinjskih go- rah, Cirila Velkovrha. Galerija Volk Celje slike članov Celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda, do 7. 4. Galerija Velenje Almira Bremec. Galerija Riemer Slovenske Konjice razstava ilustracij Mojce Cerjak. Hermanov brlog Mamut v Hermanovem brlogu, do 30. 4. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje, do 28. 5. Galerija Borovo Stanislav Petrovič - Čonč, do 3. 4. Terme Zreče (avla) razsta- va fotografij »4-letni časi« Jan- ka Kovačiča, do 26.3. Pošta Celje Jožica Sefarn, do 31. 3.; gostišče Migo 5 Celje Vojko Volavšek, do 1. 4., Mladinski center Borut Hlu- pič - Holland; avla hotela Štorman Vojko Babic, do 26. 3., Optika RR Celje Vlado Re- čelj - Ver, do 6. 4. OSTALO Dvorana krajanov Zagrad 17 3. ob 17 uri prireditev pos- večena materinskemu dnevu in dnevu žena. Narodni dom Celje 16. 3. ob 17 uri predavanje »Kaj nam znanost lahko pove o lobanjah grofov in knezov Celjskih«, mag. Zvonke Zupa- nič Slavec. Muzejske ustvarjalne de- lavnice 16. in 21. 3. ob 10. uri Pomlad na keramiki, v izved- bi Nataše in Saše Rus - izdelki domače in umetnostne obrti Kerus, Kasaze. Knjižnica Velenje 16. 3. ob 19. uri kulturni večer z Izto- kom Osojnikom, pesnikom in Darja Reichman, igralko. Dom kulture Velenje 22. 3. ob 19. uri predavanje alpinista Tomaža Humarja, z diapoziti- vi. Zdravilišče Laško 20. 3. ob 20. uri predavanje o potepu po Afriki, Keniji, Tanzaniji, otoku Zanzibar..., Francija Horvata. Kulturni dom Šentjur 17 3. ob 18. uri prireditev za star- še Mavrični splet besed. Kulturni dom Ponikva pri Grobelem 17. 3. ob 18. uri proslava ob materinskem dnevu. Gasilski dom Dobrina 18: 3. ob 18. uri prireditev v poča- stitev materinskega dne. Osnovna šola Dramlje 20. 3. ob 15. uri prireditev za ma- me. Mladinski center Celje 16. 3. od 18. do 20. ure delav- nica windows in office, ob" 20. uri predstavitev knjige Svetlobni križi in drugi ču- deži; 17 3. od 15. do 18. likovna, od 18. do 20. agleš- ka delavnica, ob 18. uri okrogla miza »Nova politika drog« in ob 20. uri celjski improvečer »Demokratične legende v živo«; 18. 3. ob 20. uri Impro klub Ljubljana, ob 22. uri koncert Jama Sessio- na; 20. 3. od 15. do 18. ure ustvarjalna delavnica, od 18. do 20. ure nemška delavni- ca; 21. 3. od 18. do 20. ure osnove AutoCAD in Geniu- sa; 22. 3. od 18. do 20. ure osnove AutoCAD in Geniusa ter nemška delavnica. ] 10 TEMA TEDNA Poslednji mit viteške lobanje HH| Renesansa celjskih grofov v luci dela treh povsem različnih ustvarjalcev: lustosinje, doktorice meiicine in slikarja Ljubezenska zgodba Veronike Deseniške, obtožene čarovništva in utopljene na gradu Ojstrica, je vtisnila romantični mit zgodovini poslednjih vitezov, ki so segli po treh zvezdah na modrem polju. O celjskih grofih, njihov zadnji moški potomec je preminul pred več kot pol tisočletja, so se vrsto let kresala mne- nja zgodovinarjev. Prvi so jim pripisovali div- jo kri in razuzdanost, drugi so jih odkrivali kot sijajne diplomate, trgovce in finančnike. Spomin na Celjske so v slovenski javnosti obudila nova znanstvena spoznanja, izrečena na mednarodnem simpoziju pred dvema leto- ma, tem pa je sledila odmevna razstava, ki jo je obiskalo že več kot petnajst tisoč ljudi. Tri ustvarjalce je srednjeveški mit vodil v odstira- nja in ohranjene domnevne lobanje zadnjih grofov so dobile imena ter obraze. .aai|i||||i|fii|if|iijij|iiiii^ Doslej najobsežnejša razstava o celjskih grofih je požela rekorden obisk, kakršnega v Pokrajin- skem muzeju v Celju ne pomnijo. Zapreti so jo načrtovali konec novembra lani, na dan, povezan z dogodkom, ko so celjske grofe v Pragi leta 1436 povišah v državne kneze. Med Slovenci vlada izjemno zanimanje za sijaj prve zares pomembne plemiške rodbine na slovenskih tleh in zato bo na novo odkriti košček viteškega sveta na ogled še do konca maja. Celjski, po svoji veljavi enakovredni tekmeci Habsburžanom, so postali tudi maturi- tetno vprašanje. Legendarna rodbina je imela v lasti več kot sto gradov, njena najemniška vojska je štela več kot dva tisoč mož, svoj vpliv v evropskem prostoru pa je še povečevala z bistro ekonomijo porok. Kar tri Celjanke so postale kraljice in so sedle na vladarski prestol. Dinamični scenarij Muzejska svetovalka iz celjskega Pokrajinske- ga muzeja Rolanda Fugger Cermadnik je pos- vetila dve leti intenzivnega avtorskega dela pri- pravam na postavitev velike razstave o Celjskih, ki jo je sprva videla v dokaj nasprotnem scenariju od sedanjega. Profesorico zgodovine namreč mikajo postavi- tve, ki ne sodijo v reden koncept. Rada ima izziv drugačnosti, kar je leta 1994 dokazala s svojim najljubšimi projektom Prosimo, dotikajte se pred- metov. V vsakem muzeju je otipavanje eksponatov prepovedano, a ona je postavila na dotik preteklost iz rimske Celeje in spremna besedila ponudila v Brailleovi pisavi. Rolanda Fugger Germadnik v prostem času širi svoj rožni vrt z avtohtoniini slovenskimi rastlinami in uživa ob potonikali in jasminu, a najdlje ob visokih kozmejah, ki ženski duši v vetru in mrazu nežno cvetijo na pragu zime. Ideja se ne ozira nanjo, prileti okoli vogala med prekopavanjem zemlje, sanjarjenjem ali pogovo- rom. Iskrivost je dobra. V postavitvi, o kateri govori z navdušenjem, je pred petimi leti skupaj s Tatjano Badovinac razkrivala celjsko meščanstvo v provinci v 19. stoletju. To je bila razstava, ki jo obiskovalci pomnijo po provokativnem pristopu žive scene, zasnovane na ideji mlade skupine Novi kolektivizem. V muzeju je plahutalo ducat ptic, na stenah pa so zdela sveža jabolka. Naklonjena posebnostim, si je Germadnikova tudi razstavo o celjskih grofih zamislila v dramatičnem vzdušju. Če bi obveljal prvi scenarij, bi bili Celjski predstavljeni kot vojaki, donatorji in gospo- darstveniki, a takšna postavitev bi terjala nepri- merno več rekonstrukcije, še zlasti če bi se odločili za multimedijsko izvedbo. Kustosa pri sleherni razstavi prizemlji zadnje dejanje, v kate- rem zaradi pomanjkanja denarja odpadejo prene- katere ideje. Na omejitve avtor mora pristati ali se razstavi odpovedati, meni Germadnikova. Odloči se tedaj, ko je opravil večino dela in ga čaka le še spopad z oblikovalci. Predračun projekta Grofje Celjski je znašal 70 milijonov tolarjev, a dinamični scenarij je država zavrnila in muzej je bil prisiljen postaviti razstavo z veliko manj denarja. Pred tem je Germadnikova navezala stike s številnimi evropskimi muzeji in lastniki zbirk ter preverjala na stotine namigov o morebitnih eksponatih. Pri izvedbi široko zasnovanega projekta je sodelovalo sedemnajst strokovnjakov iz domačega muzeja, Slovenije in tujine. V začetku aprila lani so ob zvoku fanfar odprli učinkovito, a klasično razsta- vo. Na ogled je temeljit kronološki prikaz življe- nja rodbine, ki ga dokumentirajo nekatere izjem- no dragocene listine, preslikave, rekonstrukcije in kopije, pridobljene iz muzejev v Avstriji in ZRJ, na Hrvaškem, Češkem in Poljskem. Avtorico razstave je najbolj navdušila presenetljiva najdba pečnice z grbom elitnega viteškega reda zmajev, odkrite v Budimpešti, ter upodobitev Ane Žov- neške, sposojene iz ene od avstrijskih cerkva. Obiskovalci si z zanimanjem ogledajo kopijo nagrobne plošče freisinškega škofa Hermana Kilavega, maketo knežjega dvora in posodice iz leta 1430, ki naj bi jih prinesel Ulrik 11. s svojega romanja v špansko Compostelo. Vedno znova so začudeni nad upodobitvijo Veronike Deseniške, mladenke s pordelimi in nič kaj gosposkimi rokami, ki jo je neznani umetnik naslikal v 19. stoletju in zaradi slikarjeve okornosti ne ustreza romantičnim predstavam. Razstava je slovenska uspešnica. Eden od obiskovalcev je po ogledu plačal grofom mašo v spomin. Brali so jo na prvi dan okroglega leta 2000. Govorica lobanj Največ pozornosti zbujajo izsledki večplast- ne znanstvene študije lobanj članov celjske dinastije, ki jo je v treh letih opravila dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštitu- ta za zgodovino medicine Medicinske fakulte- te v Ljubljani. Osemnajst lobanj je identificira- la s pomočjo interdisciplinarnih znanj medi- cinske stroke in jim ob poznavanju zgodovin- skih virov nadela tudi imena članov dinastije. »Somatska študija je pokazala, da pričujoče lobanje najverjetneje pripadajo eni družini, domnevno celjskim grofom. Somatski rezultati se v veliki meri ujemajo z zgodovinopisnimi, a genetska študija bo odgovor še dopolnila,« po- jasnjuje dr.^Zvonka Zupanič Slavec in čaka na rezultate genetske raziskave, ki je izredno dol- gotrajna, zamudna in draga. Vsem lobanjam je namreč odvzela vzorce in jih poslala v znameniti rimski laboratorij za paleogenetiko, kjer bodo z mitohondrijsko DNA analizirali, ali obstaja med lobanjami krvna povezanost po materini strani. V somatskem delu študije se je oprla na metodo epigenetike. Ta proučuje oblikovne dedne značilnosti, vidne na lobanjah. Podatke o podobnosti lobanj je dobila s pomočjo rentgen- skih posnetkov, ki so bili precej časa razobešeni na oknih njenega stanovanja v Kranju. »Oblika in velikost čelnih in zgornječeljustnih votlin (si- nusov) ter očesnih in nosnih votlin sta dedni,« pojasnjuje. Kakšnih devetdeset epigenetskih značilnosti na vsaki lobanji je primerjala z rezul- tati, dobljenimi iz obnosnih votlin, in na ta način določila pokojnikom spol in starost. Med osem- najstimi lobanjami je deset moških, šest ženskih in dve otroški. Značilnosti tudi kažejo, da so bili Celjski dokaj zdravi, čeprav so imeli pogosta vnetja ušes, obnosnih voUin in zob. Nekateri so bili zato škrbasti, naglušni in so trpeli za glavo- boli. Na osnovi opravljenih analiz ni mogla sklepati, ali so posamezni grofje imeli tuberku- lozo, raka ali kakšna kronična obolenja, ker se ta ne izražajo na lobanjaji. Paleopatološko štu- dijo je opravila v Pragi v sodelovanju s profesor- jem Strouhalom, pri antropološki pa je sodelo- vala z docentko Tatjano Tomazzi Ravnik. Med raziskavo se je posvetovala s svetovno priznani- mi strokovnjaki, tudi z dr. Petrom Gillom iz Birminghama, ki je raziskal posmrtne ostanke Romanovih, z nemškim profesorjem Paabom in avstrijskim znanstvenikom Szilvassyjem, ki sta identificirala človeka, najdenega v tirolskem le- deniku, ter z ameriško odkriteljico gena raka na dojki dr. Marie Clair King. V celjskem Narodnem domu bo danes, 16. marca ob 17. uri, dr. Zvonka Zupanič Slavec pripravila predavanje pod naslovom Kaj nam znanost lahko pove o lobanjah grofov in kne- zov Celjskih. Predavanje sta organizirala Uni- verza za in. življenjsko obdobje Osrednje knjižnice Celje in Pokrajinski muzej Celje. Z znanstvenico se bo pogovarjal prim. Franc Štolfa, dr. stom. Dosedanji rezultati študije so odmevali doma in po svetu in o njih so poročali tudi na CNN. Zupaničeva tudi presenetljivo zatrjuje, da je našla še živeče potomce celjskih grofov: »Po Barbari Celjski, ki se je poročila s kraljem Sigismundom Luksemburškim, obstaja dvajset generacij neprekinjena vrsta potomcev. Ta vrsta je neprekinjena po ženski strani, kar je za določa- nje po mitohondrijski DNA še posebej pomem- bno. Potomci so plemenite krvi in živijo v severni Nemčiji. Če bodo v Rimu uspeli dokončno sekvencirati izolirane DNA do >pravih<, jih bom skušala primerjati z dedno zasnovo še živečih potomcev.« Če ji bo uspelo dokazati dedno sorodnost in po šesto letih sestaviti pretrgano nit istovetnosti, bo ta študija primerljiva z dosežkom raziskave o Romanovih. Živi, kot pravi, polno življenje in lovi ravnotežje med medicino, glasbo in literaturo. Napisala in uredila je več knjig, posnela nekaj strokovnih filmov, prepotovala skoraj ves svet, sedem let vodi Kulturno uin^iško društvo v Kliničnem centru, raziskuje korenine zdravstva na Slovenskem, so- deluje v Unescovem projektu Umetnost v bolni- šnici in skrbi za tri odraščajoče otroke. Rentgenski obrazi Na študijo lobanj se je opri tudi umetnik, akademski slikar Rudi Španzel, ki živi in ustvar- ja v Ljubljani že več kot trideset let, odraščal pa je v spodnjesavinjski Zabukovici. »Vidite celjski grad skozi domače okno?« ga je pri štirinajstih vprašal profesor na sprejemnih izpitih. »Seveda!« se je gladko zlagal in opravičil prizor svi risarskega izdelka - pogled z mojega okna. ski so mu ležali na duši od nekdaj, in četudi izvedel za načrte dr. Zvonke Zupanič \31a\ katero sta pred štirimi leti po naključju si odpotovala v Padovo, bi jih nekoč gotovo i kal. Tedaj sta o velikih plemičih oba le razn la, znanstvenica je hotela razrešiti uganko m nih lobanj, slikarja je obsedla romantična r da bi jim vrnil obraze. Tako so Slovenci konec lanskega leta ( umetniško upodobitev šestih portretov, oc grafične liste, za katere posamezniki brez ra Ijanja odštejejo dvesto tisoč tolarjev. Prvi porterti - obrazi Friderika L, Friderika I Ulrika 11. - so nastali na osnovi zgodov resnice, rentgenskih posnetkov lobanj in č pometričnih meritev. Rudi Španzel pri de uporabil sodobne računalniške tehnike, saj j zdi tak pristop neoseben, pač pa si je bolj pomoči kakšnega maga, ki bi lahko vzpo stik z umrlimi. Z rentgenskih slik je 1 razbral višino čela, širino ličnic in nos korena ter višino zgornjega dela obrazi ostalih obraznih značilnostih pa je imela no vlogo slikar jeva intuicija. Kakšna je čeljust, je bil pokojnik zguban, je imel d( vitek vrat, svetlo ali temno polt, kakšni st barvi las in oči? Na mlečnem steklu osve mize je izrisal obrise lobanje na prozorni pa se nato lotil portretov. Pred tem projektom je Španzel, znan tudi po portertih na slove bankovcih, veljal za doslednega realista, nariše niti očesa, ne da bi ga videl. Po izidu gr; mape Celjskih so ga oklicali za dvornega sli Umetniško potovanje je trajalo dve leti in pn ga je v duhu misli španskega pisatelja, ki je i dejal, da so mrtvi tisti, ki nam ukazujejo. Portretirancem je dodal predmete, s k mi je poudaril njihov značaj. Za razlil< prvih treh portretov, pri katerih se je v o{ otipljivo raziskavo rentgenskih posnetke drugi trije izšli iz čiste intuicije. Najglob ga je dotaknila Veronika Deseniška, ki njegovi grafiki zgrabila meč za rezilo. V s jevi domišljiji sta našla obraze tudi po lep intehgenci razvpita kraljica Barbara Celjs Herman -11., najmogočnejši med grofi, portretov je ponujenih v kovinski gr mapi, ki simbolizira viteški oklep. Krna smrti Ulrika drugega, zadnjega potomca skih, ubitega na Kalemegdanu leta 145 Angleži izumili ognjeno orožje in sle( zaton viteškega oklepa. Tudi zato, za Rudi Španzel, so bili Celjski poslednji vi Že razmišlja o njihovi dinamični slit upodobitvi. Friderika vidi na konju, Her ob gotski lini z mečem v rokah, utof Veroniko ob koritu za napajanje živine, ze imajo, zdaj ga mika odstreti življenje. KSENIJA I Foto: GREGOR K Zgodovinarka in kustosinja Rolanda Fugger Germadnik je pripravam na razstavo Grofje Celjski posvetila dve leti življenja. Znanstvenica in publicistka dr. Zvonka Zu- panič Slavec je razkrila uganko domnevnih plemiških lobanj. Akademski slikar Rudi Španzel je Celjsi vrnil obrcLze. Izluščil jih je iz obrisov lol in čistega navdiha. NASI KRAJI IN UUDJE Izbrali smo srečno stotnijo Na morju je bilo v alcciji NT&RC doslej že 2700 kmečkih žensk s^i kmečkem turizmu Fatur mo 0^ zvokih ansambla 7. raj jgyesno izbrali 100 kmečkih jnsk, ki bodo sodelovale na 3 izletu kmečkih žensk na jiorje v organizaciji Novega lednika in Radia Celje. Letos jj^o prejeli 1069 prijav, največ [2občine Šentjur, in sicer 360. Iiidi tokrat se je na javnem i-ebanju zbralo veliko kmeč- kih žensk, med katerimi pa so i;evladovaie tiste, ki so z nami ebile na morju. Vse so hvalile iiše izlete, istočasno pa jim je jjo močno žal, da se jih zaradi pvil ne bodo smele več ude- fževati. Za nekaj trenutkov so idoma starejših v Šmarju pri- itljali tudi Anico Pevec s Slati- ijepri Ponikvi, ki je dala pobu- do za danes tako odmevno ak- cijo. Če je verjeti podatkom, zapi- sanim na kuponih, so naše letoš- nje potnice skupaj stare 5568 let ali v povprečju nekaj manj kot 56 let. Rodile so 282 otrok ali 2,B otroka na udeleženko. Med pot- nicami sta dve, ki sta rodili po sedem otrok, Ana Petek iz Zavr- ha 28 nad Dobrno in Hermina Tovornik iz Loke 12, Planina pri Sevnici. Najmlajša udeleženka bo 25-letna Zlatka Robič iz Pari- dola 30, Gorica pri Slivnici, naj- starejši pa sta dve, obe bosta letos dopolnili 87 let, Amalija Klinar iz Vojnika in Zofka Mo- gel iz Šmartna ob Paki. Na žrebanju so bili tudi pred- stavniki TD Dobrina s predsed- nico Danico Recko, ki so kmeč- ke žene povabili na drugo sreča- nje vseh udeleženk sedanjih iz- letov, ki bo 24. junija v Dobrini. Presenetili so tudi z razglednico Dobrine in tiskanim vabilom na to srečanje, ki je bilo že lani zelo dobro obiskano. Tako imajo na- ši izleti tri vrhunce: žrebanje, izlet in zaključek v Dobrini. Tudi letošnje žrebanje je bilo pod pokroviteljstvom župana občine Šentjur Jurija Malovrha, ki je v nagovoru obljubil, da se Tone Vrabl in Mojca Marot sta vodila žrebanje potnic za izlet 100 kmečkih žensk na morje na kmečkem turizmu Fatur v Slatini pri Ponikvi. bo 30. izleta tudi sam zagotovo udeležil. Slaščičarstvo Jelka z Dolge Gore lastnice Jelke Med- ved je presenetilo z veliko torto. Potnice so tako izbrane in pri- čakujemo njihovo potrditev, da bodo z nami potovale v petek in soboto, 14. in 15. aprila v Lucijo pri Portorožu, ob tem pa si bo- mo ogledali še Postojnsko jamo. Zadnji dan za dokončno prijavo je 5. april. Potujejo lahko le tiste, ki so izžrebane in ne njihove morebitne namestnice. Če bo katera sodelovanje odpovedala, bomo izžrebali drugo potnico. Potnice zdaj odštevajo dneve, ko se bodo odpeljale proti slo- venskemu morju. Tam je v naši organizaciji doslej bilo že 2700 kmečkih žensk, ki se jim letos pridružuje nova, srečna stotnija. TONEVRABL Foto: GREGA KATIC Zanimiva torta, ki jo je pripravilo slaščičarstvo Jelka Seznam potnic za 28. izlet 100 kmečkih žensk na morje Šentjur pri Celju: Marija '^c, Krivica 4, Prevorje; Majda *nar, Dramlje 25; Jožica Ča- % Lažiše 32, Dobje; Rozalija '^de, Razbor 7 a, Dramlje; Zof- ^ Drobne, Dobrina 3, Loka pri "smu; Angelca Gradič, Rifnik } Šentjur pri Celju; Marija '''l^enšek, Vodice 3, Šentjur; '^Ma Jurjec, Dobrina 36, Loka l^Žusmu; Valčka Kantužer, Pa- "'ol 34, Gorica pri Slivnici; Ma- 'i^ Kukovič, Trno 11, Kalobje; ^ana Pušnik, Planina 56, Pla- "•^3 pri Sevnici; Matilda Ribič, ;°^ruž 1, Šentjur; Zlatka Robič, jndol 30, Gorica pri Slivnici; ^^3Rožanc, Grušče 15, Dram- 1^'Jerica Salobir, Jelce 3, Gori- f pri Slivnici; Julijana Sehur, f^Protno 17, Planina pri Sevni- i|' Angelca Senica, Praprotrvo, '^■^'na pri Sevnici; Karolina Ša- ,|,'^°fi.Sele 13, Gorica pri Slivni- ['^''ančiška Šumrada, Primož ■^■Šentjur; Terezija Tanšek, Bu- 3^ 15, Gorica pri Slivnici; Her- "a Tovornik, Loke 12, Planina j'Sevnici; Stanka Valner. Vo- \jj 1> Šentjur pri Celju; Alojzija 'larinovec U, Dramlje; Mar- 3rJ 2urej, Marija Dobje 28, L^^ie; Darinka Žavski, Dro- Laško: Marica Beriožnik, Ži- gon 19, Laško; Marija Deželak, Velike Gorelce 15, Laško; Silva Hrastnik, Tevče 18, Laško; Jože- fa Hrovat, Ojstro 7, Laško; Roza- lija Kolar, Rifengozd 24, Laško; Dragica Krašovec, Škofce 2, Rimske Toplice; Pavla Klepej, Lažiše 1, Rimske Toplice; Fanika Lokošek, Olešče 47, Laško; Štef- ka Maček, Reka 20, Lrško; Neža Maček, Lahomno 44, Laško; An- tonija Rajh, Strmca 105, Laško; Vida Rezec, Konc 1, Rimske To- plice; Nada Šanca, Debro 6, Laš- ko; Štefka Trupi, Trobni Dor21, Laško; Jožefa Vrečko, Marija Gradec 75, Laško; Marija Zaje, Šentrupert 15. Celje: Stanislava Bezovšek, Arclin 66, Škofja vas; Slavica Breznik, Lopata 17, Celje; Majda Golihleb, Arclin 40, Škofja vas; Amalija Klinar, Celjska c. 14, Vojnik; Fanika Klinar, Prožinska vas 36, Štore; Jožica Kožuh, Ga- brovec, 10, Vojnik; Veronika Ker- ner, Zlateče 18, Nova Cerkev;^ Marija Kotnik, Trnovlje 28, Novai Cerkev; Fanika Marovšek, Lan-i dek 24, Nova Cerkev; Rozalija i Mlakar, Svetli Dol 17, Štore; Ma- rija Pihler, Klane 25, Dobrna; Marija Pinter, Vrba 26, Dobrna; Marija Pangeri, Štekličeva 9, Škofja vas; Ana Petek, Zavrh 28, Dobrna; Justika Stagoj, Višnja j vas 21, Vojnik. j Žalec: Cecilija Gržina, Ojstriša I vas. Tabor; Marija Janžovnik, Dobrovlje 17, Braslovče; Zofija] Nahtigal, Gotovlje 168, Žalec; j Ljudmila Pinter, Matke 49, Pre- bold; Olga Prungl, Studence 56, Žalec; Štefka Reberšek, Stopnik 7, Vransko; Ana Reberšek, Selo 7, Vransko; Jožica Sedminek, Zalog 16, Šempeter; Marija Stro- janšek, Dobrovlje 39, Braslovče; Marija Teržan, Matke 37, Pre- bold. Šmarje pri Jelšah: Marija Bla- zina, Tekačevo 49, Rogaška Sla- tina; Veronika Čakš, Cerovec 27 a, Šmarje pri Jelšah; Ana Čebu- lar, Gaj 6, Šmarje pri Jelšah; Danica Filipančič, Brezovec pri Polju 27, Buče; Marija Golež, Rakovec 8, Grobelno; Rozika Klobasa, Sedlarjevo 25, Buče; Cecilija Koren, Križan Vrh 23, Bistrica ob Sotli; Zinka Kajba, Babna Brda 12, Sveti Štefan; Marta Klakočar, Bistrica 7, Lesič- no; Slavica Mlaker. Predenca 17, Šmarje pri Jelšah; Terezija No- vak, Rimska cesta 10, Šmarje pri Jelšah; Štefanija Novak, Bodrež 18, Šentvid pri Grobelnem; Tilč- ka Ogrizek, Žagaj pod Bočem 18, Rogaška Slatina; Amalija Pa- žon, Mestinje 79 a, Podplat; Te- rezija Pere, Verače 32, Podčetr- tek; Zdenka Sivka, Virštanj 31 a, Podčetrtek; Ivanka Perkovič, Škofja Gora 13, Podčetrtek; Leo- poldina Strašek, Grobelce 7, Sve- ti Štefan; Darinka Vrhovšek, Bezgovica 7, Pristava pri Mesti- nju; Dragica Žličar, Sp. Mestinje 10, Pristava pri Mestinju. Slovenske Konjice: Jožefa Bornšek, Stranice 12, Stranice; Elizabeta Jug, Prepuž 9, Zg. Lož- nica; Jožica Zidanšek, Skedenj 11, Loče pri Poljčanah. Mozirje: Rezika Deleja, Trno- vec 12, Rečica ob Savinji; Nuša Korenjak, Poljane 32, Rečica ob Savinji; Olga Predovnik, Rade- gunda 10, Mozirje; Marija Pri- slan. Poljane 33, Rečica ob Savi- nji. Velenje: Vida Sredenšek, Lož- nica 3, Velenje; Zofka Mogel, Podgorje pri Letušu 15, Šmartno ob Paki; Nataša Golob, Florjan 165, Šoštanj. Ostale občine: Ljudmila Lu- bej, Zg. Sveča 18, Stoperce; Mar- jana Školč, Soča 110, Soča; Joži- ca Vovšek, Žabjek 21, Laporje. Pa kaj je s tem betonom, ljudje? Ne vem, koliko se je vas dotaknil spomladanski iz- bruh gradbene mrzlice, am- pak meni se zdi, da se prav pri vsaki hiši in vikendu in na vsakem vrtičku nekaj gradi. Kdor se loteva česa manjšega, zmeša beton kar v kakšnem gradbenem vedru, kdor želi kljub vsem mogo- čim montažnim variantam še vedno zgraditi hišo v potu lastnega obraza in lepo ope- ko za opeko, je pa menda odvisen od tistih hruškastih pošiljk betona iz kake beto- narne. Kaj je to, betonarna, se mi pravzaprav ne sanja kaj dosti, opažam pa, da je po Sloveniji pogosto pred met spora in jeze. Huda jeza Zdenka iz Mestinja, ki ni le- tela na betonarja, ampak na tiste, ki mu betonarne ne omogočijo, Zdenko jo pa v želji po novogradnji težko čaka, je bila kriva, da so se še moje možganske vijuge mal- ce razburile ... No, ja, Zdenkovega pisemca tokrat ne boste dobili na mizo, ker je strašno jezno in preveč osebno, težave so pa splošne, se mi zdi. In jih sploh nimajo samo v Mestinju, kjer pa so ga tako pobiksali, da so gospodu betonarju najprej prodali in- dustrijsko parcelo in cesto, zdaj mu pa ne dajo lokacijske- ga dovoljenja. Imajo jih v bliž- nji Pristavi pri Mestinju, kjer bi se radi že obstoječe beto- narne znebili. Imajo jih tudi v Lučah, kjer so krajani in ribiči najprej soglašali z načrtom za betonarno, potem so si pa pre- mislili. In imajo jih v Kozjem, kjer čakajo, da tamkajšnjo na črno zgrajeno betonarno po- vozi čas. Imajo jih koncu kon- cev tudi drugod po Sloveniji. Kot da so se Slovenci zarotili proti betonu. Kot da hoče be- ton osvojiti vsak košček Slove- nije. Kmečka pamet mi pravi, da mora biti v tisti gradbeni me- šanici kar nekaj zaslužka, saj se sicer ljudem ne bi ljubilo toliko prerekati, toliko potr- peti in nenazadnje toliko vla- gati, kot so pripravljeni vloži- ti nekateri. Kmečka pamet mi prav tako pravi, da nekaj smr- di v strahu ljudi pred betonar- ji - kako je mogoče, da ima večina naložbenikov mnenja strokovnih institucij, da vpli-' vi na okolje ne bodo presegli dopustnih meja, pa tem mne- njem ljudje ne verjamejo? Kmečka pamet - in Zdenko, seveda - mi tudi pravi, da je hudo čudno najprej neko ob- močje razglasiti za industrij- ^sko cono, potem pa po kvazi Piše: PIKA KUKERL demokratičnem načelu njen značaj pozabiti zaradi zapoz- nelih mnenj okoliških prebi- valcev. In končno se mi zdi, da ne gre za nič drugega kot za tisti trapasti pojav »ne na mojem dvorišču«, ki iz še ta- ko velikih ljudi naredi majh- ne sebičneže. Seveda: vsi podpiramo raz- mah gradbeništva v Sloveniji; vsi si želimo pločnikov ob vaških cestah; vsi bi radi svo- je poti posodobili; vsi smo za razvoj podjetništva; vsi pod- piramo urejanje novih indu- strijskih con, ki bodo dale podjetnikom nekaj volje in občini nekaj zaslužka; vsi smo za - ampak ne na našem dvorišču, lepo prosim! Naj gospoda, ki bi rada zaslužila, počne to v sosednji vasi ali pa na Marsu! A to, da kakšne druge reči bolj grobo posega- jo v naše življenje kot beto- narna? Pa kaj potem - tistega smo že navajeni! Ne, novega nočemo, v staro se ne vtika- mo! Pa pika. In kaj zdaj? Nič. Razglasimo vsa »svoja« območja za nedo- takljive bisere narave, poča- kajmo na sodne razplete in sanjajmo o kakšnem novem geniju, ki bo izumil nesHšno izdelavo popolnoma brezpra- šnega sredstva, ki bo nadome- stilo beton. Vmes pa nehajmo zidat. Pa bo! P.S.: Uporaba betona je kljub temu, da gre za menda najstarejši kompozit, v so- dobnejših različicah vendar- le stvar zadnjega, še ne pol- drugega stoletja. In nihče pravzaprav ne ve, kakšna je zares življenjska doba mate- riala, ki ga - tudi zato, da bi bila izdelava čim cenejša - v zadnjih desetletjih bogatijo z raznimi dodatki. In morda bo težava rešena kar po na- ravni poti, ko se bodo čez desetletja začele prve beton- ske mojstrovine sesedati kot hišice iz kart ... Potem bomo začeli spet postavljati lesene kolibe. In se bomo zraven silno borili proti žagam in lesarjem ... NASI KRAJI IN UUDJE Šola, ki vzpodbuja in ne pozna avtoritet V program Projektnega učenja mladih je od 1. februarja vključenih 25 mladostnikov, ki niso končali šolanja ali iščejo zaposlitev Jutranja kava ali čaj in piš- koti po 8. uri, načrtovanje dnevnega dela, zaposlitev do malice in odmora, potem pa spet zaposlitev in zadnje pol ure pred 14. uro še pogovor o opravljenem delu tistega dne - je od 1. februarja delovni vsak- dan za skupino 25 mladih med 16. in 25. letom, ki so vključeni v program Projekt- nega učenja mladih ljubljan- ske Skale, Id deluje v prostorih stare tehniške šole ob Kidriče- vi ulici v Celju. Skala, nevladna in neprofitna organizacija, ki je z mladinsko ulično vzgojo v Ljubljani začela pred petimi leti, je bila izbrana za izvajalca programa projekt- nega učenja mladih na Celj- skem. V Sloveniji letos pod okri- ljem Andragoškega centra in ob pomoči Zavoda RS za zaposlo- vanje, ki ob ministrstvu za šols- tvo in šport ter lokalnih skup- nostih tudi tretjinsko financira na 12 milijonov tolarjev ocenjen projekt, izvajajo pet tovrstnih programov; ob celjskem še za ljubljansko območje. Gorenj- sko, Koroško in Prekmurje. Te- meljni cilj programa pa je po- magati mladim, ki so prekinili s šolanjem, da zaključijo svoje izobraževanje, tistim, ki imajo v žepu zaključna spričevala, pa pri iskanju zaposlitve. Minuli četrtek so v Celju s priložnostno slovesnostjo tudi uradno odprii in predstavili svo- je prostore v zgornjem nad- stropju stare tehniške šole ob Kidričevi, mladostniki pa so skupaj s svojimi mentorji spre- govorili o dosedanjih izkušnjah. Za 25 mladostnikov, na čakalni listini pa jih je še nekaj iz 23 občin na Celjskem, zdaj skrbijo trije mentorji, njihova naloga pa je po besedah Bernarde Vindi- šar ob vodenju in načrtovanju dela tudi konkretna pomoč po- sameznikom. In prav to, kot je bilo v četrtek večkrat slišati, znajo mladi tudi najbolj ceniti. »Šolanje v gimnaziji sem pre- kinil sredi 3. letnika. Razlogov je bilo več, vesel pa sem, da me je šolska psihologinja napotila v Skalo. Trdno sem odločen, da se v gimnazijo redno, v 4. letnik, vrnem septembra, dotlej pa moram opraviti še 5 izpitov,« je pripovedoval Simon Zupančič iz Dolge Gore pri Šentjurju, ki v Skali posebej ceni to, da ni prav nikakršnih avtoritet. »O vsem se lahko pogovorimo z mentorji, lahko zaprosimo za pomoč, vprašamo, ko nam kaj iii jasno, in o sodelovanju ter odnosih v skupini lahko povem le vse naj- lepše,« je nadaljeval in verjeti mu je, da je po dobrem mesecu vključenosti v skupino že teme- ljito prevrednotil svoje življenj- ske cilje in želi s šolanjem redno nadaljevati. Da je v Skali našel vzpodbu- do in pomoč, da bo jeseni nada- ljeval z večerno šolo strojništva, pravi tudi 17-letni Vasja Knez iz Žalca. »Za projektno učenje mi je povedal oče in z njegovo pomočjo sem se tudi vključil. Zdaj sem zadovoljen in mislim, da sem se v tem času tudi že precej našel. V skupini ni spo- rov, razumemo se in doslej sem prav užival, ko smo urejali in opremljali naše prostore.« Ob pripovedih mladih je'pomem- bno tudi to, da so na Celjskem Skalo odprto sprejeli in mentor- ji sodelovanje z institucijami oceniuiejo za vzorno. IVANA STAMEJČIČ „ ^ Foto: GREGOR KATLČ Mladi so v svojih prostorih ob Kidričevi izdelali tudi večino opreme ter pohištva, zlasti zanimiva pa je dekoracija prostorov. Kam po pomoč v Projektni pisarni Celje zdravo mesto so minuli te- den izdali novo zloženko Kam po pomoč, kadar se soočimo z drogo ali drugo vrsto odvisnosti. v zloženki je navedenih enajst ustanov in posamez- nikov, ki se na Celjskem uk- varjajo s pomočjo ljudem, ki imajo težave z odvisnostjo, v Projektni pisarni CZM so zloženko brezplačno razde- lili vsem celjskim šolam in zdravstvenim ustanovam, dobite pa jo lahko tudi v prostorih projektne pisarne na Slomškovem trgu 4 v Ce- lju. NMS Vinska cesta skozi štiri kozjanske občine Na Kozjanskem pospešeno pripravljajo vinsko cesto, ki se bo začela med vinogradi v občini Rogaška Slatina in nada- ljevala skozi vinograde v občinah Šmarje pri Jelšah, Podče- trtek in delno Kozje. V vinsko cesto bodo vključeni vinotoči, zidanice, kmečki turizmi, naravni in kulturni objekti ter zanimivosti. Popotniki se bodo na pot lahko podali s posebej za to pripravljenimi prospekti, pot pa bo primerno označena. V Šmarju pri Jelšah bo vinska cesta razdeljena na dva dela: Pečica - Sladka Gora - Dolga Gora in Škofija - Breška gora - Šentjanž - Tinsko - Sv. Urban. Najdlje so z urejanjem vinske ceste v občini Podčetr- tek, ki je projekt predstavila tudi v drugih občinah. Vsi, ki bodo vključeni v projekt vinske ceste, bodo lahko tržili doma pridelano vino, sokove, žgane pijače, sadje ter mesne in krušne izdelke. Vinska cesta naj bi bila odprta pred prvomajskimi prazniki in bo pomenila pomembno pridobitev na področju turizma. TV V pomoč žalujočim Hospic Celje, v katerem nudijo spremljanje hudo bolnih in umirajočih bolnikov ter pomoč njihovim svojcem, bo pripravil enodnevno delavnico pod naslovom Ko nekdo ostane sam. Delavnica, namenjena žalujočim in vsem, ki ne vedo, kako pristopiti k žalujočim, bo v soboto, 8. aprila, od 9. do 12. 30, v prostorih društva na Malgajevi 4 v Celju. Društvo bo do začetka delavnice sprejemalo prijave udeležencev vsako sredo od 17. do 19. ure na telefonski številki 486-011 in vsak dan v večernih urah na telefonski številki 443-342. Spremljanje hudo bolnih in umirajočih, kar je temeljna naloga Hospica, je za uporabnike brezplačno. V času žalovanja nudijo tudi individualna svetovanja, pri katerih žalujočim prisluhne in svetuje predsednica celjskega društva Mira Iskrač. Člani društva tudi načrtujejo ustanovitev skupine za pomoč žalujočim, ki bi se sestajala enkrat na teden. K.L, Za najstnika z zlomljeno hrbtenico Celjski Rdeči križ je pristopil k akciji zbiranja pon či, namenjene sedemnajstletnemu Gregorju Janežiču Celja, ki si je ob skoku v vodo zlomil hrbtenico. Sv« želijo zbrati dovolj denarja za nakup računalnika prilagojeno opremo in dovolj prostornega avtoniobj Oboje bi Gregorju olajšalo življenje na invalidsk vozičku. Darovalci - Andrej Hrastnik, Ivan Lovec, Ana Slapnik, šte Solak, Irena Jurkovšek, Olga Dečman, Profagus d.o.o., Anč Štefan Božnik, Frančiška Martonoši, Marko Fink, Lea in Jai Topole - so doslej prispevali 120 tisoč tolarjev. Podjetja posamezniki, ki želijo najstniku prav tako pomagati, lal svoje prispevke nakažejo Območnemu združenju Rdeč križa Celje na številko žiro računa: 50700-678-45410, si na št. 88, s pripisom »Za Gregorja Janežiča«. Prisluhnite I jubezn v celjskem podjetju Pit media pripravljajo v torek, 21. marca ob 19. uri, v Mo- dri dvorani Celjskega sejma prireditev Ljubezen je ena sama pesem, namenjeno vsem ženskam, ženam, ma- teram in dekletom med nji- hovima praznikoma, 8. marcem in materinskim dnem. Osrednji gost večera bo priznani slovenski glasbenik Mojmir Sepe, Celjan, ki le- tos poleti praznuje svojo 70- letnico. Ob njem bodo prire- ditev, ki jo bo vodil Mario Galunič, izkupiček pa bodo organizatorji namenili v po- moč slepi Jani Povalej iz Štor, sooblikovali slepa pia- nistka Petra Rom, Oto Pest- ner, Darja Švajger, Elda Viler s hčerko Ano Dežman, Alen- ka Godec, Miha Alujevič in plesni orkester Žabe. Kar precej podjetij na Celjskem se je tudi letos že odločilo za kolektivni nakup vstop ki jih potem podarijo sv zaposlenim sodelavkan predprodaji po 1.500 t jev pa so vse do torka š voljo v trafiki v Centri terspar, Fit medii in ce poslovalnici Kompasa. Udeleženci programske konference predstavnikov krajevnih in delovnih organizacij OZ RK Velenje. Rdeči križ rešuie vse težje stisice Predsedniki Krajevnih organizacij ter predstavniki delovnih prganizacij Rdečega Območnega združenja RK Velenje so se prejšnji četrtek dogovarjali o novih in m nalogah Rdečega križa Slovenije ter predvsem o delu v Šaleški dolini. Ogledali so si film o preventivi in zgodnjem odkrivanju najpogostejših rakavih obok razpravljali O področjih delovanja RK, denimo o socialni dejavnosti, krvodajalstvu, zdravs preventivni dejavnosti, podmladku RK in mladini RK, prvi pomoči in preprečevanju n< poizvedovalni dejavnosti, begunskem vprašanju ter razvojnih nalogah. Opravili so še naloge pred izvedbo redne letne skupščine, predsednik območnega združenja RK Velenje Medved pa je usmeril aktiviste k reševanju aktualnih vprašanj. Vse več je Slovencev, potn pomoči zaradi revščine, vse več je potreb po socialni pomoči in pomoči ostarelir invalidnim. S tem se država očitno ne ukvarja dovolj odgovorno, zato je veliko število t primerov ostalo na ramenih socialnih služb ter Rdečega križa. Nas bo takšne, reveže in s zares želela in hotela Evropska unija? JOŽE MlK NASI KRAJI IN UUDJE 13 REKLI SO: [..inci Naraks, poveljnik pjilske zveze Žalec: »Prva ijloga gasilcev je še vedno ireprečevanje požarov in po- noč potem, ko do njih ali do fugih elementarnih nesreč, ifide. Lani so naši gasilci po- dedovali 69-krat. in sicer po bčinskih poveljstvih takole: alec 44-krat, Polzela 9-krat, jraslovče 8-krat, Vransko 7- rat in Tabor 1-krat. Vsa ško- a je znašala 331 milijonov olarjev, od tega je bilo 2670 Bilijonov škode na objektu ikladišča in sušilnice v Šem- €tru v Savinjski dolini. Naj- pgostejši vzroki požarov so nalomarnost, samovžig, teh- Dične okvare, okvare na elek- ro vodnikih, vzrok požara v iempetru pa še ni ugotov- ljen. Stroški naših interven- ijsobili 13,3 milijona tolar- !V.« I T. TAVČAR Člani »Sožitja« ob novem obdobja z veliko volje za pomoč duševno prizadetim pred novimi nalogami. Sožitje v pričakovanju člani medobčinskega društva za pomoč duševno prizade-^ tim Sožitje Velenje, ki delujejo na območju Šaleške doline in občine Šmartno ob Paki ter v tesni povezanosti s Centrom za^ vzgojo izobraževanje in usposabljanje Velenje (CVIU), so se; minuli petek sestali na letnem in volilnem občnem zboru. Prijetno so jih presenetili varovanci te ustanove s štirideset-i letno tradicijo, ki so pokazali nekaj glasbenih in igralskihi nastopov. - fl Predsednik društva Miran Kropušek je predstavil opravljeno delo v lanskem le- tu ter med drugim označil kot najpomembnejše naloge se- minar, katerega se je udeleži- lo 15 družin z otroki oziroma kar 48 članov, ter ustvarjanje sodelovanja z mladimi druži- nami ter njihovo vključevanje v društvo. Sodelovanje z dru- gimi tovrstnimi društvi v regi- ji je bilo po njegovem mnenju preskromno. Izdelali so tri glasila Vez ljubezni, ob 30- letnici društva pa so se pred- stavili tudi v medijih. Jubilej so obeležili v sodelovanju s CVIU Velenje , ki je praznoval že 40-letnico uspešnega delo- vanja. Članov tega društva je zdaj že 254 in vse kaže, da se bodo vključili še novi. Osred- nja skrb tako društva kot us- tanove Centra za vzgojo, izo- braževanje in usposabljanje pa je izgradnja novega vars- tveno delovnega centra, saj so gojenci sedaj v pretesnih prostorih, novih pa sploh ni več mogoče sprejeti. In ker gre za specifično delo ter nuj- no socialno varstveno in de- lovno pomoč prizadetim ose- bam, je težko razumeti, da država tudi za leto 2000 ni uvrstila naložbe v program izgradnje. Zato pa so že veli- ko storili na tem področju v Mestni občini Velenje, na CVIU ter tudi pri društvu So- žitje. Lep zgled je tudi več dobrodelnih akcij zbiranja denarja za gradnjo v Šaleški dolini, na primer dražba del Šaleških likovnikov, prispev- ki podjetij, županov dobro- delni ples in trud celotnega kolektiva CVIU ter VDC Vele- nje. Društvo bo v prihodnjem mandatu vodil predsednik Andrej Grebenšek, ki bo prav zaradi velikih potreb usposabljanja staršev, gojen- cev in učencev s svojimi iz- kušnjami pripomogel k po- novnemu vzponu delovanja društva Sožitje ter sodelova- nju z Zvezo društev Sožitje v Sloveniji. JOŽE MIKLAVC O zdravju ljudi v celjsici regiji v Rečici Krajevna organizacija Rdečega križa iz Rečice pri Laš- kem bo v letošnjem koledarskem letu pričela obdobje rednih občnih zborov organizacij Rdečega križa v laški in radeški občini. Njeni člani bodo lahko prisluhnili poročilu o opravljenem delu v minulem letu in obHkovali program dela za tekoče leto. Občni zbor bodo s kratkim kulturnim programom popestrili učenci tamkajšnje šole in Nuša Konec Jurečič, dr. n^ed., iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki bo sprego- vorila o zdravstvenem stanju prebivalcev v celjski regiji in občini Laško. Občni zbor bo to soboto, 18. marca, ob 16. uri v '^rnkajšnjem sindikalnem domu. VLADO MAROTi V SPOMIN Amalija Erdelji v 89. letu je umrla Ama- lija Erdelji, ena izmed naj- starejših poštnih usluž- benk v naši državi. Na pre- boldskem pokopališču so se od nje poslovili svojci, prijatelji in znanci, med katerimi je bilo tudi mnogo ljudi mlajših rodov. Na nje- ni zadnji poti jo je pospre- mil tudi predsednik sloven- skih krščanskih demokra- tov Lojze Peterle. Amalija ali teta Malči, kot so ji pra- vili domačini, je našla svoj zadnji dom v grobu, od ka- terega pogledi sežejo od Go- Ijave, pr^ko Žvajge do Pre- bolda in naprej v Savinjsko dolino. Tudi po smrti bo vpeta v okolje, ki ga-je ime- la tako rada, je dejal Lojze Peterle. Amalija se je rodila v kle- ni kmečki Prodničarjevi družini v Orli vasi. Starši so ji kljub skromnim mož- nostim omogočili za tiste čase solidno izobrazbo. Po končani meščanski šoli v Celju se je izšolala še za poklic poštne uslužbenke, kar je bil v tistih časih iz- jemno spoštovan in ugle- den poklic. Prvo službeno mesto so ji dodelili v Misli- nji, že po dveh letih, leta 1937, pa je uspela najti službo v bližini rojstnega kraja - v Preboldu. Približ- no v istem času je v pre- boldski tekstilni tovarni spoznala mladega inženir- ja Ivana Erdeljija. V nju- nem kratkotrajnem zako- nu sta se rodila sinova Ni- ko in Vlado. Vojna vihra je srečno mlado družino usodno razdelila. Izselili so jo v Srbijo, Amalijin mož pa je bil leta 1944 v nepo- jasnjenih okoliščinah po- grešan. Po vojni se je vrnila v Prebold, kjer je zasedla mesto upravnice pošte. Obema sinovoma je omo- gočila dokončanje univer- zitetnega študija. Ves čas je uživala velik ugled in spoštovanje. Pod navidez- no strogostjo se je skrival značaj ženske, ki je znala pomagati ljudem v stiski. Aktivna je bila v mnogih organizacijah in društvih, v takratni Socialistični zvezi in še posebej pri Rde- čem križu, kjer je bila dol- goletna predsednica in je v kraju med prvimi organizi- rala krvodajalske akcije. Za svoje delo je prejela dr- žavna odlikovanja in priz- nanja. Do zadnjega trenutka svojega življenja je razum- no obvladovala sebe in svet okrog sebe. Pred leti je celo kandidirala za mesto občinske svetnice. Bila je tudi članica cerkvenega sveta, hkrati pa tako širo- ka v svojih pogledih, da je razumela tudi tiste, ki se z njenimi pogledi na svet ni- so strinjali. Vsi pač ne mo- remo enako misliti, mi je še ob nedavnem srečanju dejala gospa Malči in do- dala, da moramo biti Slo- venci strpnejši drug do drugega. JANEZ VEDENIK Med nastopom ansambla Braneta Klavžarja. Dobrota je ljubezen Dekanijska Karitas Petrovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila tradicionalni dobrodelni koncert pod geslom Z roko v roki oziroma Dobrota je ljubezen. S koncertom dekanijska Karitas zbira denar za pomoč socialno šibkejšim družinam in posameznikom. Letos se je povabilu na koncert odzvalo 13 že uveljavljenih ansamblov in pevcev. Vsem, ki z nakupom vstopnic, darovanim denarjem in drugače pomagajo Karitas, se je zahvalil pater Miran Cocej, ob koncu koncerta pa se je vsem obiskovalcem in nastopajočim, predvsem pa dekanijski Karitas za njeno delo, zahvalil župan občine Žalec, Lojze Posedel. Letos so s to prireditvijo in darovanim denarjem sponzorjev zbrali 645 tisoč tolarjev. T. TAVČAR V oporo drug drugemu \ Klubu zdravljenih alko- •^olikov (ZA) Aljažev hrib v [^'iu je dvaintrideset članov, so se zdravili na Pohorju v Vojniku. Sestajajo se ^^ik petek popoldne v treh ^,^^'Pinah. Na sestankih so- ''''^'je štirinajst svojcev. Pri J''^Unenci člani kluba spod- ''l-ijo drug drugega. ,Nveč zaslug, da klub 'P'oh obstaja in uspešno delu- J/ji^a amaterski terapevt La- dislav Pajk. ki je bil tudi eden J^^ed pobudnikov za njegovo ^^^novitev. Svoje delo oprav- il ^'olontersko že vrsto let. Le ^^^^ je odsoten zaradi bolez- 8a nadomešča pomožna te- 'P^vtka Greta Povalej. "^'^b ima pravila delovanja ^^oj statut. Deluje na osnovi ^°Srama dela, ki ga sprejme- .^^ letni skupščini, ki jo . f)o vsako leto maja. Nanjo ^^Dijo člane klubov ZA iz bližnje in daljne okolice, tera- pevte iz bolnišnic, predstavni- ke občine in krajevne skupno- sti. Klub ima upravni in nad- zorni odbor. Zdaj je predsed- nik Štefan, tajnica Milena, bla- gajnik Maks... Junija se udele- žijo strokovne ekskurzije. Ju- lija gredo na piknik v naravi, oktobra pa na kostanjev pik- nik. V prednovoletnem času si 'organizirajo čajanko. Ob ma- terinskem dnevu obdarijo že- ne in pripravijo kulturni pro- gram. Tudi na slovenski kul- turni praznik ne pozabijo. Vsak prvi petek v mesecu se na skupnem sestanku vseh treh skupin spomnijo jubilan- tov abstinence. Branko prebe- re vzpodbudne verze, name- njene slavljencem, Marija in Anton zapojeta, terapevt pa vsakomur, ne glede na število let abstinence, čestita in izroči šopek. Klub ZA Aljažev hrib je pre-^ živel devetindvajset let po za-* slugi Krajevne skupnosti Alja- žev hrib in njenega predsedni- ka Franca Kerka (v zadnjih letih), ki jim že vrsto let brez- plačno nudi prostore krajevne skupnosti za sestanke. Poleg KS Aljažev hrib pa ima za delovanje kluba največ zaslug terapevt Ladislav Pajk, ki se ves predaja svojemu poslans- tvu ne samo ob petkih, ko vodi vse tri skupine, ampak vsak dan. Zdravljence, če je potrebno, obiskuje na domu in jim pomaga pri abstinenč- nih in drugih težavah ob kate- rem koli času. Žal pa pristojni njegovo delo in prizadevanje vse premalo cenijo oziroma ga sploh ne vidijo kljub njegovemu velike- mu pomenu za družbo in po- sameznika. LJUDMILA CONRADI 14 NASI KRAJI IN UUDJE Strelci v kleti psihiatrije V kleti prizidka Psihiatrične bolnišnice Vojnik je strelišče Strelskega društva Vojnik - »Tudi pacienti bi lahko streljali, to nikogar ne moti!« v kleti novega prizidka Psi- hiatrične bolnišnice Vojnik, ki so ga odprli septembra lani, so nekaj mesecev po otvoritvi dobili prostore člani Strelske- ga društva Vojnik. Od decem- bra je v teh prostorih postav- ljenih pet tarč, člani strelske- ga društva pa v kleti bolnišni- ce vsak teden streljajo z zrač- nimi puškami. Da so člani strelskega druš^ j tva dobili prostore v tej ustano- '\ vi, je rezultat dogovora med ■ Psihiatrično bolnišnico Vojnik in Občino Vojnik. Vodstvo bol- nišnice je občini obljubilo, da \ bodo kletne prostore, ki so' zaenkrat še prazni, začasno i odstopili za športne ali rekrea-; tivne dejavnosti. Kot je povedal 1 direktor Psihiatrične bolnišnice ; Vojnik Daniel Lajlar, dr. med., so kletne prostore prizidka; strelskemu društvu odstopili v^ zameno zato, ker je tudi občina j bolnišnici vselej pripravljena \ priskočiti na pomoč, pomagala | pa jim je tudi pri izgradnji pri- \ zidka. »Strelsko društvo Vojnik \ pač ni imelo svojih prostorov, \ zato smo se dogovorili, da bo- do začasno vadili v kletnih pro- - štorih naše bolnišnice,« je po-' vedal dr. Lajlar in dodal, da je • za varnost pacientov poskrb-1 Ijeno in da streljanje v kleti ■ bolnišnice za hospitaUzirane i paciente ni moteče. »S pred-j stavniki strelskega društva i smo se dogovorili, da bi, če bi' kdo od pacientov želel streljati,; organizirali streljanje tudi za-i nje,« je povedal dr. Lajlar in^ dodal, da bodo člani strelskega: društva v kletnih prostorih pri-J zidka ostali tako dolgo, dokler j ne bodo pričeli teh prostorov i opremljati v druge namene.; »Potem bo klet namenjena predvsem terapevtom in re-^ kreativnim dejavnostim za pa-J ciente,« je povedal Daniel Laj-5 lar in dodal, da si želi, da bi se \ to zgodilo že v letošnjem letu,] vendar bolnišnici za to najbrž; še ne bo uspelo zagotoviti do-; volj denarja. ' Rešitev prostorsicih težav ; Kot je povedal župan občine: Vojnik Beno Podergajs, so V; občini že dolgo razmišljati, kje zagotoviti primerne prostore | za vaje strelskega društva.^ »Najprej so imeli prostore v^ hiši, kjer je trgovina z avtomo- ■ bilskimi deli, potem pa v stari ^ sušilnici v Višnji vasi, kar je bila ^ samo začasna rešitev. Ob otvo-j ritvi prizidka smo vodstvo bol- 5 nišnice zaprosili, če lahko zača-^ sno odstopijo prostore za po--, trebe Strelskega društva Voj- nik, kar so tudi storili. S temi smo vsaj za nekaj časa uredili | prostorsko stisko društva, kii zelo uspešno deluje, zato bi; nam bilo žal, če bi moralo pre-! nehati z delom,« je povedali župan Podergajs. I Po besedah predsednika \ Strelskega društva Vojnik Petra \ Pihlerja, so člani društva z no- vimi prostori zelo zadovoljni.? Strelsko društvo bratov Dobro-; tinšek deluje že trideset let, i vključeni so v Strelsko zvezo | Slovenije, člani pa se trudijo uvr- i stiti v državno ligo. »Doslej za to' ni bilo možnosti, saj nismo ime- li ustreznih pogojev za vaje,« je povedal Peter Pihler. Pred krat- kim so kupili dve standardni puški, kmalu pa nameravajo kupiti še eno, saj je tekmovanje s temi puškami pogoj za uvrsti- tev v državno ligo. Dvorana, v kateri sedaj vadi- jo, je ločena od ostalih prosto- rov. »Vadimo enkrat na teden, ob četrtkih med petnajsto in devetnajsto uro. Vsak član je zadolžen za svojo puško, puš- ke vedno nosimo s seboj in jih tudi odnašamo, ob tem pa so zaščitene s posebnim varova- lom. Ko pridemo v bolnišnico, gre nekdo od nas po ključ in potem se v dvorano zaklene- mo, tako da v času streljanja ne more na strelišče nihče drug,« je povedal Peter Pihler in potr- dil, da so strelci pripravljeni medse vzeti tudi paciente. »O tem smo se pogovarjali z vods- tvom bolnišnice in se dogovori- li, da bodo oni ocenili, kdo je primeren za ukvarjanje s tem športom, seveda pa bi poostrili tudi nadzor na strelišču,« je povedal Peter Pihler in dodal, da doslej še nihče od pacientov ni pokazal zanimanja za uče- nje streljanja. Po njegovih be- sedah so društvu neuradno obljubili, da bodo lahko v pro- storih bolnišnice ostali najmanj pet do sedem let, tako da na- meravajo v prihodnosti še do- datno urediti prostor, v kate- rem vadijo. »Predvsem se bo- mo trudili, da bi ga dodatno zavarovali in ga še bolj ločili od drugih prostorov v bolnišnici. Streljanje je namreč zelo psiho- loški šport, pri katerem je po- trebno veliko miru in tišine.« Člani Strelskega društva Vojnik imajo še strelišče za streljanje z malokalibrskimi puškami na prostem. V kleti psihiatrične bolnišnice sedaj streljajo samo z zračnimi puš- kami, zaradi posebnih zah- tev, kot je natančno določena osvetlitev prostora, pa v teh prostorih zaenkrat ne name- ravajo pripravljati strelskih tekmovanj, je še povedal Pe- ter Pihler, predsednik Strel- skega društva Vojnik. Psihološici šport Glede na izjavo, da je »stre- ljanje zelo psihološki šport«, se niti ne gre čuditi, da so vojniški strelci dobili prostore prav v kleti psihiatrične bolnišnice. Ob tem pa ostaja odprtih kar nekaj vprašanj. Vprašanje primerno- sti, na primer. AU res ne bi bilo mogoče občini vrniti usluge na drugačen način? Vsaj tako, da bi prazne prostore odstopili za kakšno mirnejšo dejavnost, pri kateri bi lahko brez strahu, da se komu kaj zgodi, sodelovali tudi pacienti? Vsi zdravniki v tej bolnišnici niso ravno prepriča- ni, da bi bolnikom, ki jih zdravi- jo, strelska terapija koristila, zato jim streljanje odsvetujejo. Zasluga za to, da je strelsko društvo dobilo prostore v bol- nišnici, gre najprej vojniški ob- čini, ki se društvom seveda trudi zagotoviti dobre pogoje za delo. Vprašanje pa je, ali je to potrebno storiti za vsako ceno. In sploh - ko so pred meseci razmišljali o tem, da bi eno od sej občinskega sveta pripravili v dvorani novega pri- zidka vojniške bolnišnice, so si kar kmalu premislili, ker bi se »čudno slišalo, da je bila seja vojniškega občinskega sveta v prostorih psihiatrične bolnišni- ce«. To, da je v prostorih psihia- trične bolnišnice strelišče, pa se ne zdi čudno skoraj nikomur. Tisti, ki se jim strelišče v kleti bolnišnice vendarle ne zdi sprejemljivo, raje molčijo - si- cer jih pa tako ali tako ni nihče ničesar vprašal... NINA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIC Novi prostori Strelskega društva bratov Dobrotinšek Vojnik v kleti novega prizidka Psihiatrič- ne bolnišnice Vojnik. Strelci vadijo enkrat na teden. Pravijo, da streljanje nikogar ne moti. izbor grajsicega gostinca Do konca prejšnjega tedna so v Mestni občini Celje z razpisom iskali ponudnika gostinskih storitev na Sta- rem gradu. Med petimi pri- javljenimi kandidati, s kate- rimi se bodo jutri v občinski upravi še temeljito pogovo- rili o njihovih načrtih, bodo najprimernejšega ponudni- ka, ki bo vsaj naslednja tri leta skrbel za grajsko gostin- sko ponudbo, izbrali pri- hodnji teden. V Mestni občini Celje so namreč gostincem ponudili opravljanje gostinske dejav- nosti (z ekskluzivno pravico za to dejavnost) za čas treh let, seveda z možnostjo po- daljšanja. Od ponudnikov, prijavilo se jih je 5, pa priča- kujejo potrebne izkušnje in reference, izoblikovano zani- mivo in okolju primerno go- stinsko ponudbo ter priprav- ljenost, da s svojo gostinsko ponudbo dopolnjuje letni program prireditev na Starem gradu. Glede na to, da je spomla- dansko vreme zadnje dni na Stari grad že privabilo kar precej obiskovalcev, je prav, da v Celju tudi čimprej izbere- jo gostinca, ki bo poskrbel za okrepčila le-teh znotraj graj- skega obzidja. 18 Rezanje kovcine Pri Ipavčevi hiši v Šentjurju bo v ponedeljek, 20. marca opoldan, zanimiv dogodek. Občina in mestni viničar Aci Urbajs pripravljata tretjo rezitev potomke blizu pol tisočletja stare vinske trte modre kavčine z mariborskega Lenta. BJ DESKANJt PO SPLETU Slovarji na kupu Slovarji so zelo fina zade- va. Še posebej računalniš- ki. Še bolj posebej tisti na Internetu. O VVebsterju na spletu smo že pisali. Tokrat pa bomo pisali o nečem drugem. Gre za zelo obsež- no zadevo, ki se ji reče A Web Of Online Dictiona- ries. Če berete to številko Novega tednika na dan izi- da, potem velja, da je z vče- rajšnjim dnem ta zadeva tudi uradno postala del razširjenega lingvističnega podjetja yourDictio- nary.com in hkrati prvega svetovnega portala, ki se ukvarja izključno z jeziki. Na naslovu www.your- dictionary.com boste našli neverjetno zbirko spletnih slovarjev, ki so urejeni tako jezikovno kot tematsko. Gre za specializiran portal, ene- ga izmed pojavov, ki v svetu že nekaj časa rastejo kot go- be po dežju, pri nas pa se nekako še niso prijeli. In kaj nam ponuja Mreža slovar- jev, kot bi jo lahko preprosto prevedli? Hja, za začetek gi- gantski seznam slovarjev v nič manj kot dvestotrinajstih jezikih. In v vsakem izmed njih je na voljo več različnih slovarjev. Si predstavljate? Hej, kje naj začnemo? Ja, pri slovenskih slovar- jih, seveda. In tako takoj ugotovimo, da splošnega slovensko-angleškega slo- varja na Internetu ni. Sta pa zato kar dva specializirana angleško-slovenska slovarja računalniških izrazov. Pa matematični slovar. Pa po- skusna verzija nizozemsko- slovenskega slovarja. In po- tem se cela stvar počasi ne- ha. Dovolite, da na tem me- stu malce zaidem s poti. Na- mreč, žalostno spozriaij me je najprej malce prpij slo. Poglejte, nikjer na netu ni možnosti, da bi k šen tujec brezplačno pr^^ del kakšno besedo iz njg^ nerazumljivega uradnega, zika še do pred desetletja neznane države v njemu zumljivo obliko. Anglešči. kajneda. In da bi si kakš slovensko govoreči splet Ijan lahko preko svojega skalnika brezplačno pon gal pri oblikovanju kakšr^'' ga stavka v angleščini, ki S'' Ija za poluradni jezik in:C^: neta. In potem se čudiirfci zakaj nas nihče ne jeirjii resno? Halo? \j, Potem pa sem se spomr. ^ da smo vendar v Sloveniji j., ne v Litvi, ki nas je, kar zac va internet, že krepko pre; tela. In da smo v državi, zaradi bogve kakšnih politi nih igric dopušča, še več - ce spodbuja - sistematično niž nje trenda rasti razvoj ajios zanosti v internet. In sen ; rekel, aja, potem je pa " vse v redu. To smo že sprt kot prst usode. Tako so dt in tako bodi. Hvala za potrpljenje. ^ že nazaj pri slovarjih, najbolj fascinira deskarja yourDictionary.com? i najbrž ta ogromna mnoi, jezikov, med katerimi najde kar nekaj takšnih, katere sliši prvič. In da c staja cel kup slovarjev neo stoječih jezikov. Dobro,' tinščina gre takoj v zaku Esperanto tudi. Kaj pa vi kanščina? Je kakšen trel ljubitelj Zvezdnih stez, P strigel z ušesi? Kaj pa ki' gonsko-angleški slovar? Sicer pa je zbirka pr^ sežna za podrobnejši m Treba si jo je pogledati. ^ korkoli že, ta stran je pos' stica za ljubitelje svetovO jezikov. In nadvse koris" orodje. In en konec sram" za Slovenijo, če vprašate 1" ne. Vasja Oc^ vasjacskibla" Mladi in kmetijstvo Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in Enota za kmetijsko svetovanje Žalec sta na Ponikvi pri Žalcu pripravila tradicionalno tekmovanje Mladi in kme- tijstvo 2000. Pet ekip iz aktivov društev podeželske mladine se je pome- rilo v znanju na teme: pozabljene poljščine, stare sorte sadja, energija iz lesne bio mase, davek na dodano vrednost na kmetijah, slovenske avtohtone domače živah in kmetijsko gozdarska zbornica. Zmagala je ekipa iz Tabora, ki se bo 1. aprila udeležila regijskega kviza v Šentjurju, druga je bila ekipa iz Polzele, tretja iz Šempetra v Savinjski dolini, četrta iz Petrovč in peta s Ponikve. T. T. v ČETRTI HITROSTI V četrti iiitrosti 0eni konjički in jl^sk zloščene pločevine \ g fascinimli človeštvo že pojava prvih avtomo- j ilov. Tudi na naših tleh. i vto je vselej imel pose- en status, višji in po- n lembnejši kot ostale po- '^.rgšniške dobrine, višji ot predmeti, s katerim p ljudje pokazali in pravičevali svoj družbe- i in socialni status. Po- |j ovori so se in se še da- n, es, pa ne zgolj v moški mbi, najhitreje vrtijo tli avtomobilov. V jgočem so sodobni šti-l rikolesniki postavljeni na piedestal. V današnji prilogi sle- dimo vzgledu priljublje- nosti avtomobilov in vam hkrati s tem tudi predstavljamo številne ugodnosti, ki vam jih ob sejmu v Celju in tudi sicer, ponujajo številni tr- govci in posredniki. Še več, ker imamo avtomo- bile zelo radi, vam pred- stavljamo tudi del pri- vlačne ponudbe dodatne opreme, vzdrževanja in negovanja vozil. In vse to ne zaradi tega, ker je v Celju prav te dni se- jem, predvsem zato, da bi na enem mestu zbrali in vam predstavili ugod- ne ponudbe in se s tem na svoj način tudi mi poklonili njegovemu veličanstvu - avtomo- bila. Pretiravamo? Niti ne, kajti avtomobili vedno presenečajo. Pred dne- vi smo spremljali bliž- njo avtomobilsko' pri- hodnost, kot so jo pred- stavili na enem najpo- membnejših sejmov - v Ženevi. Danes tudi na naših avtomobilskih straneh pišemo o re- kordni februarski pro- daji avtomobilov. In s tem potrjujemo, da ne- kajletni boom v prodaji avtomobilov na dobrih vozil lačnem slovenskem trgu ni bil nikakršno na- ključje. Dobrih vozil po ugodnih prodajnih cenah smo še vedno lačni. Kljub temu, da so mnogi črno- gledo napovedovali upad zanimanja in nakupov po lanski uvedbi davka na dodano vrednost. Z željo, da bi vas kak- šna od številnih privlač- nih možnosti, ki jih daje- mo na ogled v tej prilogi zamikala, in v upanju, da smo vam na ta način olajšali izbiro ali pa vsaj posredovali ključne in privlačne informacije, vas vabimo, da preberete ponudbe zbrane na štirih straneh priloge. v ČETRTI HITROSTI 17 jtivljenje na kolesih v Celju jia skupaj 25.000 raz- jtaviS^ Celjskega sejma so včeraj odprli 11. sejem Avto vzdrževanje, 3. sejem Hjoto boom in 1. razstavo gospodarskih vozil. Sejem, Jj ga organizatorji po po- ijenu uvrščajo takoj za je- jenski MOS, bo v Celju na ijgled do nedelje, 19. mar- ca- V Celju se predstavlja pre- 1(0 220 neposrednih razstav- ljavcev, skupaj z zastopstvi pa več kot 400, kar pomeni, (ja je letošnja predstavitev avtomobilske stroke doslej največja v Sloveniji. Organi- zatorji sejma so ob Celjskem sejmu še OZS, Avtoservisno remontna skupnost Sloveni- je in revija Gradbenik, po- l(roviteljstvo so prevzeli •v ministrstvu za promet in zve- ze, generalni sponzor pa je tako kot zadnjih nekaj let Citroen Slovenije. IS 18 v ČETRTI HITROSTI Prvi avtomobilski certif ilcat ISO 9001 gre v Maribor Mariborska Avtohi- ša Kanduti je prva v svoji dejavnosti pro- daje in servisiranja avtomobilov pridobi- la certifikat SIST ISO 9001/95, ki jim ga bodo slovesno podelili konec tega meseca. Takrat v Mariboru odpirajo tudi novo koncesijo Peugeot, istočasno pa še prvi Peugeo- tov hitri servis v Slo- veniji. Presenetljivo in dokaj smelo dejanje za to branžo jim je uspelo v vsega pol leta, kar je svojevrsten rekord in potrditev, da je podjetje dobro organizirano na področju vodenja, od- govornosti in načrtova- nja v vseh fazah oprav- ljanja storitev. Odločitev so narekovala pričako- vanja naročnikov, za- konski predpisi, stan- dardi ter tradicija in zah- teve globalnega trga. Osnovno merilo je bilo, da se mora v Avtohišo Kanduti vrniti čim več zadovoljnih kupcev in strank. AH Kanduti se s 50 zaposlenimi uvršča med velika podjetja in je bilo dolga leta med vodilnimi pri prodaji Citroenovih vozil pri nas. Z novim letom so se povezali s Peugeotom Slovenija in s tem postali pooblaš- čeni prodajalec in servi- ser v Mariboru. Kot pra- vijo, je to dobra odloči- tev, saj je prodaja s pri- hodom Peugeot Slove- nija po lanskem maju močno poskočila. Po številu prvič registriranih novih osebnih vozil je Peugeot januarja in fe- bruarja prehitel Citroena in je na 5. mestu. Sicer gre za isto francosko korporacijo PSA Peu- geot Citroen, kjer je Peugeot večinski last- nik. Da postajajo Peu- geotova vozila v Sloveniji popularnejša od Citroe- novih, govori tudi dejs- tvo, da se je v prvih dveh mesecih tega leta Peu- geot 206 povzpel na 6. mesto, Citroenova Xsa- ra in Saxo pa sta na 11. in 12. mestu. Avtohiša Kanduti svo- je storitve ponuja tudi po Internetu. Če želite, lahko avtomobil kupite iz domačega fotelja na naslovu www:avtohi- sa-kanduti.si . V pod- jetju se zavedajo, da bodo morali še veliko postoriti, saj pridobitev certifikata veliko pome- ni šele tedaj, ko je do- bro vpeljan v podjetje in zasidran v vsakega za- poslenega. Poleg red- nega izobraževanja, po- sodobitve, nakupa no- ve opreme ter vlaganj v reklamo, je potrebno nenehno spremljanje trga in sledenje zahte- vam, ki jih postavljajo uvozniki. Veliko rezerve vidijo tudi na področju prodaje rabljenih avto- mobilov, stremijo pa k temu, da se stroški od izdelovalca do končne- ga kupca kar najbolj zmanjšajo. mmmmmm^^mt EP PORTRET 19 Tisti Turnšek, drugačen, icot ga poznamo Direktor laške pivovarne Tone Turnšek je na Rečici ob Savinji rojakom spregovoril o svojem življenju, delu in rokometu »skoraj nerodno mi je, ko idem v domači kraj, pa ne m, kam bi dal nekatere jČičane. Sicer imam z ne- iterimi bolj pogoste stike, ndar se včasih vseeno po- itim, kot da bi 40 let preži- i) v Angliji, ne pa v Laš- ■m,« je začel pripoved Tone irnšek, ki so ga v goste na talniški večer povabili čla- iTurističnega društva Reči- Iob Savinji. Tone Turnšek je rojakom, lancem, mladostnim prijate- jmin tudi firbcem v sprošče- em klepetu z Darkom Re- enškom, med drugim tudi ikometnim sodnikom, pred- lavil mladostne spomine na 3dni kraj. delo v laški pivo- arni in poglede na igro Roko- letnega kluba Celje Pivovar- la Laško. Rečica Tone Turnšek bo letos sla- UO let, svojih let pa tudi fd rojaki ni skrival. Osnov- 10šolo je obiskoval na j^ečici, ližjo gimnazijo v Mozirju, po- em pa ga je pot odpeljala v vet... »Oče je bil trgovec - met, mati pa gospodinja. Z Uom Acom sva bosa in v ratkih hlačah kot drugi otroci ekala po Rečici, kjer sem pre- 'M\ prijetno, čeprav včasih udi težko mladost. Kot drugi *oci sem doživljal marsikaj, -esar današnji otroci ne poz- ^o. Doma smo bili kmetje, z feet hektarji zemlje in dve- "la hektarjema gozda pa smo težko preživljali. Sicer ni- ^fio bili posebej revni, bogati- !^Pa tudi ni bilo. Kar krepko morali poprijeti za delo, ^Ploh v časih, ko je bilo kmeč- delo prej sramota kot kar- '^oli drugega. Pa tudi drugače - ^ v šolo ni bilo kombija ali ^^'tobusa; v hudih zimah smo pešačili čez Pahtin.« ..^rečiškem rojaku so najbolj spomini na konje: »Od 15. j'^!?. leta so me konji sprem- il'' od jutra do večera, saj so pomagali pri preživlja- jo- Dvakrat do trikrat na te- sva s Pavlom Korenom z '^||niiradlnom< tudi v najhuj- ^'■^ zimah potovala v Celje: Ni večeru sva se odpravila J^.Pot, se ustavila na PolzeU Orešniku, zjutraj prišla v in se do večera vrnila >ov. Včasih, ko je bilo naj- mrzlo, sva tekala okrog 1°^^. da sva se ogrela. Sedaj ^ 3m sicer konja, vendar bolj jJ*^Pas<, saj nimam veliko ča- jj^'* je pripovedoval'Turnšek f..^^ za hip pomudil ob spo- kako sta s prijateljem ^^^ala pi-ed dežjem, ko sta ^''a živo apno... rdeča nit se je skozi I '^^kovo življenje vlekel šport, ki so ga v veliki meri gojili mladi Rečičani. »Paradni šport so bili vsekakor skoki na smučeh: smučke smo sami na- redili, jih na alfi >zapigali<, na Ceguncah pa postavili skakal- nico, katere rekord je bil 14 metrov. Seveda je treba vede- ti, da smo dolžino skoka sami merili... Drugačni podvigi so bili v nogometu, kjer smo ime- li pravo ekipo, najbolj pa smo se bali Ljubencev. Na Ljub- nem smo namreč vedno izgu- bili in se kar nekako bali vrniti domov.« Po športnih dosežkih se je Turnšek v pripovedi ustavil na naslednji življenjski postaji, enoletni šoli v Šentjurju. »Za- me so kot najstarejšega sina načrtovali, da bi ostal doma in prevzel kmetijo, Aco pa naj bi šel v šole. Vendar sem vseeno lahko odšel v Šentjur, kjer se pa kaj hudo dosti nismo nau- čili. Po enem letu sem s privo- ljenjem očeta zopet dal culo na ramo in se podal v svet. V kmetijstvu ni bilo možnosti za napredek - še punce nisi dobil na gasilski veselici, ker si pač . smrdel po hlevu, zato sem od- šel v Maribor na srednjo kme- tijsko šolo.« Na Maribor, tamkajšnje živ- ljenje in nogometni klub veže- jo Toneta Turnška najlepši spomini, ki bi jih menda lahko še bolj obujal, če bi bil samo v moški družbi. »Ukvarjal sem se z nogometom, zato sem verjetno še bolj sentimentalno vezan na NK Maribor Pivovar- na Laško. Gledali smo tudi trening tekme in zato ni čud- no, če smo kasneje iz Ljublja- ne z avtostopom hodili na vsa- ko tekmo v Maribor,« je zago- tovil sicer rokometni pristaš, ki se je v rodni kraj vračal enkrat mesečno: »Fizično sem res odšel z Rečice, vendar ni- koli dokončno - vedno sem se vračal in vedno se bom!« Šolanju v Mariboru je sledi- la nova prelomnica: Turnšek se je odločil za študij živilske tehnologije na Biotehniški fa- kulteti. Po naključju je šest kolegov izvedelo, da Pivovar- na Laško razpisuje štipendije: prijavili so se, jih dobili, in leta 1965 se je začela njegova pot v Pivovarni Laško. Pivovarna »z delom v pivovarni smo začeli drugače kot današnje generacije diplomantov, ki jih čakata fikus in tajnica - dobil sem manjšo omaro, opremo in nato pet let dežural popoldne in ponoči. Po petih letih je trojica Savinjčanov in Jože Stanič (današnji direktor Go- renja) nagovorila takratnega direktorja pivovarne Vodovni- ka, da se pivovarstva na tak- šen način ne morejo iti. Turn- šek je prevzel mesto vodje proizvodnje, Stanič je postal tehnični direktor in takrat se je v pivovarni začelo zares. Vmes se je »zgodilo« še služe- nje vojaškega roka, kjer je, skupaj z drugimi, pol leta v »poljski pešadiji« z vso opre- mo vsako jutro prepešačil 10 kilometrov do poligona. »Po- tem smo tisti Slovenci, ki smo znali smučati, odšli na Popovo Šapko, kjer sem srečal Alfija Nipiča: Alfi je sicer pel, smu- čal pa čisto nič, čeprav je pri- šel kot smučarski učitelj. Ko smo tekli na 5 kilometrov, so cilj že podrli, preden je Alfi prispel do konca.« V Laškem je bil vsaj v začet- ku tujec, vendar so njega in ekipo ljudje kmalu sprejeli - sploh potem, ko se je izkaza- lo, kako Pivovarna Laško po- maga kraju. Tako kot drugi, si je v Laškem zgradil hišo in ustvaril družino. »Ženo sem spoznal v Celju in še tri leta po poroki sva živela vsaksebi: jaz v sobi v Laškem, ona pa pri starših.« Tone Turnšek je dokazal, da dobro pozna ne le Laško, tem- več tudi Zgornjo Savinjsko do- lino, ki nima močnejših podje- tij. »Neskromno si lahko, seve- da skupaj s sodelavci, prip- nem nekaj zaslug za razvoj in urejenost Laškega. Za periferi- jo pač ni denarja: to se vidi že iz tega, koliko več energije moramo potrošiti in vložiti na periferiji kot pivovarna v Ljub- ljani. Vendar je najbolje, če molčiš in delaš po svoje,« je svetoval Turnšek, ki je leta 1980 postal direktor pivovar- ne, nekako dve leti kasneje pa je začela nastajati firma, kot jo poznamo danes. Seveda so bi- li vmes težki trenutki, ki jih je direktor omenil bolj mimogre- de. Prepričan pa je, da se v njihovo podjetje politika niko- li ni vmešala ter zatrdil, da nikoh ni niti za trenutek pomi- slil, da bi zamenjal delovno mesto. »Nisem diktator, pa tu- di ostali so tako >naštelani<, da hude diktature pri nas ni: delo bolj temelji na vzorih in pogo- vorih - prepričan pa sem, da se nam je to pri delu in razvoju pozitivno obrestovalo,« je od- govoril Tone Turnšek na vpra- šanje, za kakšnega direktorja se ima. Rokomet Podobno kot v podjetju, je tudi pri Rokometnem klubu CPL, ki ga je pivovarna začela sponzorirati zaradi svetovnih trendov. »Leta 1988 smo se podali na pot športnega mar- ketinga, ki smo se ga učili od evropskih, predvsem nemških pivovarn. Takrat smo iskali ekipo, ki bi nas promovirala v slovenskem in jugoslovan- skem prostoru: na vrhu so bili jeseniški hokejisti, vendar so nas zavrnili in niso hoteli nosi- ti našega imena, zato smo se odločili za rokomet. Jugoslo- vanska rokometna liga je bila ena najmočnejših v Evropi, ro- kometni centri pa so se pokri- vali z našimi prodajnimi cen- tri. Po letu ali dveh so Celjani prišli v prvo rokometno ligo, ki pa je potem, po razpadu Jugoslavije, ni bilo več. Zato smo se odločili za Evropo,« je razložil Tone Turnšek, ki ni- koli ni igral rokometa niti de- lal v kakšnem rokometnem moštvu (»Na Rečici še vedeli nismo za rokomet«), vendar je kot predstavnik sponzorja moral vedeti, kam so vložili denar. »Vedeti je treba, da de- nar vezeš na uspeh, vsi naši igralci pa se nikakor ne more- jo primerjati s košarkarji ali celo nogometaši: v rokometu ima klub z >budžetom< od 2,5 do 3 milijone mark realne možnosti, da postane evrop- ski prvak; v drugih športih pa so številke veliko, veliko višje. V 10 letih me je delo v klubu okupiralo - velikokrat sem bil žalosten, hkrati pa sem bil de- ležen -velikega zadovoljstva. To delo pač opravljam izven delovnega časa in mi poleg službe pomeni največje vese- lje.« Tudi letos celjskim rokometa- šem dobro kaže - čeprav, je v smehu pripovedoval Turnšek, ga tudi po uvrstitvi med štiri najboljša evropska moštva mnogi vprašajo, kaj bo letos s klubom, bodo kaj naredili? »Odločitev za sponzorstvo ni zgolj zaradi visokih ambicij klu- ' ba. Poleg vrhunskih športnikov se z rokometom ukvarja 200- 250 igralcev v vseh selekcijah. Veliko zadoščenje je, ker vemo, da smo te otroke odtrgali od drog, pijače in kar jim še grozi - tudi za to je potreben denar, pa čeprav bo mogoče samo odsto- tek teh otrok postalo vrhunski športnik,« je osvetlil Turnšek drugo plat športa in dodal, da podobno kot v pivovarni tudi v klubu ne vodijo kaznovalne po- htike. Kljub temu so že 4 leta v evropskem vrhu in zato je Turn- šek prepričan, da se dobro vra- ča z dobrim. Seveda pa ni meritev, s kate- rimi bi ugotovili, koliko se v poslovnem smislu vrača vlo- žek v pivovarno. »Za nogo- metni klub smo prispevali 400 tisoč mark za uspeh - mirne duše bi lahko nehali s spon- zorstvom in verjetno preživeli nekaj let. Toda prepričan sem, da nas po petih letih ne bi bilo več, ker bi nas potrošniki po- zabili. To dokazujejo nemške firme, kjer so vsekakor preveč skopi, da bi v prazno potroših en sam pfening, pa vseeno pokrivajo klube.« Turnšku je iz rokometnega sveta najbolj ostala v spominu tekma z Barcelono pred dve- ma letoma, ko so Celjani v polfinalu na domačem terenu izgubili za 5 golov. »Takrat so nas mediji popljuvali kot smr- kavce, kot da smo izgubili z lokalnim klubom. Ko smo šli na revanš v Barcelono, sem se dogovoril z igralci, da se bomo poskusili dokazati in osmešiti medije: igralci so dali vse od sebe in zmagali s 4 zadetki razlike. Bil sem izjemno zado- voljen, ker smo dokazali, da se šport tako ne spremlja.« Rokometne pravljice vsaj zaenkrat še ni konec. Ne le pravljice celjskih rokometa- šev, tudi slovenska reprezen- tanca je z uvrstitvijo na olim- pijske igre dosegla velik us- peh. »To je uspeh celjskega rokometa - če ne bi bilo celj- skih entuziastov in tistih, ki rokomet spremljajo po stro- kovni plati, ne bi bilo niti re- prezentačnih uspehov. Ni klu- ba v Sloveniji, ki bi vzgajal toliko rokometašev kot naš. Zato si ne znam predstavljati, da bi se rokomet v Celju usta- vil, čeprav v Ljubljani raste center - vendar bolj zato, da bi Celjane izrinili z vrha. Center slovenskega rokometa je bil, je in bo v Celju, ne v Ljublja- ni,« je odločno zatrdil Turn- šek. Med zvestimi privrženci celjskih rokometašev so tudi Rečičani. »Na tekmi jih ne vi- dim, vidim pa jih potem v bifeju, kjer so med najbolj gla- snimi,« je dejal rečiški rojak. Seveda čitalniški večer ni mogel mimo Barcelone, ki Ce- ljane čaka v polfinalu in ki ga je Tone Turnšek ocenil za neugodnega nasprotnika, na vprašanje »Kdo bo zmagal?«, pa odločno odvrnil: »Mi! Če so kdaj godni za poraz, potem so letos. Če tam naredimo razli- ko minus 2 aU 3 gole, potem imamo šanse, da se prvič v zgodovini uvrstimo v finale evropskega rokometa.« Z Darkom Repenškom, mo- deratorjem večera na Rečici, ki sta ga obogatili Kristina in Be- njamina Šuster, se Tone Turn- šek ni pogovarjal o rokometnih sodnikih, za konec pa je gost zatrdil, da svojega mesta v poli- tiki ne vidi. »Aprila bom kandi- diral še za en mandat za pred- sednika RK CPL, vprašanje pa je, kako ga bom končal...« URŠKA SELIŠNIK, Tone Turnšek 20] NAŠI KRAJI IN UUDJE Med predajo novega vozila v Nazarjah. Novo vozilo za požare in nesreče Minulo soboto so člani Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje predali na- menu novo kombinirano ga- silsko vozilo, ki jim bo služi- lo tako za intervencije pri požarih kot pri prometnih nesrečah. Enota PGD Nazarje je lani dobila koncesijo za delovanje na širšem zgornjesavinjskem območju, s sodobnim avtomo- bilom pa bo to svojo funkcijo lahko izvajala še bolj tehnično dovršeno. Predsednik društva Roman Krajner je ob tej pri- ložnosti poudaril pomen nove pridobitve, hkrati pa se je zah- valil vsem, ki so kakorkoli pri- pomogli k realizaciji 26 milijo- nov tolarjev težke investicije. Nazarski župan Ivan Purnat je gasilcem zaželel, da bi novi avto uporabljali predvsem pri usposabljanju, manj pa pri in- tervencijah. V imenu republiške uprave za zaščito in reševanje je poso- dobitev nazarske enote za teh- nično reševanje pozdravil Franc Šink, ki je med drugim opozoril na dvig strokovne us- posobljenosti v gasilskih druš- tvih, kjer je sedaj množičnost v drugem planu, v ospredju pa sta znanje in tehnika. O novi pridobitvi je spregovoril tudi podpredsednik zgornjesavinj- ske gasilske zveze Franc Ter- bovšek. Ključe vozila je povelj- niku društva Miranu Kreflu izročil župan Ivan Purnat, po- veljnik pa jih je predal vozniku Srečku Urtlju mlajšemu. Da je bilo slavje popolno, ni manjkal niti krst avtomobila z žlahtno penino, blagoslov pa je opravil domači župnik Jože Urbanija. Slovesnosti je sledil redni letni občni zbor PGD Nazarje. US, Foto: C. SEM Za dobro počutje upokojencev Bogat kulturni program, v katerem so nastopili mešani pevski zbor KUD Polzela pod vodstvom Marka Slo- karja, vokalna skupina za samopomoč Oljka in recita- torja Marinka Ribič in Slav- ko Mackovšek, je bil uvod v občni zbor Društva upoko- jencev Polzela, ki šteje 780 članov. Poleg predsednika društva Slavka Mackovška, so o delu poročali predsedniki posa- meznih odborov, ki skrbijo za kulturno, socialno in humani- tarno dejavnost, za šport in Slavko Mackovšek, predsed- nik društva upokojencev: »Upokojenci iz sodelovanja v društvu črpamo novih moči, obenem pa vanj vlagamo ve- liko svojega dela in časa. » rekreacijo, za izlete, pohod- ništvo in druge dejavnosti. Po- vedali so, da med letom obi- skujejo svoje najstarejše čla- ne, pogosto obiščejo dom upokojencev na Polzeli, sode- lujejo z Radiom Polzela, v sta- ri telovadnici osnovne šole imajo vsak ponedeljek rekrea- cijo ob glasbi, v poletnem času organizirajo pohode in kole- sarjenje, lani pa so pripravili tudi sedem izletov. Središče njihovega delova- nja in druženja je njihov dom, ki ga že vrsto let skrbno ureja- jo in upravljajo. T. TAVČAR Savinjski vinogradniki bodo ocenjevali vino člani društva Savinjskih vinogradnikov, ki šteje 120 članov, so se zbrali na še- stem rednem občnem zboru. Kot je povedal predsednik upravnega odbora Ivan Pote- ko, so lani organizirali preda- vanja o zaščiti vinske trte pred boleznimi in škodljivci, pred trgatvijo pa o tehnološki zrelo- sti grozdja, njegovi predelavi, o ravnanju z moštom in mla- dim vinom. Pripravili so tudi ocenjevanje vzorcev vin, let- nik 98, še prej pa sprejeli pra- vilnik o ocenjevanju. Tudi za letos so naloge podobne lan- skim, ocenjevanje vzorcev vin, letnika 1999, bo v začetku meseca maja. Sedež društva je v Kmetijski zadrugi Petrovče. Ob pone- deljkih in četrtkih med 10. in 13. uro je na voljo strokovno svetovanje o uporabi fitofar- macevtskih sredstev in mine- ralnih gnojil ter enoloških sredstev T. TAVČAR Pozabljeni sadovnjaki v Kozjanskem regijskem parku, s sedežem v Podsredi, so se lotili pilotnega projekta obnove starih travniških sadovnjakov. Z njim želijo ohraniti staro dediščino ter vzpodbuditi drugačno gospodarjenjem s takšnimi sadovnjaki, ki bo del okolju prijaznega kmetovanja. V okviru projekta, ki ga izvajajo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, so oblikovali skupino obrezovalcev drevja, ki je začela z delom na Zdolah nad Kozjem ter nadaljuje v Gradišču pri Podsredi. Pri tem želijo opozoriti na možnosti dodatnega zaslužka za kmetovalce, tudi v okviru domače predelave sadja v sok, žganje, kis ter suho sadje. V parku so zato prejšnji mesec pripravili delavnice o žganjekuhi, ki so se jih udeležili kmetovalci ter kmetijski svetovalci iz različnih krajev Štajerske in Dolenjske. BJ Uspeh Maše Piki in Davida Kozmusa v soboto, 11. marca, je Plesna zveza Slovenije organizirala v Novem mestu državno prvenstvo v latinsko-ameriških plesih. Plesalo je 128 parov. V kategoriji starejših mladincev je plesalo 33 parov. Maši Piki in Davidu Kozmusu iz Celja so sodniki dodelili odlično 3. mesto. Skupaj plešeta že četrto leto in sta že lanskoletna finalista DP. Sta člana plesnega kluba Fredi iz Ljubljane. Uspeh gre pripisati tudi njunim trenerjem DanieU Škofic-Novak, Nini Hribar ter Gregorju Berlaku, AB Rudi Jazbec, predsednik H tikulturnega društva Po| la: »Ena od glavnih na, društva je pridobitev no\ članov, zlasti mladih iz j] zelske Eko šole. Za lepoto Polzele Hortikulturno društvo I zela se je po nekajletn premoru pred dvema leto zopet postavilo na noge. je na občnem zboru pore predsednik Rudi Jazbec, lani veliko naredili. Pripravili so več predav, sodelovali tudi na sejmu / Jadran v Ljubljani, se udel( čistilne akcije v občini Polz pripravili razstavo cvetja, nih del in pogrinjkov, na k ro so sodelovali tudi gob, čebelarji in učenci osnovne le s programom Eko šola. občinskem prazniku so sod vali na sejmu kmečkih dot Za letos imajo obširen prog dela. V spomladanskih m cih bodo pripravili dvoje davanj, se udeležili čistilne cije, ponovno pripravili ra2 vo cvetja, razpisali bodo movanje za najdaljšo bršlja in surfinijo. Nadaljevali boi urejanjem prireditvenega štora v parku Šenek, se uc žili razstave cvetja v Cerki itd. Na zboru so društvo { menovali iz Hortikulturr društva v Hortikulturno d tvo Polzela. T. TAV( Čarodej Jani Jošovc je z baloni razveselil otroke. Čarodej pri Kocmanovih Ob dnevu žena in materinskem dnevu so v dvorani gostišča Kocman v Šentrupertu Laškim pripravili krajevno prireditev. Milena Kocman je z domačimi otroki pripra prisrčen recital, harmonikarji Vikija Ašiča ml. pa so predstavili lani posneto in izd samostojno kaseto. Harmonikarji se učijo igranja na ta priljubljeni instrument dobri dve leti, v tem času pa s nastopili na dveh miklavževanjih, na celjskem Starem gradu, na Lukeževi nedelji v Tremarjil novo leto v centru Interspar v Celju, na pediatrični kliniki za otroke v Ljubljani in drugj programu sta nastopila tudi čarodej Jani Jošovc z ženo Sabino iz Kasaz pri Petrovčah, ki sta po programu navduševala otroke z izdelovanjem cvetov in živalic iz posebnih balonov. Jai Sabina sta redna gosta izleta 100 kmečkih žensk na morje, sicer pa pripravljata pose programe za otroke. NASI KRAJI IN UUDJE Franc Napret in Jože Slapšak sta nazdravila kvaliteti svojih izdelkov. Salamijada četrtič v Rimslcili Toplicali Minuli petek, na dan 40 mučenikov, so v Okrepčevalnici Marjeta v Rimskih Toplicah jripravili četrto srečanje izdelovalcev salam. Na ocenjevanje je prispelo 23 salam, ki jih je posebna petčlanska komisija pod vodstvom /inka Križnika ocenila. Ivan Strniša, organizator srečanja, je razglasil najboljše. Prvo mesto je a najboljšo salamo osvojil Franc Napret iz Rečice, drugi je bil Jože Slapšak in tretji Alojz jezgovšek, oba iz Trobnega Dola. VLADO MAROT i; * ; Praznile, zrasel ! iz čitalnice ^ v spomin na 19. marec " 1862, ko so v Celju ustanovi- li Narodno čitalnico, so v nestni krajevni skupnosti lenter ta dan pred 21. leti zbrali za svoj krajevni praž- il i, Osrednjo slovesnost ob 'hrazniku pripravljajo v Mestni ^'tetrti Center nocoj, v četrtek ' ob 17. uri, v telovadnici 111. "Isnovne šole, katere učenci ''lodo pripravili tudi kulturni "ffogram. Zbrane krajane bo Hgovoril predsednik Sveta ^ t, Center Franc Petauer, ob {irazniku pa je tudi letos izšla 'slavnostna številka Informa- - 'orja, ki ga v mestni četrti red- no izdajajo že vrsto let. IS Dobrodelni koncert v Zrečah župnijska Karitas Zreče prireja dobrodelni koncert na- rodnozabavnih ansamblov in pevcev, ki bo v večnamenski dvorani pri hotelu Dobrava v Zrečah, v nedeljo, 19. marca. Nastopili bodo številni glasbeniki: ansambel Sedmi raj, ansam- bel Zreških šest, ansambel Pohorci, ansambel Fantje izpod Rogle, ansambel Show band klobuk, ansambel Banovšek, ansambel Slatinek, ansambel Frejerji, ansambel Vesele Štajerke, študentska vokalna skupina Dust, pevke z Brinjeve Gore, Lidija in Amanda, harmonikarka Franja Marguč in dvojčici Vlasta in Vesna. Priredi- tev bo povezovala Katja Krančan. Izkupiček je namenjen dobro- delni dejavnosti župnijske Karitas. B.P. Zbori na Rečici Minuli teden so se na dveh občnih zborih na Rečici ob; Savinji zbrali predstavniki turističnega in športnega društva, i »Turisti« so na zboru v petek potrdili obsežen plan dela, kot prvo pa bodo pripravili predstavitev knjige o nekdanjem; življenju Rečičanov. Hkrati so na pobudo krajanov izrazili; ostro zahtevo po ustanovitvi samostojne šole. V nedeljo sol se na zboru zbrali »športniki«, ki so za novega predsednikaj društva izvoliU Janeza Anžina. US Odziv cicibanov nad pričakovanji s|^^^ .sniučinah Kranjske Gore se je konec tedna pomerilo 600 cicibank in cicibanov na tradicionalnem, že petind- pres veleslalomu za pokal Hervis. Število tekmovalcev je Ofj vsa pričakovanja. Vzdušje sta popestrila voditelja Meta cjpjj* ''"^ Robert Bogataj, pokale in medalje najbolje uvrščenim lek ^^^^^ podelil Andrej Miklavc (na sliki), ki je tudi sam tekmoval prav na tem tekmovanju. Foto: U. MODIC Novi prostori za nove pričeske v Srednji strokovni in poklicni šoli Celje pripravljajo jutri, v petek ob 12. uri, odprtje nove frizerske delavnice. Po besedah ravnatelja prof. Franca Erjavca se v šoli še kako zavedajo, da so .uspehi in napredovanje njihovih učenk in učencev v veliki meri odvisni od delovnih pogojev in dobrega počutja pri delovni praksi. Zato se jutrišnjega odprt- ja nove frizerske delavnice na Kosovelovi ulici, ko bodo tudi s pomočjo ministrstva za šolstvo in šport uresničili dolgoletne želje dijakov in učiteljev v frizerskem programu, še toliko bolj veselijo. IS Park - zbirališče mladih ali smetišče? Pomlad trka na vrata in topli sončni žarki privabljajo mla- dino, da se zbira ob bregovih Savinje in v parku. Največ se jih zbere ob petkih, saj so po napornem tednu v.šoli željni zabave. Lepo jih je videti sku- paj. Žal pa na takšnih druže- njih pogosto pretiravajo pri pitju alkoholnih pijač, nered- ke pa so tudi droge. Podkrep- ljeni s tovrstnimi poživili se agresivno znašajo nad vsem, kar jim stoji na poti, za sabo pa puščajo pravi smetnjak. Mo- goče bo malo več reda in miru, ko bodo v parku spet pogostej- ši obiski varnostnikov. Potem bo tudi zgražanja nad današ- njo mladino manj. Alenka Firšt iz Celja: »Da- nes sem šla prvič z otroki na sprehod tu mimo. Navadno ob petkih ne gremo v park, ker pač vem, kaj se tu dogaja. Ker imam še majhne otroke, mi to seveda ni všeč. Bolje bi bilo, če bi imeli kak drug pro- stor, ki bi bil namenjen res samo njim, kot pa takole. Na- čeloma nimam nič proti, do- kler se samo veselijo in ni zraven še drugih stvari, kot so razgrajanje, alkohol...« Ivan Gražnik iz Celja: »Ža- lostno je, kar.se dogaja. In kaj vse mladina pušča za sabo. Obupno. Tudi mi smo bili mladi, vendar kaj takega pa še ne. Prav, da se zbirajo, vendar ni lepo, kar počnejo. Neko veselje morajo imeti, vendar v mejah normale.« Jožica iz Celja: »Nikoli se ni dogajalo to, kar se zdaj. V Celju živim že 54 let in park še nikoli ni bil tako zanemarjen kot zdaj. V šoli bi morali poostriti nadzor nad njimi. Iz šole bi morali iti domov, ne pa da tu pijejo in se drogirajo. Pri Slomš- kovem spomeniku sem celo našla igle. Svinjarijo delajo, ko- der gredo. Ko bi vsaj pospravili za seboj steklenice in smeti...« Gregor Kramer: »Tu se zbiramo, ker imamo mir in nikogar ne motimo. Imamo še >fajn<, vendar do neke meje. Všeč nam je prostor, pa tudi toplo je. Tukaj smo vsak petek, saj so takrat največje žurke. Starejši nas kritizirajo, ker nam zavida- jo, da niso več mladi in ne morejo žurirati tako kot mi. Prazne steklenice navadno oddamo pobiralcu stekle- nic, plastične odnese Savi- nja, papirčke pa odpihne veter.« Mirjana Bubul iz Celja: »Takšna druženja mladih me ne motijo, razen če gre za droge. Vsaj igle naj poberejo za sabo, kajti tu se pogosto igrajo majhni otroci. Motijo me tudi motorji.« SABINA KRANJEC Foto: GREGOR KATIC PLANINSKI KOTIČEK 7. pohod po obronkih Celja Projektna pisarna Celje - zdravo mesto in Planinsko društvo Celje organizirata 7. pohod po obronkih Celja, ki bo v soboto, 18. marca. Zbirno mesto bo ob 8. uri pri Splavarju v mestnem parku. Sprehodih se boste po »srčni poti« proti Zg. Košnici, od koder je lep razgled na mesto z okolico. PovzpeU se boste na 570 m visoki Hom, kar bo trajalo približno 2 uri. Od tu se bodo utrujeni lahko po že prehojeni poti vrnili nazaj v Celje, ali pa nadaljevaU pot do lovske koče. Najvztrajnejši boste pot nadaljevaU po markirani poti proti planinskemu domu na Brnici (570 m), kjer bo krajši postanek in možnost okrepčila. VračaU se boste po krajši poti mimo lovske koče nad mestnim parkom nazaj v Celje. Celotni pohod bo trajal približno štiri ure. AB Na Resevno Planinsko društvo Šentjur je pripravilo za nedeljo, 19. marca, spominski pohod v počastitev padlih na Resevni. Začetek bo opoldan pred občinsko stavbo, nato bo ob 14. uri pri spomeniku proslava, zaključek pa v planinskem domu. Dom na Resevni bo od začetka aprila odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih, med 8. in 20. uro. B. S. Marcevski pohod na Šmohor Planinsko društvo Laško vabi na 16. tradicionalni mar- cevski pohod na Šmohor. Pohodniki se bodo zbirali med 7. in 10. uro pri lipi nad novozgrajenimi bloki v Debru. Potrditev kontrolnih kartončkov in podelitev značk v domu na Šmohorju, do koder je približno za uro in pol hoje, pa bo ob 11. uri s kratkim kulturnim programom. Na Peč Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 19. marca, na tromejo. Odhod iz Celja s posebnim avtobusom z avtobusne postaje na Glaziji bo ob 6. uri. Najprej se boste odpeljaU do Rateč, od tam pa pot nadaljevali peš in po približno dveh urah prispeli na Peč. Informacije in prijave zbira PD Celje, telefon 492-48-50. Spominski pohod na Kamnik Planinsko društvo Žalec in Planinsko društvo Zabukovica vabita v nedeljo, 19. marca, na 4. Romanov spominski pohod na Kamnik. Odhod brezplačnega avtobusa bo ob 8. uri iz Žalca (pisarna PD Žalec), ob 8.15 iz Griž (Dom Svobode) ter ob8.20 iz Migojnic (Minerva). Obvezne prijave sprejemata samo še danes do 14. ure Janez Meglic, telefon 718-449, in Franci Ježovnik, telefon 717-078. M. MAROT 22 Barca oblfublja težave... ... v celjskem rokometnem taboru po menijo, da je napočil čas, ko bodo vstopili skozi trikrat začarana finalna vrata Lige prvakov Optimizem izvira iz spre- menjenega razmerja moči glede na lansko sezono, saj so se pivovarji po napovedih iz domačega tabora v tem času okrepili, postali izkuše- nejši, predvsem pa zelo mo- tivirani. Matematika za fina- le je dokaj preprosta: doseči gol na 2 minuti igre, kar bi bilo skoraj idealno. Španski prvak seveda ne deli takšne- ga teoretičnega mnenja, nas- protnika pa močno spoštuje. »Barcelona je najmočnejše moštvo v tem prostoru, so pa slabši kot prej in njihove igralske pridobitve nimajo pomembnejših vlog v igri,« razmišlja trener Sead Hasa- nefendič. Pri tem ima v mi- slih Bustosa, Paredesa, Cam- posa, Broquetasa, Cusina, Ferrero in predvsem nemš- kega krožnega napadalca Schvvarzerja, ki po njegovem le krpa luknjo po odhodu Deduja. Barca je ostala še brez Garalde, Solerja in Ba- čausteguia. Materialna pred- nost Celjanov je tudi revanša Charter za Barcelono je bil razprodan v nekaj dneh. 120 »letalskim« navijačem se bo- sta v Blaugrani pridružila še avtobusa s Florjani, tako da pivovarji lahko računajo na pomoč dobrih 200 navijačev. v Golovcu, strokovni štab pa večji učinek pričakuje pred- vsem od Kokšarova, ki naj bi bil boljši kot v lanskem spo- padu Jelčič, prav tako pa bi Pajovič moral vsaj izenačiti lansko raven Puca. »S povrat- kom poškodovanega Čavarja lahko Katalonci mobilizirajo 9 igralcev, mi pa 10. Če nam sedaj ne uspe, je vprašanje, kdaj se bomo spet znašli v podobnem izhodišču,« ozna- nja celjski strateg. Kot pravi. bi še lahko »prebavili« poraz z dvema ali tremi zadetki, vse ostalo bi se kaj težko izšlo. »Sistem poznamo!« Preglavice celjski vrsti bo zagotovo povzročal ukrajin- ski Španec Andrei Šepkin. Ve- likan iz Zaporožja je nezau- stavljiv - gol ali sedemmetrov- ka sta najpogostejša rezultata njegovega dela na črti. Celja- ni izpostavljajo še njegovo dobro sodelovanje z organi- zatorjem Enricom Masipom, ki je odgovoren za realizacijo, medtem ko naj bi hrvaški uni- verzalec Patrik Čavar v pod- zavesti še nosil poškodbo in zato igral slabše, bol nevaren pa bo v Celju. »Barcelona ima izdelan sistem, toda mi ga poznamo. Poleg tega mi na- padamo, oni pa branijo evropsko lovoriko. Tudi če nam na gostovanju ne uspe, ne smemo biti razočarani, a prepričani smo, da nam lahko uspe,« je optimističen kape- tan Uroš Šerbec. Vratar Peric Dosedanji izidi: CPL-Bar- celona 24:29, 26:22 (96/97), 35:32, 26:30 (98/99). je neobremenjen, morda tudi zato, ker mu v vsakem trenut- ku ob strani lahko stoji drugi vratar Valenčič, ki je močno popravil formo. Naloga celj- skega zvezdnika med vratni- cami bo tudi bdenje nad dol- gimi žogami, s katerimi Bar- rufet in Svensson pošiljata v ogenj Guijoso in Ortego: »Te podaje letijo največ do cen- tra, zato je težko presekati katero od njih. Barcelona mo- ra opravičevati vlogo favorita in potrjevati svoje kvalitete. Te imamo tudi mi in vsak izid lahko ujamemo, zato mora- mo pokazati, koliko velja- mo.« Barca se pobira? Po zmagi nad Ciudad Rea- lom je Barcelonin strateg Vale- ro Rivera na torkovi prvens- tveni tekmi proti Tuecru spo- čil glavnino igralcev, ki bi v duelu s Celjani utegnili imeti odločilno vlogo. Dolgo poško- dovani hrvaški univerzalec Patrik Čavar kaže znake po- polnega okrevanja polomlje- nega gležnja, vendar ga je Ri- vera v izogib težavam na ket vrnil kasneje, kot je spi načrtoval, toda zdaj iiti^ voljo vse igralce. Kapetan vratar petkratnih evrops| prvakov David Barrufet Ce) ne označuje kot eno najsi- ših, če ne prav najslabšo nosti ki so jo imeli na voj »So izvrstna in težko pr^^ Ijiva ekipa,, kar so v zad^ letih velikokrat že pokaz, Najbolj me skrbi povratna t ma v Golovcu. To pomeni, moramo v Blaugrani zaigra polno močjo in pridobiti zai voljivo prednost. Kot pona di merimo na uspeh v ol tekmah, druge poti prepro ne poznam.« Tudi Valeru veri pivovarji niso preveč p seči, saj Barcelono iz let, leto postavljajo v težji polo: Po njegovem niti četa treni Norveška sodnika Oie Hogsnes sta Celjanom so( že lanski polfinale v Gol cu, leto prej pa finale i Badlom Zagrebom in Bai lono. V njuni kartoteki, k ena najbolj zajetnih, je pomembnejših klubskih kem še finale PPZ med E! riago in Fotexom. Hasanefendiča ne more ra prekipevati od sreče pri žn »Celjani nenehno napred jo. Imajo dovolj denarja, lahko investirajo v nove kvalitetnejše igralce. Se\ bomo skušali storiti najbo kar znamo, vendar vedite je naša naloga zagotovo iz no težka.« PRIMOŽ ŠK i Foto: MIGUEL AN Se bodo Barcelonini zvezdniki podobno kot v Pamploni (brez Čavarja) veselili tudi po revanši v Celju? Aleš Pajovič bi po zamisli trenerja Hasanefendiča moral prevzeti lansko vlogo Iztoka Puca. 23 Pozabili metati na kos V tekmi med Polzelani in Laščani so bile odločilne bitke pod košema ^^lektorju naše izbrane l^pšarkarske vrste niti v tret- ' uspelo premagati svoje- J pomočnika, je bil pa to- tirat najbližje uspehu. Tega I ^dočakali Šentjurčani in se :j ,najavili« elitnemu ducatu, II jedtem ko so Celjani v kva- , ijikacijah pozabili metati na i si- ffi Skoraj pohia polzelska dvo- igjna je po dolgem času spet ^,(jela pravi ligaški obračun Ij ,jurovinske baze« in »proizva- jlcev«, ki bi z nekaj sreče lah- j^;o pripadel tudi domačim. Na il;o zelo lepa košarkarska ^ )redstava se je odločila v bitki - )od košema, medtem ko so "rjnanje linije na obeh straneh y,]ii\e, kar jim je bilo po volji, jevet trojk na vsaki strani, 71- , o73-odstotna natančnost za 2 , očki ter skoraj enako število i apravljenih žog je spominjalo lanekdanje predstave iz jugo- ige. Do polčasa nihče ni storil Sfkot dveh osebnih napak in "'emu primeren je bil tudi re- iiltat, saj je obema stranema ^ fmalo zmanjkalo do stotice. ^'lomači so bili sprva veliko f^igresivnejši, vzporedno sta se tidvijala še mini dvoboja Ovči- a-Lisica pod obročem in mer-Dragšič za črto. Tehtnico 'V prid zelenih sprva prevesil llilian Goljovič. Kljub temu, ca so ga domači branilci »raz- 'fselili« z nekaj »rampami«, se F zaustavil šele pri 21 točkah, ''i jim v drugem delu ni dodal ene. Hafnar se je namesto ifstrih pogledov sodniškega pa- '^vnadaljevanju raje opredelil ^domiselne in učinkovite ak- ■if ter se strelsko izenačil z ^šičem. ;ra je po izenače- 'lu Ovčine na 75:75 postala fliko trša, zlasti potem, ko je 'zej domače popeljal v vods- "O- V zadnjih minutah je z 'Mvnim skokom zablestel urak, vendar njegov trener '^'^š Pipan, ki se raje izogne "^vajanju imen, pravi drugače: ' igralci so krivi za zmago poraz. Res je Jurak vzel žog napadu, vendar je '^^0 igral v prvem polčasu.« strateg je srečanje ocenil ^t pravi derbi, vendar so nje- ^^ipri 15 točkah prednosti v drugem polčasu popustili, z ostro obrambo so domači zato celo povedli. »Povsem sami smo krivi, da Polzelanov ni- smo potolkli, temveč smo tve- gali negotovo končnico,« za- ključuje. Na drugi strani si Bo- ris Zrinski beli glavo, kako v preostanku prvenstva ob vse boljših pogojih za delo še ujeti Koračev pokal: »Kljub nekaj neprijetnostim, ki so nas spremljale zadnji teden, smo se dobro upirali favoritom. Tekmo smo izgubili v zadnjih dveh minutah prvega dela igre, ko se nam je mudilo zaključe- vati akcije. Ponovno smo izgu- bili tam, kot že dvakrat doslej - z ofenzivnim skokom Juraka. Bržčas bo naša odločilna tek- ma doma proti Triglavu.« V l.B SKL je Kemoplast po- trdil dobre možnosti v kvalifi- kacijah za Ligo Kolinska. Strah pred gostovanjem v Krš- kem se je izkazal za odvečne- ga, vseeno pa Šentjurčani še vlečejo travme po lanskem za- pletu s Krčanom Vukičem, ki je v njihovem dresu delal več težav kot koristi. »Veletrgov- ce« od vodilnega dvojca Beži- grada (ta si je za izločilne boje omislil še pokrovitelja Flowte- xa) in Radenske Creative loči le zmaga, takšna pa je tudi njihova prednost pred Novo Gorico. To pomeni, da bodo košarkarji Igorja Pucka ob normalnem razpletu za napre- dovanje potrebovali vse do- mače in vsaj eno gostujočo zmago. Apetiti vodilnih mož v klubu so narasli že veliko prej, zato pa so ti ugasnili pri Bane- xu in Elektri. Konjičanom je po slabem začetku zmanjkalo sape v pehanju za vodilnimi, Šoštanjčani pa so v prvenstvu preveč nihali in imajo prema- lo zanesljivih igralcev. Pod pričakovanji se je v Ko- pru odrezala celjska vrsta. Do- mov se je vrnila s polnimi tor- bami žog in skoraj ni verjeti, da so varovanci Gorazda Bokša- ra kot najboljša obramba v 2.SKL »pogoltnili« 85 točk, do- segli pa le 50. »Koper ima letos močnejše moštvo, kot ga je lani imelo Zagorje in je po finančni ter logistični plati z nami nepri- merljivo,« komentira celjski trener, ki je svoje igralce ozna- čil za »ostrostrelce« in s tem povedal vse o njihovih strel- skih veščinah na obali. mmmmm PRIMOŽ ŠKERL ■■■Foto: GREGOR KATIC Tudi v tretjem letošnjem merjenju moči Polzelanov in Lašča- nov so se bolje znašli evroligaši iz Treh lilij. Na sliki: Gregor Hafnar v enem svojih uspešnih prodorov. Druženje in humanost yK Nets iz Celja je v tenis dvorani Zdravilišča Rogaška •"^'pravil še tretji zimski VIP turnir dvojic, nekakšno "^^njšano inačico poletnega turnirja v Velenju. ^^3. letošnjem turnirju se je zbralo rekordnih 48 igralcev, ki po sistemu žrebanih dvojic ves dan trudili in družili v Pern teniškem okolju Rogaške Slatine. Ob koncu je slavila .^ojica Arzenšek-Širšman pred parom Gabrilo-Plavsteiner. jj^^§lasili so tudi najboljša posameznika Andreja Fijavža in .'ibravko Turk, medtem ko je pokal za fair play dobil Karlo P^gel. v okrnjeni konkurenci novinarjev (prisotni sta bili le '"edakciji) sta slavila Kiker (TV Celje) in Terbovc (Štajer- j^^'^3l). Letošnji turnir pa je imel tudi humanitarni značaj, jjti Vsi udeleženci so vplačali igralnino (skupaj več kot 100 ^^^^ tolarjev), ki so jo namenili šentjurskemu Zavodu za Posabljanje invalidnih oseb. J.T. PANORAMA NOGOMET Liga Si.Mpbil 19. krog: CMC'Publikum- Maribor Pivovarna Laško 1:2 (1:1) Križanič 2. Potrošnik- Rudar (V) 1:2 (1:2) Gajser 18, Jolič 34. Vrstni red: Maribor Pivovarna Laško 41, HIT Go- rica 36, SCT Olimpija 34, Ru- dar (V) (-1) 33, Primorje 32, Korotan (-1) 28, CMC Publi- kum 26, Dravograd 23, Mura 22. Domžale (-1) 22, Fero- term Pohorje (-1) 9, Potro- šnik 5. 2. SNL 16. krog: Esotech Šmartno- Železničar Ligro 3:1 (1:1) Dragic 37, Mujakovič 70, Sprečakovič 82. Rogoza-Šent- jur 0:1 (0:0) Pevnik 57. Vrstni red: Tabor Sežana 43, Koper 39, Esotech Šmartno 32, Elan 29, Zagorje 28, Železničar Li- gro 27, Aluminij 26, Ivančna Gorica 20, Rogoza 19, Jadran Šepič in Živila Triglav 18, Šentjur 16, Drava 15, Nafta 13, Črenšovci 10, Avtoplus Korte 6. 1. SLMN 16. krog: EC Celje Pelikan- Family Shop 9:2 (4:1). Vrstni red: Sevnica 41, EM Celje Pe- likan in Puntar 32, LI Litija 30, Beton Divert 20, Meteor- plast 17, Tomaž Poetovio in Orkan Zbelovo 16, Family Shop 13, Vulk. Stipič 9. KOŠARKA Liga Koiinsica Od 1. do 6. mesta, 2. krog: Savinjski Hopsi-Pivovarna Laško 96:98 (42:49) Kahrima- novič 22, Čmer 18, Ovčina 17, Cizej 15, B. Udrih 10, S. Udrih 8, Kobale 4, Nikitovič 2 za SH. Hafnar in Dragšič 20, Li- sica 19, Jurak 12, Kune 5, Nachbar 1 za PIL. Vrstni red: Union Olimpija in Pivovarna Laško 46, Krka Telekom 42, Triglav 37, Slovan 36, Savinj- ski Hopsi 35. Od 7. do 12. mesta: Rogla Atras-Helios 87:75 (51:41) Šporar in Zi- nrajh 17, Dundov 16, Mihaj- lovski 11, Milutinovič 8, Be- nič 9, Jokič 5, Herman 4. Vrstni red: Zagorje 37. Rogla Atras, Loka kava, Helios in ZM Maribor 31. Kraški zidar 20. l.B SKL 22. krog: Elektra-GD Hrast- nik 77:71 (32:33) Rizman 31, Milic 21, Črešnik 14. Božič 11. Jurij Plava Laguna-Banex 83:73 (45:35) Novak 21, Sivka 18, Jesenek 13, Ravnihar 10, Lušenc 5, Keblič 4, Strnad 2. Ten Krško-Kemoplast 78:83 (36:40) Novakovič 28, Toma- žin 16. Rovšnik 13. Zorko 11. Ribezi 7, Maček 4, Jovanovič 3, Kočar 1. Končni vrstni red po rednem delu: Flowtex Be- žigrad in Radenska Creativ 38, Kemoplast 37, Nova Gori- ca 36, Banex 35, Elektra 33, GD Hrastnik 32. Jurij Plava Laguna, Ilirija in Ten Krško 30, Simp Radovljica 29, Union Olimpija ml. 28. Kvaiifilcaciie xa l.B SKL 2. krog: Koper mladi-Celje 85:50 (42:26) Sušin 14, Šarlah in Urbanija 13, Benčan in Ki- tek 5, Čmer 2, Djakovič 1. Vrstni red: Koper mladi 4, Portorož in Celje 3, Rudar (T) 2. Polcal RS Kvalifikacije, 1. tekma: Maribor mladi-Rogaška 98 100:77 (62:46). 1. SKL (Ž) Od 1. do 6. mesta, 7. krog: Ingrad Celje-BTC Legrand Se- žana 69:55 (34:28) Deak 18, Ramšak 16, Sušin 11, Obrov- nik 10, Barenyova 7, Veble 4, Potočnik 3. Vrstni red: In- grad Celje 41, Imos Jezica 39, SKB Jezica mlade 32, Maribor (-1) in ADD Ilirija (-1) 30, BTC Legrand Sežana 29. ROKOMET 1. DRL 20. krog: Celje Pivovarna Laško-Trebnje 33:24 (16:14) Manaskov 9. Škrbič in Pajovič 5, Šerbec in Kokšarov 4, Pun- gartnik 3, Vugrinec 2, Praznik 1. Prule 67-Gorenje 21:21 (9:13) Rutenko 8, Tamše. Rozman, Gavriloski in Kavaš 2, M. Oštir 3. Plaskan in B. Oštir 1. Inles Riko-Radeče 25:24 (14:10) Privšek 9, Svet 6, Trbojevič 4, Rantah 3, Sot- lar 1. Vrstni red: Celje Pivo- varna Laško 38, Prule 67 35, Prevent 31, Trebnje 30, Gore- nje 23, Slovan in Termo. 17, Dobova 14, Radeče in Inles Riko 13, Andor Jadran 6, Izo- la HM 3. 1. DRL (Ž) 2. krog, od 1. do 5. mesta: Žalec-Krim NR 22:33 (10:19) Zidar in Randl 5, Strmšek 4, Derčar in Uranker 2, Jager, Potočnik, Bubik in Kline 1. Vrstni red: Robit Olimpija in Krim NR 38, Žalec 24, M De- gro Piran 21. ODBOJKA 2. DOL 21. krog: SIP Šempeter-Bel- tinci 3:0 (25:16. 25:16, 26:24). Šoštanj Topolšica-Čr- nuče 3:1 (25:13. 23:25,25:20. 25:13). Vrstni red: Brezovica 57, SIP Šempeter 55, Šoštanj Topolšica 51, IGM Hoče 47, Ljutomer 35, Termo Lubnik 31. Beltinci 27, Prvačina 21. Fužinar GOK IGEM II. in Čr- nuče 17. Kovinar Kočevje in Krka 10. 2. DOL (Ž) 21. krog: Kajuh Šoštanj- B&L Utrip Šempeter 1:3 (15:25, 25:19, 22:25, 23:25). Vrstni red: Frupi ŠOU K2 Šport 55, B&L Utrip Šempeter 48, Krim 44, Infond Branik II. 37, Gradb. Stane Mežica in Kajuh Šoštanj 30, Solkan 29, Benedikt in Tabor Maribor 27, Mladi Jesenice 21, Asics Kamnik 20, Kemiplas II. 10. HOKEJ DP 6. krog: HIT Casino Kr. Go- ra-Celje 11:3 (3:2, 3:1, 5:0). Vrstni red: HIT Casino Kr. Gora 11. MI Tivoli 9, Triglav (-1) 8, Celje (-1) 4. DP |Ž) Polfinale (povratna tek- ma): Terme Maribor-Celje 9:0. 1.A SL 17. krog: CM Celje-Gorica Tekstina 8:0 (5704:5228). 18. krog: Log Steinel-CM Celje 7:1 (5808:5730). Končni vrst- ni red: Iskraemeco 36, Kon- struktor 29, Prosol Stiking 28, Rudar 18, Proteus Liv 16, Log Steinel 13, CM Celje in Elek- trarna Dravograd 10, Inter- commerce 9, Gorica Tekstina 8. 1.ASL(Ž) 17. krog: Miroteks-Gorica Tekstina 7:1 (2707:2491). 18. krog: Kočevje-Miroteks 1:7 (2498:2717). Končni vrstni red: Miroteks 36, Triglav 24, Prosol Stiking 23, Adria Con- vent 21, Gorica Tekstina 18, Postojnska jama 17, Mehano Izola 13, Gradnje IGEM in Ko- čevje 12, Avtohiša Kolmanič 4. Rutinerji so za 2i 1 Na prenovljenem Olimpu bo v soboto prvič uradna tekma Po 19. krogu v 1. SNL na prvenstveni lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb v toč- kovnih razlikah, zato bo vrh še vsaj dva ali tri kroge v lasti Maribora Pivovarne Laško, ki se je »izvlekel« na Skalni kleti, kamor je štajerski derbi v sončnem vremenu privabil bli- zu 2 tisoč gledalcev. »Prašnikar, vrni se!« se je gla- sil uvod gostujočih navijačev v tekmo, potem ko so njihovi ljub- ljenci prejeli zadetek že v 4. minuti. Na njihovo srečo je sod- nik Čeferin iz Kranja dovoljeval »zračne dvoboje« s komolci, kar so gostje s pridom izkoriščali, Celjani pa so jih dobili po glavi. Domačini so se lahko pohvalili z bojevitostjo, kar pa je bilo pre- malo za presenečenje. »Vijoliča- sti« so s povprečno igro pred- vsem zahvaljujoč izkušnjam prišli do prve letošnje zmage na uradnih tekmah in vsaj navidez prekinili črn niz. »O tem, ali je kriza za nami, je še prezgodaj govoriti,« je povedal eden izmed najizkušenejših gostujočih no- gometašev, vrata" Marko Si- meunovič, Štorovčan med pivo- varji Aleš Kačičnik pa si je od- dahnil: »Hvala bogu, da smo zmagali.« Pritisk na Mariborča- ne je bil očitno zelo velik, a kaj, ko ga rumeno-modri niso uspeli izkoristiti sebi v prid. Brez kaz- novanih Šumolikoskega in Berš- njaka ter poškodovanih Mitiča, Sankoviča, Bogatinova in Mujči- noviča pač ni šlo, čeprav pred- stava še zdaleč ni bila slaba; prav nasprotno - najboljša letos. To je vsekakor spodbuda pred nada- ljevanjem, ko bodo pogoji za delo vsaj malenkost boljši. Ko- nec tedna bo namreč na prenov- ljenem Olimpu po dolgem času spet uradna tekma. »Tepih« bo- sta v soboto načeli kadetski enaj- sterici Medie Publikuma in MNK Izole (ob 13. urij, nato pa ga bodo preizkusili še mladinci. Čeprav si v celjskem prvoliga- šu želijo tudi kakšnega gledalca na tekmah nižjih kategorij, pa jih kaj dosti pojutrišnjem najbrž ne bodo dočakaU. Nogometni sladokusci se bodo namreč raje podali v Šaleško dolino, ki že nestrpno pričakuje »eksplozijo« Rudarja. »Knapi« so v uvodnih nastopih sicer prišli do načrtova- nih točk, vendar je bila igra daleč od zamišljene. Predvsem v Bel- tincih je Oblakovim varovancem že tekla voda v grlo, toda z umirjeno rutinirano igro so pre- prečih presenečenje. Rudar je imel med vsemi prvoligaši mor- da celo najugodnejši razpored, ki ga je izboljšala še preložitev tekme s Korotanom (včeraj na Prevaljah - op.p.). Zato je'brez večjih stresov kljub neuigranosti preskočil najnižji oviri in igralci so nedvomno dovolj motivirani ter pripravljeni za silovit ritem, ko si bodo derbiji kar sledili: HIT Gorica, SCT Olimpija, CM Celje Publikum. Ob koncu drugega dela prvenstva bo najbrž že po- vsem jasno, kakšne so letošnje perspektive Velenjčanov. Kljub temu, da že lep čas napoveduje- jo naskok na vrh, so letos bolj »umirjeni« in bi se zadovoljili že s 4. mestom, kar je glede.na igralsko zasedbo spodnja meja. Zgornja je bržčas mesto podpr- vaka, za katerega se bo prva bitka v Ijubljansko-goriško-ve- lenjski »vojni« začela v soboto ob 16. uri Ob jezeru. Obračun Rudar-HIT Gorica bo derbi 20. kroga, favorita pa ni. Domačini bodo od samega za- četka krenili v popolno ofenzi- vo. Tu ni dvomov, vprašanje pa je, kako se svojemu vzorniku Branetu Oblaku lahko zoper- staM Edin Osmanovič. Sodeč po naravi ambicioznega Zasavca se bo »zaprl v bunker«, vse osta- lo bi bilo presenečenje. Toda Velenjčanom bi razmeroma po- časni nasprotniki ustrezali v od- prtem »fightu«, v katerem bo manjkal Podvinski, vsi ostali naj bi bili nared. Tudi Živojin »Žika« Vidojevič, ki na odločilnih tek- mah praviloma ne zataji. TOMAŽ LUKAČ i Foto: GREGOR KATIC Veselje Celjanov po hitrem vodstvu v štajerskem derbiju je bilo kratkotrajno. Miroteksu naslov brez Kardinarjeve Celjske kegljavke nadalju- jejo niz nepremagljivosti v domačem prvenstvu. Ta vi- kend so mu dodale nov na- slov državnih prvakinj, že 14. po vrsti, skupno pa 16. Miroteksu je krona pripadla brez poraza, podobno kot kranjskemu Iskraemecu v moški konkurenci. Zadnji žrtvi Celjank sta bili vrsti Gorice Tekstine in Ko- čevja. Primorke so v Golovcu imele celo izid 1:1 in 10 keg- ljev prednosti, domače pa so kaj hitro stvari postavile na pravo mesto, čeprav se nobe- na od tekmovalk ne more pohvaliti z izvrstnim dosež- kom. Še največ kegljev sta podrli Podlesnikova in Gro- belnikova, obe 475. Slednja je dan kasneje zmogla 10 kegljev več, skupni izkupi- ček pa je v Cerknici zadoščal tudi za rekord kegljišča (2717) in izdatno zmago nad Kočevjem. Oktobra bo v Bolzanu sve- tovni klubski pokal, reprezen- tanco na čelu s trenerjem in selektorjem Ladom Gobcem pa maja na Poljskem čaka še svetovno prvenstvo. »44 tekem brez poraza je lep dosežek, sicer pa smo v sezonah 87-93 bili nepremagljivi kar v 87 obračunih. Zelo sem zadovo- ljen glede na dosego osnovne- ga cilja, postavili smo več ekip- nih in posamičnih rekordov kegljišč. Teža naslova je tudi v tem, da smo samo v štirih tek- mah igrali s Kardinarjevo, ki je naša najboljša kegljavka. S tem dokazujemo, da smo ekipno zares močni. Z njeno vrnitvijo bomo še pridobili, kar šest celj- skih tekmovalk pa je v ožjem izboru za SP v Poznanu,« oce- njuje Gobec. CM Celje je pri moških dol- go »visel«, na koncu pa mu je prvoligaški status uspelo zadr- žati za vsega 2 točki. Celjani prvenstvo zaključujejo s skromnim in Dravogradu ena- kim izkupičkom 10 točk, In- tercommerce ima še točko manj, drugoligaški potnik pa je tokrat Gorica Tekstina. _____ ..........PRIMOŽ ŠKERL. NA KRATKO Celje: V četrtfinale ŠKL se je s Celjskega uvrstilo 6 šol. Pari, OŠ: Pod goro Slov. Konjice-D. Baje Vipava, Livada Velenje-S. Kosovel Sežana. Dijaki: SGŠ Radovljica-1. Gimnazija Celje, SKPŠ Koper-ŠC Celje. Dijaki- n[e: GESŠ Trbovlje-ŠC Celje, SS Postojna-1. Gimnazija Ce- lje. Wolcklaubruek: Na judo turnirju za mlajše kategorije je v skupnem seštevku pri dekle- tih slavila vrsta Sankakuja, pri kateri so zmagale Lucija Po- lauder, Petra Nareks, Iva Resa- novič, Anja Pečnjak in Teja Fluks. Zmagal je tudi Rok Drakšič, medtem ko sta pri JK Ivo Reya najvišja mesta osvoji- la Borut Lakner in Miha Pe- čovnik. Rogla: Zmagovalci 4. DP SKEI v veleslalomu in tekih, ženske: Markelj, Mikeln, Knez in Taks. Moški: Osrajnik, Ben- draž. Trup, Ogrinc, Forte, Tur- šič, Železnikar in Forštner. Ekipno: 1. Koroška, 2. Vele- nje, 3. Podravje. Zreče in Dravinja za vrh Konec tedna se bodo prvo in drugoligašem pridruži] tudi tretjeligaški nogometaši, ki bodo začeli s spomlad^^ skim delom prvenstva. Glede na trenutni položaj ^ lestvici se utegne primeriti, da bodo v drugi ligi v priho^ nji sezoni nastopali trije predstavniki s Celjskega. Šentjur je namreč v drugoligaški konkurenci štartal nadvs spodbudno, saj je na gostovanju ugnal Rogozo. Esote^ Šmartno, ki je nadigral Železničarja, pa tako ni vprašljiv 3.SNL sever je položaj na vrhu negotov: Paloma 29 tof| Dravinja 28, Zreče 27... Tako Konjičani kot Zrečani sicer ni; pretirani optimisti, ko gre za preboj v višji kakovostni razrei toda želje so povezane s »premikom«. Medtem ko se p Dravinji zanašajo na pomoč CMC Publikuma, so v Zrej pripeljali nekdanja »prvoligaša« Pirca iz TIM-a in Krašovca Dravograda. Jeseni so v povprečju dosegali dobra dva gola i tekmo, spomladi jih očitno želijo še več. TIM Laško je po nepričakovanih spodrsljajih prekii ambiciozno razmišljanje in se je zadovoljil s povprečjei Mons Claudius pripravlja izhodišče za prihodnjo sezono,] naj bi štartal na vrh. Usnjar pa bo do konca prvenstva očiti »vegetiral« in se zadovoljeval s prebliski. T. Sejemski nasveti v začetku meseca se je v Cannesu končal letošnji Football expo, sejemska pri- reditev, namenjena nogo- metnim delavcem, ki vsako leto postreže z razmišljanji in predlogi strokovnjakov, ki iz zakulisja sooblikujejo no- gometni posel. Iz Slovenije sta se nogomet- nega sejma udeležila domžal- ski manager Djordje Vojano- vič in predsednik združenja prvoligašev Brane Florjanič, sicer tudi direktor celjskega kluba, ki se je posvetil izgrad- nji novega celjskega stadiona. »V Franciji so se zanimiva pre- davanja kar vrstila: o norenju cen nogometašev, o vlogi tele- vizije v nogometu, o funkcio- nalnosti objektov... Ne glede na to, da se ne moremo pri- merjati z bogatimi klubi iz nogometno najbolj razvitih držav, so mnoga razmišljanja nadvse zanimiva in predvsem koristna tudi za nas. Slej ko prej namreč lahko pričakuje- mo priliv tujega kapitala v naš nogomet,, kjer lahko za bistve- no manj denarja kot denimo v Bundesligi zastopaš državo v enem izmed evropskih poka- lov. Tudi zato moramo sprem- ljati sodobne trende, sicer nas bodo čez čas razvitejši »povo- zili«. Zame je bilo pomembno tudi razmišljanje o stadionih, ki nikakor ne smejo biti zgolj prizorišča nogometnih obra- čunov, temveč se morajo tam vse dni v tednu zbirati ljudje. Bodisi kupci, poslovneži ali tisti, ki si želijo oddiha in za- bave. Skratka: nogometni ob- jekt mora živeti s športom in poslom hkrati, v določc primerih mora biti vpet v sto, tako da bomo morah < paj z občinskimi struktur najti pravo rešitev za špo park pod Golovcem,« je si vtise redni udeleženec m metnih sejmov Brane Flc nič. ŠPORTNI KOLEDAI _____^^pQ^£—"|^- Nogomet Liga Si.Mobil, 20. kn Velenje: Rudar (V)-HIT C ca (16). 3.SNL sever, 14. krog - brežje: Pobrežje-Zreče, R( tec: Mons Claudius-Bist Sladki vrh: Paloma-TIM ko. Slovenske Konjice: D nja-Kovinar Mascom, Šošt Usnjar-Gerečja vas (vse 15). Košarka l.SKL (Ž), od 1. do 6. sta, 9. krog - Ljubljana: I Ježica-Ingrad Celje. SKL (Ž), od 7 do 12. m( 9. krog - Postojna: Poste Comet (18). Rokomet Liga prvakov, polfinale va tekma) - Barcelona: Bč lona-Celje Pivovarna Lašk l.DRL (Ž), od 1. do 4. m - Piran: M Degro Piran-Ža Odbojka 2.DOL, 22. krog - Ravn Koroškem: Fužinar i IGEM Il.-Šoštanj Topol Novo Mesto: Krka-SlP Šei ter. 2.D0L (Ž), 22. krog - N bor: Infond Branik II.-K Šoštanj, Šempeter: B&L I Šempeter-Mladi Jesenice. Hokei DP, skupina B, končni Ljubljana: MI Tivoh-Celjt DP (Ž), za 3. mesto - E Bled-Celje. NEDEUA, 19.3. Nogomet Liga Si.Mobil, 20. kr Ajdovščina: Primorje-< Publikum (15). 2.SNL, 17. krog - Kidri«! Aluminij-Esotech Šma) Šentjur: Šentjur-Drava ob 15). MML«l.l,.I.IJJVg Tako kol lani Športna zveza Rogaška Slatina je še petič pripravila prire- ditev Najboljši v športu, na kateri so se zbrali vsi, ki so v lanskem letu kaj pomenili. Drugič zapored je mesto dobilo ista športnika leta, oba pa prihajata iz vrst borilnih športov. Najboljši je tako večkratni državni prvak karateist Daniel Gospič, član karate kluba Rogaška, športnica pa judoistka Elvira Križnik iz judo kluba Sankaku, sekcija Kristan Vrh. Podelili so številna priznanja perspektivnim športnikom, posebna priznanja pa so za delo v športu dobili Zdravko Romih (karate), Martin Šimek (balinanje) in Ferdo Pak ob 40-letnici igranja košarke v Rogaški Slatini. Prireditev je uspela, čeprav je zadnji hip udeležbo odpovedal alpinist Tomaž Humar. JANEZ TERBOVC PISMA BRALCEV - INFORMACIJE I ODMEVI lle štejemo pred [npošrotu -[■g dni odmeva v javnosti pljska plakatna afera, ki se je Lrevrgla v pravo gonjo proti Lanu Bojanu Šrotu. Očitajo kršenje zakonov, mono- polizacijo javnih dejavnosti in nodobno. Površen opazova- la dobi vtis, da gre za še eno 'j niza temačnih osebnosti, 1^126 tradicionalno nastopajo ^ jlovenskem prostoru. Ali je j^niu res tako? Trditve o »prikritosti« jav- nega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, so, milo rečeno, čudne. Podjetja, ki se ja tiskovni konferenci prito- jujejo nad milijonskimi izgu- i( laini, se torej za posle bolj 1 nalo brigajo? Morda pa je res ffl favno nasprotno, namreč, da li je bil razpis namenoma boj- r, i(otiran s ciljem kompromiti- !(fad Mestno občino Celje in še ji posebej župana? ^ Sprašujem se, ali je mogo- je, da za velikimi oglaševal- Iskimi agencijami stoje isti ljudje? Ta srhljiva misel se do- mp ujema z ugotovitvijo, da Hobil politični spopad širše ■tsežnosti. Na to kažejo ped drugim tudi vse pogo- stejši sovražni prevzemi pod- jetij in bank. V predvohlnem času, ko mho s plakatov (in izza njih znova opominjajoče opazo- ' al Veliki brat, se bomo Celja- I ci spomniU, da smo mu prav z izvolitvijo sedanjega župa- na prvič odločno rekli: Ne! DUŠAN KOČEVAR, Celje PREJELI SMO Gostovanje »zarjanov« Ljubiteljski gledališčniki so ^«lno ponosni, kadar dobijo ponudbo iz večjega mesta ali ' ^a, kjer ima gledališka dejav- nost večletno tradicijo ali dobro Jf§anizacijo gledaliških dogod- ■^ov. To pot so »zarjani« gosto- ^3li v Novi Gorici in doživeli ''^Pozabne trenutke ter prizna- ■^i^ prisotnega občinstva. Zarja- namreč dobili še eno priz- Ne za svoje delo: Sklad za '*iteljske kulturne dejavnosti Nove Gorice se je odločil, da jjijuči predstavo Branislava ^^šiča Narodni poslanec v re- ')ski in scenski postavitvi Štefa- Zvižeja v program nedeljskih ^^aliških srečanj. Ljubiteljski gledališki abon- ^ sestavijo iz najboljših U^^stav iz vse Slovenije in J Zamejstva. Vse predstave ° ^obro obiskane, občinstvo pj ^na dobro ločiti zrno od gj^JJ^la, zato so trnoveljski j^^^liščniki (to pot so prvič ^^^lovali in dobili tudi vabilo jL^^^Prej) to gostovanje vzeli Polf^^° resno, saj si ne želijo spjj^^riti imena in predvsem •^^^tovanja do vsakega gle- dalca, posebno še, če gre za takšno prireditev. Po predstavi so se pogovo- rili o videni postavitvi, prisot- ni organizatorji in funkcionar- ji pa niso skrivali zadovoljstva in začudenja o številni in pra- vi ljubiteljski skupini - še po- sebej zato, ker so v teh krajih take družine zelo redke. Žal pa (vsaj tako kaže) ima- jo zasebni gostinci in igralni- čarji kaj malo razumevanja za kulturo: po potovanju, trdem delu in končani predstavi je eden »ljubeznivih« gostincev pokHcal poUcijo, kajti napra- vili so »nepopisen prekršek«, saj so v času večerje pustili pred lokalom parkirana to- vornjak in avtobus (lokal je v isti stavbi kot dvorana). Epi- log je 10 tisoč tolarjev kazni za vsakega šoferja. In še to: slovenska birokracija zahteva zavoljo predpisa o vožnji tež- kih tovornjakov ob nedeljah posebno potrdilo, za katero smo porabili kar dva dni, saj smo morali ponj osebno v Ljubljano na ministrstvo. Pa naj še kdo reče, da nismo pravna država! ŠTEFAN ŽVIŽEJ, Celje ZAHVALE, POHVALE Prisrčne želje Ob odhodu v zasluženi po- koj se doktorju Svetini iz srca zahvaljujem za vso njegovo dobroto. Bil je človek, ki je bil vedno na mestu, kadarkoli in kjerkoli ga je kdo potreboval. Vedno je rad pomagal bolnim in nikdar ni pokazal slabe vo- lje pri svojem delu. Doktor Svetina, iskrena hvala za vse dobre besede, kadar smo jih najbolj potrebovali. Zato vam želimo mnogo lepih dni v živ- ljenju. V imenu vseh pacientov se vam iskreno zahvaljujemo in kličemo na mnoga zdrava le- ta. SILVA GLOJNARIČ, Celje »Slavcek«v domu upokojencev Bila je navadna februarska nedelja, a za stanovalce doma upokojencev Šmarje pri Jelšah nekoliko drugačna, lepa in ve- sela, saj je ta dan posijal topel sončni žarek med nas in v naša srca. Obiskali so nas Obsotelj- ski slavčki iz Nimnega pri Ro- gaški Slatini. Takšno ime si tudi zaslužijo, saj s svojim lepim petjem očarajo vsakogar. Po zaslugi pridnih negovalk in me- dicinskega osebja so se te lepe prireditve lahko udeležili tudi oskrbovanci na vozičkih. V uri trajajočem programu so ob spremljavi muzikanta in zvo- kov citrarke zapeli vrsto lepih pesmi. Nazadnje so nekateri sneli izza klobukov rdeče na- geljne in jih podariH znancem. Hvala vam, slavčki, za pre- lepo petje. Razveseljujte še naprej stare in mlade ljudi. S svojim lepim nastopom ste nam popestrili in polepšali nedeljsko popoldne. Žehmo vam še veliko uspehov pri vašem nadaljnjem nastopa- nju. Želimo pa tudi, da se še kdaj, če ne prej, pa drugo leto spet srečamo. HILDA LOKOVŠEK, DU Šmarje pri Jelšah ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 3. 3.: Milena KLINC iz Celja •-dečka, Irena GOLAVŠEK iz Žalca - deklico, Nataša ZAB- RET iz Škofje vasi - dekhco, Branka ŽULA iz Štor - dekli- co. Cvetka BOŽAK iz Rogaške Sladne - dečka, Zvonka PO- LENŠEK iz Nove Cerkve - dečka, Darja ŠTOREK iz Celja - dekUco, Blanka ROGAČ iz Celja - jdečka in Gordana MITROVIČ iz Petrovč - dekli- co; ^ 4. 3.: Bernardka ŠRAMEL iz Šmarja - dečka, Ivanka MLA- KAR iz Šentjurja - deklico, Ire- na GOLEŽ iz Šmarja - dečka, Marjana FRIC iz Rogatca - de- klico; Dubravka TRŽIČ iz Žal- ca - dečka, Jožica POTOČNIK MAHNE iz Rogatca - dečka in Mojca PAŽON iz Rogaške Sla- tine - deklico; 5. 3.: Simona JAMBROVIČ iz Šempetra - dečka, Nada POD- GORŠEK iz Frankolovega - de- klico, Jožica KLADNIK iz Šmartnega ob Paki - deklica, Anka CIZEJ s Polzele - deklico. Romana KOVAČIČ iz Rogaške Slatine - dečka, Minka DOBER- ŠEK iz Loč - dečka in Saša DOBRAJC iz Celja - dečka; 6. 3.: Slavica HALUŽAN iz Žalca - dečka, Magda ER- MENC iz Ljubnega - deklico in Mihaela ŠPEGEU iz Celja - dekhco; 7. 3.: Polona SKAZA s Fran- kolovega - deklico; Veronika KVAS iz Celja - dečka. Jasmi- na JEVŠENAK iz Slovenskih Konjic - deklico; Sanela HAIR- LAHOVIČ iz Celja - dečka, Jo- žica KRAJNC iz Petrovč - deč- ka in Jožica ŠORN iz Škofje vasi - deklico; 8. 3.: Silva MOTOH iz Loč - dečka, Natalija KRESNIK iz Celja - deklico in dečka, Hele- na ŽAGAR ČEPERLIN iz Laš- kega - dečka, Nataša VEBER iz Celja - deklico in Josipa SVENŠEK ŽELIMORSKI iz Ce- lja - dečka; 9. 3.: Anica CENCEU z Vranskega - dečka, Marija ZI- DAR iz Šmarja - dečka, Breda KUŽNER iz Štor - deklico, Tja- ša OKROŽNIK iz Petrovč - de- klico in Saša VEITHAUSER iz Velenja - deklico. POROKE Celje Poročili so se 3 pari, od teh Iztok SEDEJ in Nataša DEČ- MAN, oba iz Celja. Velenje Umrli so: Marija ORTL iz Velenja, 78 let, Blaž NAJDE- NEK iz Zvodnega, 75 let, Mel- hijor BLAŽIČ iz Arnač, 62 let, Viljemina NOVAK iz Celja, 79 let, Štefanija VANOVŠEK iz Bevč, 63 let, Katica PODLE- SEK iz Celja, 74 let, Maksimi- Ijan Miloslav SITAR iz Vele- nja, 79 let, Viktor JAKOB iz Velenja, 66 let, Ivana ČMAK s Polzele, 84 let, in Anton FILIPILČ iz Celja, 85 let. Celje Umrli so: Alojzija OCVIRK iz Štor, 87 let, Ana JEZERNIK iz Celja, 61 let, Franc ŽELEZ- NIK iz Šmartnega v Rožni do- lini, 55 let, Antonija PODGOR- ŠEK iz Celja, 90 let, Egidij GAŠPERLIN iz Zaloga pri Cer- kljah, 72 let, Franc ROKOVNIK iz Podvrha, 73 let, Ana Marija KOROŠEC iz Sp. Stranic, 81 let, Marija ŠKERBINC iz Rajnkov- ca, 77 let, Štefnija GREGORC iz Yelenja, 76 let, Jože GLUK iz Šempetra v Sav. dolini, 77 let, Matilda ZUPANC iz Goz- deca, 64 let, Zofija DERŽEK iz Šmarja pri Jelšah, 76 let, Juli- jana KUKOVIČ iz Pristave, 91 let, in Mirko ČEPLAK iz Lačje vasi, 59 let. Šentjur pri Celju Umrla sta Alojzija ZEME iz Loke pri Žusmu, 65 let, in Marija ZUPANC iz Kasaz, 89 let. Žalec UmrU so: Mirko CAJNKO s Polzele, 89 let, Alojz KOTAR iz Kasaz, 72 let, Jožef ČREPIN- ŠEK iz Žalca, 62 let, Jakob DOLER iz Zavrha pri Galiciji, 85 let, Elizabeta ŽLIČAR iz Kaplje vasi, 91 let. Kari PUCEU iz Črnega Vrha, 49 let, in Kari PLASKAN iz Braslovč, 57 let. Ljubezen je ena sama pesem - za žene. matere, dekleta - 21. marca ob 19. uri v modri dvorani Celjsicega sejma Ljubezen je ena sama pesem - nastopajo Oto Pestner, Darja Švajger, Alenka Godec, Plesni orkester Zabe, moderator Mario Galunič - osrednji gost Mojmir Sepe in njegovih 70 let Ljubezen je ena sama pesem - prodajna mesta vstopnic: Fit media. Kompas in Center Interspar v Celju. Izkupiče je namenjen slepi Jani Povalej. Res gre za ljubezen ! Pokrovitelj prireditve Je NT&RC - NOVi TEDNIK in RADiO CEUE Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Branko Stamejčič. Poslovni sekretar: Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko- tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (063) 422-50, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1000 tolarjev. 2a tujino je letna naročnina 24.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Milena Brečko-Poklič. - Urednica Novega tednika: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Kadč, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Primož Škerl. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredoišlvateimika^tednik@^ Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Primož Škeri, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefdn studia (za oddaje v živo): 4900-880, 4900-881 E-mail: radio@nt-rc.si AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungerčič Propaganda: Valter l^ben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Cannen Koprivica, Vesna Matjašič; Telefon: 063/422-50 fax: 441-032,443-511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si NOČNE CVETKE • v Baiiil)us baru se je 7. marca ponoči zadrževal Alek- sander T., ki nima pravega odnosa do strežnega osebja. Sandi je v navalu strasti udaril točajko Branko. • Na policijo je 9. marca po- poldne poklicala prestrašena mamica. Njen sinek Kristjan je namreč besnel po stanova- nju in v tla treščil računalnik. Bil je hud, ker mu mamica ni dovolila na dvorišče. • Minuli četrtek popoldne je bila potrebna intervencija na Smrekarjevi. Ivanka T. je pri- javila, da v stanovanju razgra- ja Aleksander T. in da že resno ogroža njeno varnost. • V soboto je poklicala ano- nimna gospa in povedala, da se po mestu klati skupina mla- dih oseb in dela škodo. Fantje in eno dekle naj bi brcali v vozila in drogove javnč raz- svetljave. Policisti so se pre- pričali, da je prijava na mestu. Na Krekovem trgu so izsledili in ustavili Tadeja B., Dejana Š., Denisa S. in Tjašo T. Ker so se agresivni mladeniči in mla- denka še kar naprej širokou- stili, so bili pridržani do strez- nitve. • Na Opekarniški sta se v nedeljo zvečer enakovredno ravsala Darko B. in Aleksan- der K. M.A. Hružinslci sestanek odpadi Obtoženega Milana Maričiča st. bo pregledal še en psihiater - Grožnje pred razpravno dvorano v torek se je na Okrožnem sodišču v Celju nadaljevala glavna obravnava zoper Ve- lenjčana Milana Maričiča (56) in njegovega sina Milana (20). Prvi je obtožen kaznivega de- janja umora v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, drugi pa pomoči pri istem kaznivem dejanju, ko je bil 2. septembra lani pred lekarno v Velenju umorjen Jovo Stjepanovič. Oba, oče in sin, sta v priporu od dne, ko se je zgodil zločin kot tragična posledica dolgo- trajnih sporov med dvema družinama in neprikritih so- vražnosti (zlasti) s strani dru- žine Maričič. V torek je sodišče zaslišalo izvedenca cestnoprometne stroke, ki naj bi odgovoril na vprašanja o sosledju dogod- kov kritičnega in tragičnega dne, ko naj bi bil Milan Mari- čič st. večkrat streljal na Jova Stjepanoviča, ki naj bi se bil s svojim vozilom ustavil pred lekarno, Milan Maričič ml. pa naj bi mu bil preprečil odhod s kraja s tem, ko je po žrtvinem vozilu udarjal s kijem. Oba obtožena sta obtožbe zanika- la, Maričič starejši pa je vse bremenilne priče označil za lažnivce. Oporekal je tudi iz- vedencu cestnoprometne stro- ke, zato je predlagal, da sodiš- če vključi drugega izvedenca, stroške zanj pa je pripravljen sam poravnati, če bi se izkaza- lo, da ta novi izvedenec govori enako kot zaslišani izvedenec Jože Kocman. Izvedenec-psihiater Gorazd Mrevlje, dr. med., je v torek med drugim poudaril, da je drugoobtoženi Maričič mlajši rizičen v smislu značajskih lastnosti, verjetnost ponovitve kaznivega dejanja pa je po nje- govem mnenju minimalna. Dejstvo, da je tik pred deja- njem pokadil dva zvitka mari- huane, pa ni moglo bistveno vplivati na obtoženčevo spo- sobnost obvladovanja. Tudi zdajšnje bivanje v priporu ne more bistveno vplivati na obto- ženčevo zdravje, saj je njegov osebnostni razvoj že skorajda zaključen, je ocenil psihiater, s tem pa gotovo zmanjšal mož- nosti obrambe, ki si prizadeva, da bi Maričiču mlajšemu (kot tudi starejšemu) sodišče pripor odpravilo. Za Maričiča starej- šega pa je izvedenec ponovno ocenil, da je bila njegova spo- sobnost presoje v času zločina bistveno zmanjšana. Zagovor- nik prvoobtoženega je predla- gal prekinitev glavne obravna- ve, da bi njegov varovanec lah- ko odšel na psihiatrično zdrav- ljene. Priča Bogdan Belci, najbližji sosed obtoženih, ki je povedal, da je pred približno letom dni videl (skozi kukalo vhodnih vrat), kako je prvoobtoženi pri- šel iz stanovanja s pištolo v roki, s pištolo Crvena zastava kal. 7,65, je bil karseda natan- čen, ni pa odgovoril na vpraša- nje obrambe, od kod mu tako dobro poznavanje orožja. Za- devo s pištolo je priča Belci sicer prijavil policiji, a se po- tem ni zgodilo nič, je pojasnil. Seveda je prvoobtoženi tudi tej priči očital, da laže. Dogajanje pred lekarno je 2. septembra spremljal tudi To- mislav Bahun, upokojeni poli- cist, ki ga je sodišče v torek zaslišalo, njegovo pričevanje pa se ne sklada povsem (v detajlih) z dosedanjimi ugoto- vitvami oziroma pričevanji. Predsednik senata sodnik Milko Škoberne je ugodil prošnji prvoobtoženega in do- volil ponovno zaslišanje Tere- zije Maričič, žene oziroma matere obtoženih. Na njegovo vprašanje, zakaj naj bi jo še enkrat zaslišal, je Milan Mari- čič st. dejal, da »zato, ker je bila zadnjič čisto v šoku in ni vedela, kar govori.« No, tokrat se je na pričevanje dobro pri- pravila in pripovedovala o na- silju Stjepanovičevih nad in vso njeno družino. Sodni senat je torkovo soj( zaključil z odločitvijo, da Milana Maričiča starejšega novno pregledal psihiater, i nil njegovo sposobnost slf dogajanju v sodni dvoran nekajdnevnem bivanju (ter ji) v bolnišnici v Vojniku pa bi si obtoženi delno psihi opomogel. Na to se je M Maričič starejši obrnil na p sednika senata s prošnjo, da dovoli oziroma omogoči žinski sestanek. »Mi ne m mo trpeti in biti nedolžni pristavil, predsednik senat ga je poučil, da sodišče n cialna ustanova, ki bi pripra la takšne in podobne družil sestanke. Bo pa družinsko čanje (brez Maričiča mlajš zdaj res mogoče, v času, k Maričič starejši na opazov oziroma terapiji v Vojniku tem se, upajmo, ne bo več dilo, da bi Milan Maričič sta vpil na snemalca POP TV ir pred razpravno dvorano gi kot se je to dogajalo v toret MARJELA AG Prodajal ponarejene »prešerne« Decembra lani so se na ob- močju Celja, Šentjurja, Žalca in Mozirja vse pogosteje po- javljali ponarejeni bankovci po 1000 tolarjev z oznako CG 856109. Po opravljeni hišni preiskavi je njihov izvor znan. Do 9. marca je bilo v trgovi- nah, gostilnah in drugod unov- čenih že več kot 20 ponaredkov, istega dne pa so policisti PP Celje in kriminalisti UKS Celje opravili hišno preiskavo pri 18- letnem Juretu M. iz Celja. Našli in zasegli so mu 81 ponarejenih bankovcev po 1 tisoč tolarjev z navedeno oznako. Z nadaljnjim zbiranjem ob- vestil so ugotovili, da je Jure M. na prireditvi Rave party v Celju od neznanca kupil 150 ponarejenih tisočtolarskih bankovcev, zanje pa odštel »ugodnih« 50 tisočakov. Sam teh ponaredkov ni unovčeval, ampak jih je prodajal naprej ter s tem na lahek način služil. Vrstniku Borisu Š. iz Celja je prodal 13 bankovcev za 5 tisoč tolarjev, Borisova mama pa je te ponaredke odkrila in jih uničila. Jure je okoli 50 pona- rejenih tisočakov prodal (za tretjino vrednosti) tudi 2;3-Iet- nemu Sašu C. iz Šmartnega v Rožni dolini, pri katerem so policisti našli in zasegli še 20 ponaredkov. Ostale bankovce je Sašo, skupaj z Žalčanoma Borutom Š. (28) in Polono T. (22) ter Celjanoma Matejem F. (25) in Barbaro R (20), unov- čil. Za vse naštete osumljence bodo policisti napisali ka- zensko ovadbo zaradi kazni- vega dejanja ponarejanja de- narja. M.A. PROMETNE NEZGODE Od zadaj Na regionalni cesti zunaj naselja Slovenske Konjice se je v torek, Z marca zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, ena pa lažje. Na vozilih je škode za okoli 650 tisoč tolarjev. Jerica R. (42) iz Slovenskih Konjic je vozila osebni avto- mobil iz smeri Tepanja proti Slovenskim Konjicam. V Ko- njicah, v bližini odcepa za Elektro, je zaradi gostega pro- meta vozilo ustavila, takrat pa se je za njo pripeljal voznik osebnega avtomobila, 29-letni Krištof K. iz Zgornjih Roj, in trčil vanjo. Za tem ga je odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v osebni avtomobil 41- letnega Teodorja Z. iz Središ- ča ob Dravi, ki se je pripeljal iz konjiške smeri. V nesreči se je voznica Jerica R. hudo telesno poškodovala, voznik Teodor Z. pa lažje. Trčenje v križišču V križišču Mariborske ce- ste in Kidričeve ulice v Celju se je v torek, 7. marca po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmot- na škoda pa znaša okoli 30 tisoč tolarjev. Kari K. (39) iz Šentjurja je vozil osebni avtomobil po Ki- dričevi ulici iz smeri Teharij. Takrat se je z njegove desne strani (po kolesarskem pasu) pripeljal 52-letni kolesar Bran- ko Z. iz Celja, vozili sta trčili, kolesar pa je utrpel hudo tele- sno poškodbo. Podrl drevo Na lokalni cesti v Kristan Vrhu se je, v petek, 10. marca zgodaj popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba utrpela hude telesne poš- kodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 50 tisoč tolarjev. Stojan G. (39) iz Hajnskega je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Dola pri Pristavi proti regionalni cesti. Med vožnjo po blagem klancu navzgor je v levem nepregled- nem ovinku zapeljal levo z vozišča in trčil v drevo ter ga podrl. Pri tem je voznik utrpel hude telesne poškodbe. Motorist v motorista Na glavni cesti zunaj nase- lja Arja vas se je, v nedeljo 12. marca popoldne, pripeti- la nezgoda, v kateri so bile ranjene tri osebe, ena huje. Gmotna škoda na vozilih znaša približno 600 tisoč to- larjev. Ferdinand R. (57) iz Kavč je vozil motorno kolo po avtoce- sti iz smeri Šempetra proti Ce- lju, v Arji vasi pa je zapeljal na izvoz z avtoceste. Potem je zavijal levo na glavno cesto za smer Velenje, takrat pa je z njegove leve strani pripeljal drugi voznik motornega kole- sa, 23-letni Marko T. iz Kaplje vasi. V nesreči je voznik Ferdi- nand R. utrpel hude telesne poškodbe, njegova sopotnica, 56-letna Frida R. iz Kavč, in voznik Marko T., pa sta bila lažje ranjena. M.A. GORELO JE Vnelo se je seno V petek, 10. marca ob 10.30 uri, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jožeta B. v Latkovi vasi. Ogenj je zajel ostrešje gospo- darskega poslopja ob robu na- selja, preiskovalci pa so ugoto- vili, da je lastnik tega dne varil izolacijo na plošči prizidka, ogenj iz varilnika pa se je razši- ril na seno in ostrešje poslopja. Zgorelo je okoli 100 kubikov sena, del ostrešja z lesenim ogrodjem, poškodovana pa je bila tudi kritina. Gmotna škoda znaša približno poldrugi mili- jon tolarjev. Požar so pogasili gasilci iz Žalca, Šempetra, Lo- čice ob Savinji, Latkove vasi, Prebolda in Griž. Požar na hmeljišču V nedeljo, 12. marca okoli 17.30 ure, je izbruhnil požar na hmeljišču v Gotovljah. Ogenj je zajel okoli 4 hekta- re polja, na katerem so zgorela posušena stebla koruze. Požar so pogasili gasilci iz Gotovelj, Žalca in Šempetra. Gm škoda ni nastala, policis' so pri ogledu kraja pc ugotovili, da ga je nekdc merno zanetil. Za storilce poizvedujejo. Uničeni garaž V ponedeljek, 13. m okoli 21.20 ure, je zag( na leseni garaži v Galli ulici v Celju, potem pa i ogenj razširil še na sos< garažni objekt. Ogenj je obe garaži popi ma uničil. Gasih so celjsk klicni gasilci, vzrok požara ni znan. Lastnika garaž, Ma in Aleš L., sta oškodovan okoli 400 tisoč tolarjev. Radarji bodo... • v petek, 17. marca dopoldne na območju Šentjurja Celju, v popoldanskem času pa na območju Šmarja Jelšah, • v soboto, 18. marca dopoldne na območju Žalca, pop' ne pa na območju Celja, • v nedeljo, 19. marca dopoldne na območju Slovens Konjic, popoldne pa na območju Mozirja, • v ponedeljek, 20. marca dopoldne na območju d popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju, • v torek, 21. marca ves dan (nadzor hitrosti z lasersk merilniki) na območju celotne regije, • v sredo, 22. marca dopoldne na območju Mozirja popoldanskem času pa na območju Laškega in v četrtek, 23. marca dopoldne na območju Šentjurja Celju, popoldne pa na območju Celja. 31 MINI KRIMIČl Vlom V Šolo y noči na 1. marec je nezna- storilec vlomil v osnovno ^lo v Lesičnem. Ukradel je ' Kg računalnika z monitorje- f\ jn tipkovnicama, modem l^internet, video kamero, sint- ^vzer in manjšo vsoto denar- fvjavedena šola je oškodova- ^^23 okoli 700 tisoč tolarjev. Vlomi na Nušičevi v torek, 7. marca dopoldne, neznani storilec vlomil v več .[anovanj v stanovanjskem hloku na Nušičevi ulici v Celju, stanovanja Branka Z. je radel nakit iz zlata, devize, 3 ■ne liste in mobilni telefon J. \lotorola. Lastnik je oškodo- ^. vanza okoli 1 milijon 200 tisoč o', tolarjev. Iz stanovanja Nataše G. je J jtorilec ukradel 2 potna lista, \ šolski indeks in 4 neizpolnjene bančne čeke, stanovanje Mojce I je preiskal, a ničesar ulaa- y del, vlom v stanovanje Damja- ne V. pa se mu je ponesrečil. ' Vlom V barako p V noči na 7. marec je bilo vlomljeno v gradbeno barako na Cesti na jezero v Velenju. ,u Neznani storilec je iz barake ukradel motorno žago Hus- . i]uarnaFF061, stempapodjet- f^j je Alea Group oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. Našel torbico 00 v noči na 8. marec je nekdo nepovabljen vstopil v novoz- ' grajeno hišo na Celjski cesti v ^ Eogaški Slatini. V dnevni sobi 1 je našel in odprl žensko torbi- )/|co,iz nje pa pobral denarnico. lastnica Danica Z.M. je oško- dovana za okoli 80 tisoč tolar- jev, Vsepremetal — Na začetku minulega tedna heznani storilec vlomil v sta- 1 novanjsko hišo na Efenkovi ce- sti v Velenju. Notranjost hiše je I ^temeljito premetal in pregle- dal, našel in ukradel pa veliko zlatih in srebrnih predmetov, predvsem nakita in spomin- skih kovancev. Lastnik Avgust O. je oškodovan za okoli 400 tisoč tolarjev. Devize izjalcne v sredo, 8. marca med 9. in 16. uro, se je neznani storilec zadrževal v skladišču Pikado kluba na Stanetovi ulici v Vele- nju, kjer se je zagledal v tam odloženo jakno. Iz žepa je po- tegnil denarnico z večjo vsoto deviz. Lahkomiselni lastnik Danijel T. je oškodovan za 210 tisoč tolarjev. Devize, oblačila Prejšnji četrtek dopoldne je neznani storilec vlomil v stano- vanje na Čopovi ulici v Celju, kjer je pregledal vsebino omar, ukradel pa večjo vsoto deviz ter dvoje oblačil. Lastnica Maj- da K. je oškodovana za okoli 480 tisoč tolarjev. Tat na delovišcu v noči na 10. marec je nezna- ni storilec vlomil v zabojnik, postavljen na delovišcu Gradi- sa na Rifniku. Iz zabojnika je pobral telefonski aparat Pana- sonic in peč znamke Corona. Z gradbišča je odnesel tudi večjo količino cevi in električnega kabla. Gradiš d.d. je oškodo- van za približno 200 tisoč to- larjev. Posode in plašilko Franc Ž. je prejšnji teden ugotovil, da se je po njegovi (sicer nenaseljeni) stanovanj- ski hiši v Vizorah sprehajal nekdo, ki tam ni imel kaj iskati. Ugotovil je tudi, da v hiši in stanovanjskem poslopju manj- kata dva soda, 240-litrski ko- vinski in 120-litrski plastični, v katerih je bilo okoli 100 litrov belega vina. Izginila je tudi pla- šilna pištola. Franc Ž. je oško- dovan za okoli 70 tisoč tolar- jev. Zmikavt V diskoteki v času od 5. do 10. marca je nekdo kradel v diskoteki Jun- gle na Lavi v Celju. Na mešalni mizi je zlomil pokrov predala, potem pa ukradel 30 zgoščenk in daljinski mikrofon AEG. Lastnik Sergej K. je oškodovan za okoli 120 tisoč tolarjev. Hišna preiskava Policisti PP Šmarje pri Jelšah so 10. marca opravili hišno preiskavo pri Antonu S. (47) z območja Podčetrtka. Našli in zasegli so mu malokalibersko puško Bayard in 1.800 gramov doma izdelanega smodnika. Prijavili so ga sodniku za pre- krške zaradi kršitve zakona o orožju in zakona o eksploziv- nih in drugih nevarnih snoveh. Kristal ostal V steklarni v petek, 10. marca dopold- ne, sta bila pri tatvini kristala ustavljena 25-letni Sašo F. in 38-letni Milan D. Ko sta na vozilo naložila večjo količino izdelkov iz kristalnega stekla, jima je načrte preprečil var- nostnik, ki je pri izhodu pre- gledal vsebino vozila in ugoto- vil, da sta zmikavta namerava- la odpeljati za okoli 200 tisoč tolarjev tovarniških izdelkov^ OkamenjaliSočo Neznani storilci so prejšnji teden metali kamenje v okna na hotelu Soča v Rogaški Slati- ni. S tem ko so na objektu razbili 40 šip različnih veliko- sti, so zdravilišče oškodovali za okoli 110 tisoč tolarjev. Tatvina kipca v času od 11. do 12. marca je neznani storilec stopil do lese- nega križa ob lokalni cesti v kraju Vejice. S križa je ukradel kip Jezusa (80 x 100 cm), s tem pa lastnika Marjana S. oškodo- val za okoli 200 tisoč tolarjev. izginuli dirkalec i v noči na 12. marec je iz ' zaklenjene kolesarnice v sta- novanjskem bloku na Nušičevi ulici v Celju izginilo modro dirkalno kolo znamke Timber- line, vredno okoU 100 tisoč to- larjev. Pogreša ga lastnik Slo- bodan Š. Zabijal bo v petek okrog poldneva je z delovišča avtoceste v Ločici pri Vranskem izginil pnevmatski stroj za zabijanje žebljev Hilti. Podjetje Premogovnik iz Vele- nja je oškodovano za okoli 200 tisoč tolarjev. Nad očeta v nedeljo, 12. marca okoh 22. ure, je 22-letni Robert L. tepel svojega očeta. Na hodni- ku stanovanjskega bloka Pod lipami v Celju je udrihal po njem s kovinsko vzmetjo in mu povzročil hudo telesno poš- kodbo. Osumljenca bodo ova- dili okrožnemu državnemu to- žilcu. Vlom V zidanico v ponedeljek, 13. marca med 11.30 in 13. 30 uro, je neznani storilec vlomil v zidanico v To- mažu nad Vojnikom. Ukradel je motorno žago Stihi, lastnika Vincenca K. pa oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. M.A. Mladoletnikove cestne vragoli je Prometni policisti so 10. marca popoldne, na cesti Polzela - Parižlje, uporabUi sredstvo za prisilno ustavlja- nje in s tem prekinili nevar- no vožnjo mladoletnika. Nekaj pred 15. uro so polici- sti opazili voznika osebnega avtomobila Citroen XM, ki je na Ljubljanski cesti v Celju nepravilno prehiteval. Patru- lja ga je z zvočnimi in svetlob- nimi signali zaman ustavljala, kršitelj je namreč z nezmanj- šano hitrostjo nadaljeval vož- njo skozi naselje Medlog in naprej proti Arji vasi, kjer se je vključil na avtocesto in peljal v smeri Šempetra. Na navede- ni relaciji je voznik storil vrsto hujših cestnoprometnih pre- krškov in ogrožal ostale udele- žence v prometu. V Šempetru ! je zapeljal z avtoceste in vozil v smeri Polzele, v naselju Pa- rižlje pa so številčno okreplje- ni policisti uspešno uporabili sredstvo za prisilno ustavlja- nje vozil, imenovano stinger. Vozilo na begu se je s predrti- mi pnevmatikami čez kratek čas ustavilo, med postopkom pa so policisti ugotovili, da gre za mladoletnega kršitelja Nej- ca S. iz Velenja, ki se bo za grehe, ki jih je storil v prome- tu, zagovarjal pri sodniku za prekrške. M.A. Nesreča na smučišču Mozirski policisti so bili 8. marca dopoldne obveščeni o nesreči na smučišču na Golteh. Do nesreče je prišlo okoli 11 ure, ko se je 14-letni Gregor K., sicer udeleženec organizirane skupine smučarjev, odda- ljil od svoje skupine in se podal na območje, ki za smuko ni bilo urejeno. Zapeljal je prek manjše skakalnice, to pa je bila dovolj velika ovira zanj, da je padel in se hudo telesno poškodoval. M.A. Nesreča s traktorjem v Zbelovski Gori se je 11. marca zvečer hudo telesno poškodoval 62-letni Matevž D. iz Sladke Gore. Med vožnjo s traktorjem po dovozni cesti po klancu navzgor, se je neutrjena bankina pod težo vozila udrla. Traktor je zdrsnil po nabrežini, se trikrat prevrnil in obstal na desnem boku. Matevž D. je med prevračanjem utrpel hude telesne poškodbe. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša okoli 350 tisoč tolarjev. M.A. ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Televiziji nas pošteno vodita za nos Kar trije celjski »subjekti«, kot se temu reče po politič- no, so te dni krojili usodo mile Slovenije. Najprej je mi- nistrica Tea Petrin odpeljala na daljno Japonsko močno gospodarsko delegacijo. Ka- ko je uspela, bomo videli čez nekaj mesecev. Avgusta naj bi k nam pripo- toval profesor lwao Kobajaši, avtor svetovno znanega siste- ma dvajsetih ključev, to je pro- jekta, ki vzpostavlja takšno notranjo organizacijo podjet- ja, da vse zaposlene motivira k stalnim izboljšavam v podjet- ju. Če bo to res, bo ministrica ena od redkih vodij gospodar- ske delegacije, ki si na tujem ne bo samo ogledovala svetov- nih znamenitosti, trosila dav- koplačevalski denar in na ve§ glas trobila, kako uspešna je bila njena pot, ampak bo lah- ko pokazala dobre rezultate. Drugi je načelnik general- štaba slovenske vojske gene- ralpodpolkovnik Iztok Pod- bregar, ki je začel premeščati svoje vojake in s tem sprožil v slovenski prestolnici silno vznemirjenje. Je na vrsti čist- ka ali kaj drugega, se vsi vpra- šujejo in s strahom čakajo, kaj bo. Tretje je neko celjsko grad- beno podjetje, ki te dni v Rož- ni dolini v Ljubljani obnavlja vilo, v kateri bo stanovala ameriška veleposlanica. Nje- gova dela sproti nadzorujejo in kolikor slišimo, je bilo do- sedaj vse v redu. Je pa obljubi- la gospa Nancy Ely-Raphel, da pred hišo ne bo zloglasnih ko- vinskih cvedičnih korit, kakr- šne so si v najbolj ugledni četrti postavili ameriški ma- rinci, da bi bili v primeru na- pada za njimi varni. Mesto se je kar dolgo borilo, da so jih odstranili, kajti s svojo podo- bo so resnično kazili ulico. Nova, zasebna rezidenca ame- riške veleposlanice vsaj na zu- naj ne bo kazala na to, da v njej biva strogo varovana osebnost. Je pa te dni v slovenskem ospredju denar, ki se ga da zaslužiti na lahek način. Tako vsi gledajo na ekran tako ime- novanega Mega jackpota, ki se te dni vrti v petih Hitovih igralnicah in to v Park hotelu in v Perli v Novi Gorici, pa v Kranjski Gori, na Otočcu in v Rogaški Slatini. Igralci, ki pla- čajo za žeton samo tristo tolar- jev, lahko z eno potezo zaslu- žijo nekaj čez milijardo itali- janskih lir, torej največji dobi- tek v zgodovini slovenskih igralnic. Normalno, da so igralnice te dni nabito polne in da je jackpotovska mrzlica za- jela tudi Slovence. In ko smo že pri igrah na srečo. Obe naši komercialni televiziji te dni na vsa usta zatrjujeta, da telefoniranje na komercialno linijo 090 ni tako imenovana igra na srečo, za katero potrebujete državno koncesijo, ampak je to samo kanal, ki zoži rešeto tistih, ki bi radi tekmovali in zadeli mi- lijonske dobitke. Šefi obeh te- levizij so povedali, da gre pri tem samo za znanje, torej za najmanj dvajset vprašanj, po katerih ostane v igri le dvajset kandidatov, te pa dodatno zmanjšajo na deset. Ne, ne gre za denar, so dejali. No, resnica ima, tako kot povsod, vedno dve plati. Kljub temu, da obe televiziji trdita, da imata de- nar za nagrade zagotovljen s strani sponzorjev in da lahko v najboljšem primeru dobita od komercialnega telefonira- nja le nekaj deset tisoč tolar- jev, pa nobena noče povedati točnega števila tistih, ki so jih klicali. Inšpektorji Urada za nadzor nad igrami na srečo, ki so pred dnevi prepovedali kli- canje na to komercialno linijo, so izračunali, da traja vsako klicanje od najmanj tri do de- set minut, odvisno od tistega, ki postavlja vprašanje in od hitrosti tistega, ki odgovarja. To pa pomeni, da posameznik vplača od petsto do tisoč pet- sto in več tolarjev. Urad je tudi ugotovil, da je ena od televizij samo od klicanja za eno odda- jo dobila več deset milijonov tolarjev. Če bi bili televizijci pošteni in nas ne bi vodili za nos, bi omogočih vsem kandi- datom brezplačno klicanje, ta- ko pa... ^ NINA KAVRAN-ADLEŠIČ ZANIMIVOST Z novim balonom pod nebo Balonarski klub Vojnik se lahko pohvali z novim balo oziroma njegovo kupolo, vredno 2,5 milijona tolarjev. S pom sponzorjev so tako prišli do drugega balona, s katerima 10 čl, kJuba pripravlja rekreativne polete in šolanje novih balona Po besedah predsednika kluba Dušana Bojanoviča bod( junija v Vojniku organizirali že 3. balonarski festival, med 2 27. avgustom pa prvo odprto državno prvenstvo v Slovenij katerem pričakujejo približno 25 balonov. Foto NASMEH PROSIM Štefka Krajnc iz Kozjega je poslala tokratno šalo. Svečke Kdaj je človek star? Takrat, ko svečke na torti stanejo več kot cela torta. VITEZI BELEGA MESTA NASI KRAJI IN UUDJE 33 Konec zaspanosti v Gosposici? V ulici, ki je do nedavno samevala, zadnje čase vse bolj ž i vahno Je Gosposki ulici sredi Celja, l^teri so pred skoraj dvema jjetletjema začeli s prvimi ko- ily v sklopu celovite prenove lestnega jedra urejati stanova- la jn lokale, potem pa je smelo ^vljen projekt ostal nedo- ,j(!an in pozabljen, zdaj le jetajo boljši, živahnejši časi? Če bi še ne dolgo tega lahko jirajda na prste rok prešteli .jujoče lokale v ulici, se shka l3j spreminja. Pravzaprav bi že larol^a zadoščala za štetje vseh Jih lokalov, ki z zapahnjenimi [ati in umazanimi izložbami ^zarjajo, da je Gosposka pre- vijala čase, ki ji niso bih prav (i v čast. Da je bil projekt pre- ove stanovanj zastavljen na- iRO, saj so v mestnem središ- 1 nastala tesna, majhna stano-; injca, ki so mladim parem za-1 doščala le do rojstva prvega otro- ka, so v Celju opozarjali že na pragu devetdesetih, po sprejetju denacionalizacij skega zakona pa je zamrlo še obrtniško in podjetniško oživljanje ulice. Za piko na i, so prepričani obrtniki in podjetniki, ki so v Gosposki kljub slabim časom vztrajali, pa so poskrbeli načrto- valci prometnega in parkirnega režima v središču mesta. Eno- smernost, zdaj v eno, zdaj spet v drugo smer, je zmedla še Celja- ne, kaj ne bi obiskovalcev od drugod! Ob tem pa še pomanjka- nje parkirišč, ki je odganjalo celo najbolj vztrajne jutranje kavo- pivce... Z lansko spremembo parkirnega režima, ko so ob Gos- poski nastala parkirišča modre cone, se je v uhco počasi začelo vračati življenje. Razlog zagoto- vo niso zgolj urejena parkirišča, ki jih je bilo sprva še preveč, pač pa tudi dejstvo, da so se začeli odpirati novi lokali. Če omenimo le zdaj že uveljavljen Rokodelski salon, se v Gosposki novodobna usmerjenost Slovencev k odpira- nju trgovin, spretno prepleta s ■ storitveno dejavnostjo. Tako naj bi že v kratkem v ulici zaživel še en frizerski sa- lon, Celjanom se na uličnem stičišču z Glavnim trgom (v nekdanjem gostišču Pod oboki) napoveduje italijanska restavra- cija, minuli petek pa je vrata odprla tudi prodajalna EK, na- menjena zlasti mladim. Da ne gre zgolj za še eno trgovino z oblačili za mladostnike, doka- zuje zanimiva oprema in barvi- tost prostora, zlasti pa vabila v stilu: »Priporočamo rolerje!« oziroma »Injekcij ne priporoča- mo!« In podobnega si je v me- stu še želeti. 1. STAMEJČIČ Očkovo popoldne v Andražu prazniku žena so se na podružnični Osnovni šoli Andraž odločili, da bodo mamicam '•pravili presenečenje. Zato so dan prej povabili otroke skupaj z njihovimi moškimi ^žinskimi člani v šolo na delovno ustvarjalno popoldne, ki so ga poimenovali kar »Očkovo »poldne«. Izdelovali so rože iz krep papirja, to pa jim je pokazala Panika Satlar, ki že od svoje rane "3dosti izdeluje cvetje iz papirja. Učiteljice so bile navdušene nad spretnostjo in ustvarjalnostjo "•^kih rok. Pri izdelavi so jim pomagali otroci. Naredili so precej rožic, ki so jih povezali v šopek podarili mamicam za njihov praznik. T. TAVČAR Slovenka Hilda Alaj s Kosova med domačimi na Kozjanskem, z bratom Valterjem in svaki- njo Angelco. Od tam, icjer teče icri Hilda Alaj s Kozjanskega živi na Kosovom blizu štiri desetletja - Med vojno ni odšla v begunstvo Hilda Alaj, rojena Romih, je Slovenka, ki živi že blizu štiri desetletja na Kosovu. V drugačnem svetu, ki ji je pri- rasel k srcu, s koreninami na Kozjanskem, kamor se rada vrača. Rojakinja, ki je po izobrazbi likovna pedagoginja, je včasih preživljala v domačem Dobju pri Planini vsake zimske in poletne počitnice. Danes je vse drugače, zato je v teh dneh v Sloveniji šele po dveh letih. V vasici Brezje živi njena ma- ma Justina, nekdanja babica tega dela Kozjanskega, ki je pomagala na svet 2020 otro- kom. Tam je njen brat Valter z družino, ljudje, na katere ve- nomer mish v tistem daljnem, nemirnem svetu. Med vojno je bila ves čas na Kosovu, v Prištini, kjer imata s soprogom Rizo lepo hišo. »Po končani vojni mi je, tako kot mnogim drugim, ki so preži- veli vojno gorje, še huje,« pri- poveduje. Ko je spremljala krute televizijske prizore iz Čečenije, so njeni vtisi iz časa, ko je bilo človekovo življenje brez vsake vrednosti, še bolj oživeli. Prav tako spomini na mrtve, med katerimi so mladi ljudje, nekateri nekdanji učenci, prijatelji, znanci. »V Sloveniji je navada, da se ljud- je pozdravimo s vprašanjem Kako ste?, na Kosovu vpraša- mo - Ste vsi ostali?« Med vojno je bilo v Alajevi hiši v Prištini 18 ljudi, ki so bili tam v begunstvu. Dva najmlaj- ša, otroka, sta pribežala v Pri- štino z zlatenico, s požganih domov. Okoli njih je pokalo, ostali so brez elektrike in vo- de, zato so morali na vrtu skopati vodnjak. Družino za- koncev Alaj je vojna razbila; hčeri, rojeni v Sloveniji, sta z družinama v New Yorku, sin je bil v Makedoniji. Vojne rane se počasi celijo, nekatere ne bodo zaceljene ni- koli. Na Kosovu je zdaj mogo- če kupiti vse kar si srce poželi, le denarja nimajo. Ljudje, ki hodijo v službo, prejmejo le simbolično nagrado, z izjemo srečnežev, ki so jih zaposHle mednarodne organizacije. Upokojenci pokojnin ne preje- majo, zato sta Hilda in Riza Alaj upokojenca brez pokojni- ne. Ljudem na Kosovu zelo veliko pomagajo dobrodelne organizacije ter sorodniki iz bogatih dežel. Elektriko imajo le po nekaj ur na dan, vendar upajo, da bo nekoč vse vendar boljše. Zato Alajeva starejša hči Dit- ka, profesorica angleščine ter mlajša, grafična oblikovalka in slikarka Teuta, že razmiš- ljata o vrnitvi na Kosovo. Najmlajši sin Arianit, ki si je že ustvaril družino, se je kma- lu vrnil iz begunstva v Make- doniji, kjer je bil prevajalec. »Nekoč sem mislila, da bodo imeh otroci lepše življenje,« je razočarana njihova mama, Slovenka. Morda ga bo imelo njunih pet vnukov, od katerih sta dva rojena v Sloveniji. Na Kosovu je bilo vedno tež- ko, tako ali drugače, vendar vojnega zla ni mogoče primer- jati z ničemer drugim. V začet- ku devetdesetih let, po ukini- tvi kosovske avtonomije, sta ostala zakonca Alaj brez služb. Naša rojakinja Hilda je nato poučevala v albanskih ilegalnih šolah, po zasebnih stanovanjih, kjer so delali dol- ga leta brezplačno. Tam so vzpostavili izobraževanje na različnih stopnjah, vse od os- novne šole do fakultete. Po koncu avtonomije je ostal brez službe tudi njen soprog, kosovski delegat v zveznih or- ganih, ki je bil pred tem dolgo direktor kosovske radiotelevi- zijske hiše. Včasih je na Kosovu živelo precej Slovenk, poročenih s Kosovarji, a so se med vojno preseUle z družinami v Slove- nijo in druge države. Slovenci v krajih z drugačnimi navada- mi? Naša rojakinja pravi, da so bili tako Albanci kot Srbi do Slovencev vedno spoštljivi. Le po odločitvi Slovenije za sa- mostojno pot je med nekateri- mi Srbi čutila precej časa dru- gače. Hilda Alaj bi lahko ostala v mirni in bogati Sloveniji, ven- dar po tolikih letih ne more več brez Kosova. Tamkajšnji ljudje so jo takoj po prisehtvi zelo lepo sprejeli, ona spoštu- je njihovo kulturo, jezik, na- vade. »Ko sem še živela v Ce- lju sem jih prepoznavala kot sezonske delavce, pozneje da so bogati ljudje. Z vrednota- mi, ki niso več v modi.« . BRANE JERANKO 34 NASI KRAJI IN UUDJE Ljubezen je vzklila na veselici Zlatoporočenca Alojz in Angelca Šturbej iz Planine pri Sevnici sta se zaljubila na vaški veselici, nedolgo za- tem pa sta se sredi februarja leta 1950 tudi »vzela«. Alojz se je rodil leta 1927 na Prevorju v vasi Krivica, kot zadnji izmed devetih otrok, skupaj s sestro dvojči- co. Zanimivo je, da je njego- va mama rodila dvojčka kar trikrat zapovrstjo. V tistih ča- sih otroštvo ni bilo lahko. Do šole je imel kar uro hoda, doma pa veliko dela in ker ni bilo denarja, je moral več- krat pomagati tudi okoliškim kmetom. Angela, rojena Gobec, se je rodila leta 1926 kot tretja iz- med petih otrok v Zibiki pri Šmarju. Tudi njeno otroštvo je bilo vse prej kot lahko. Ko je bila stara šest let, je ostala brez očeta. Od takrat je mo- rala doma poprijeti za vsako delo. Pri osemnajstih letih je izgubila še mamo in odšla »s trebuhom za kruhom«, kot radi rečemo. Delala je na raz- nih kmetijah, v brigadi, udarniško je delala tudi v Bosni in se leta 1949 vrnila domov. Tega leta je bila po- vabljena na veselico k sose- dom in tam se je vanjo zagle- dal Alojz in jo povabil na ples. Ko jo je prosil za roko, je bila takoj za to in leta 1950 sta se na Planini pri Sevnici poročila. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Irena, Dragica in Urška. Najprej sta preživljala družino s tem, da sta poma- gala pri delu okoliškim kme- tom, leta 1957 pa je Alojz vendarle dobil zaposlitev v Železarni Štore, kamor je ho-;< dil peš tri leta, vsak dan po tri ure in pol v eno smer. Po težkem fizičnem delu ga do- ma ni čakalo skoraj nič manj dela, a od leta 1960 naprej mu je dolgo pot v službo skrajšal vsaj avtobus, ki je takrat začel voziti. Angela je vsa leta do- ma skrbela za gospodinjstvo in otroke. Vse tri njune hčerke so da- nes poročene in imajo vsaka svojo družino. Najbolj sta srečna, kadar ju obiščejo hčerke in zeti ali kateri od njunih sedmih vnukov. In se- veda tudi zato, ker jima zdravje pri teh letih še vedno dobro služi. MOJCA MAROT Zlatoporočenca Angela in Alojz Šturbej. Matildinih devetdeset let Matilda Podkoritnik iz Breznega pri Laškem je v začetku marca stopila med devetdesetlet- nike. Na domačiji, v nekdaj skromni hiši, se je rodila in ji kot gospodinja služila vse življenje. Kar skozi okno je lahko opazovala, kako so knapi odhajali v rudnik Brezno na delo, saj je bil rov kar pod njihovo hišo. Med njimi je bil tudi njen mož. Ko so ji prišU voščiti župan občine Laško Jože Rajh, predsednik Društva upokojencev Sedraž Jože Hrastnik, tajnica društva Judita Nikolov, članica Odbora RK Sedraž Danica Debelak in učenec Luka v imenu članov krožka RK na tamkajšnji šoli ter predstavnik RK Laško, je ponosno vstala izza mize in dejala: »Veste, pozdravlja se stoje.« Za prijetno razpoloženje ji je mlada citrarka Janja Brleč zaigrala nekaj skladbic. To je bila za slavljenko prava priložnost za podoživljanje preteklih let, ko je tudi sama večkrat rada zaigrala na citre. Kot pravi, danes pogreša nekdanje petje fantov na vasi. Najbrž tudi zato, ker je sama odlična pevka, po njenih stopinjah pa so šli tudi njeni štirje otroci. Vsi so danes z doma, a se radi vračajo. Z njo pa sedaj živi eden od njenih vnukov s svojo družino. VLADO MAROT Zlat praznik Jožefa in Kari Slodej iz Vitanja sta praznovala petdeseto obletnico poroke. Leta 1950 su vzela na Kunigundi in od tam krenila v svoj dom na Rakovcu, ki jima je nudil zi\i naslednjih petnajst let. | Jožef je bil namreč zaposlen kot državni gozdni čuvaj, Jožefa pa je doma gospodinjili kmetovala. Leta 1965 sta se s Pohorja preselila v dolino v Vitanje. Kar v njunem stanovanf domači župnik Vili Gumilar opravil cerkveni obred za zlato poroko, poročil pa ju je tudi žif Slavko Krajnc. Slavje se je nato nadaljevalo v gostišču Pri Jožici. . ¥ Telohova pomlad na pragu hii Pri Voukovih iz Pečovja v Štorah so pred kakšnimi sedii ^ leti posadili čebulico teloha, ki je prihod svoje prve poiri j najprej naznanila z enim samim drobnim cvetom. Predlar, bilo belih cvetov osem, a letos jih je pod vinsko trto na dvor; družinske hiše začuda pognalo kar sedemindvajset. Vout telohi pričakujejo toplo in prijazno pomlad. Kam Z odpadnim jedilnim oljem? v konjiški občini bodo kmalu začeli brezplčno pobirati in odvažati od- padno jedilno olje. Izrabljeno odpadno olje, ki nastaja v gospodinjstvih, obratih družbene prehra- ne, šolah, vrtcih, gostinskih lokalih in še kje, bo mogoče koristno odstraniti. Doslej je pogosto končalo v kana- lizaciji in tako obremenje- valo okolje in vode, podjet- je Jates iz Zgornje Kungote, ki se ukvarja s pobiranjem odpadnega olja, pa bo zbra- no olje v zaprtih kovinskih sodih prepeljalo v podjetja, ki ga koristno in neškodlji- vo uporabljajo. Dejavnost podpira tudi ministrstvo za okolje in prostor ter Sloven- sko ekološko gibanje. B.P. GLASBA; 35 Zlati žur s skupino Nude skupina Nude pripravlja , prejemu zlate plošče za- Ibe ZKP za album Super- jrket, ki so ga prodali v 5 s/at izvodih, v soboto, 18. jrca, v diskoteki Jungle ipozaben žur in številnimi esenečenji, gobnar skupine Gaber Ma- lt je o pomenu tega prizna- a povedal: »To je priznanje ^mu večletnemu delu, lali pa je to pohvala našega ifinstva, zvestih fanov in os- liii, ki so našo glasbo sprejeU I svoj o in se odločili za na- ipalbuma - vsem lepa hvala. I je tudi vzpodbuda za na- |nie ustvarjanje v času, ko osma pesem s tega albuma sega prva mesta na sloven-. skih lestvicah in so nekatere hite znani slovenski D.J.-i pre- delali v remixe, hkrati pa iz- ziv, da naredimo naslednji al- bum še boljši.« Fantje so med najboljšimi tudi po ocenah številnih po- slušalcev, saj so med 15 naj- višje uvrščenimi v glasovanju za Viktorje popularnosti na glasbenem področju. Njihova plošča Supermarket se pote- guje za zlatega petelina za naj- boljši album leta 99. O nagra- dah pevec Boštjan Dermol pravi: »Nagrade so dobrodošla in prijetna stvar v življenju vseh ljudi in tudi mi pri tem nismo izjema. Še posebej lepo pa je, da je zlata plošča odraz dejanske prodaje nekega iz-, delka, ki se je pojavil na trgu. • Ni ovinkarjenja - številke go-; vorijo zase. Da je plošča uspe-; šna, se je vedelo že prej, saj; nam je na njej uspelo nanizati do tega trenutka že osem t.i. j singlov, uspešnic, ki so bodisi; postale popevke dneva in ted-' na po vsej Sloveniji in tudi hiti i v različnih obdobjih. Rola,] Ši'z d bes. Pri vodnjaku, Su-i perstar. Balon, Povejmizakaj^ pesem, Vesoljka, Iz pekla v raj, Pepelka - vse te skladbe so, pripomogle do končne števil- ke prodanih plošč. Nova ploš-; ča, ki jo že pripravljamo, bo; po naših najboljših močeh še^ boljša, naprednejša in uspe-; šnejša.« SIMONA BRGLEZ 1 Masmeh z napako Na 4. Koroškem festivalu )lk in valčkov na Prevaljah nastopilo petnajst glasbe- h skupin, ki so se predsta- le z dvema skladbama, ed katerimi je morala biti aj ena s šaljivim tekstom primernim scenskim na- »pom. Zamisel organiza- rja, da pripravi veseli festi- i je bila dobra in smo je i veseli, žal pa so mnogi isambli zamenjali festival pustovanje, kar pa je na- lie in znižuje nivo priredi- ''ripraviti tri minute dobre- 'in učinkovitega scenskega ^topa z dobro melodijo, ša- tekstom, opremljenost- jo in igranjem, je zahtevna zadeva, ki jo - na žalost - zmo- rejo le pravi mojstri. In teh je bilo malo! Člani ansamblov se vse preradi »spremenijo« v pi- jance in moški v ženske, kot da njihov ustvarjalni nivo ne seže višje. Škoda! Strokovna komisija (Jožica Svete, Asja Matjaž, Metka. Ravnjak - Jauk, Zdenka Maje- rič in Franc Šegovc kot pred- sednik) je bila zelo radodarna in je med nastopajoče razdeli- la kar devet najpomembnejših priznanj, diplom z zlatim na- smehom, ki so jih dobih an- sambli: Show band Klobuk, Vesna - Vlasta, Vita, Rubin, Vagabundi, Rosa, 7. raj, trio Jerneja Kolarja in Koroški je- klarji, tri srebrne nasmehe: Li- povšek. Mladi prijatelji in Zar- ja ter bronaste: Izvir, Zlatorog in Kokalj. Najboljši tekst je napisal Sašo Džukič Naša mati so debeli, 2. in 3. nagrado pa je dobil Franc Ankerst za tek- sta Zakaj in kako ter Petelinje- nje. Okoli 1500 vesehh obisko- valcev 4. Koroškega festivala polk in valčkov pa je za naj vižo s humornim pridihom iz- bralo skladbo dvojčic Vesne in. Vlaste Z nami heca ni. Postali sta »Kralj smeha«, drugi je bil Show band Klobuk in tretji lanski dvojni zmagovalec Va- gabundi. Prireditev je mojstrsko in elegantno, s pravo mero do- brega okusa vodila Darja Vr- hovnik. TONE VRABL > j^p.' ^fnagovalki dvojčici Vesna in Vlasta. ki sta se predstavili kot spretni karateistki. med ^^ffianjem čestitke župana na Prevaljah dr. Matica Tasiča, ob njem predsednik strokovne komisije, znani glasbenik in vodja Štirih kovačev Franc Šegovc. Vigred v Kulturnem centru Laško Nocoj, v četrtek, ob 19,30 uri bo v Kulturnem centru Laško koncert iz Avsenikovega abonmaja polk in valčkov »Vigred v Kulturnem centru«. Organizator se je odločil za nastop glasbenih sku- pin iz občin Laško in Ra- deče. Nastopih bodo Kvin- tet Dori, Cvet, Vigred, har- monikarji iz Šentruperta, ki jih vodi Viki Ašič mL, Tančevi tavrharji s plesni- mi pari iz Marija Gradca ter mladi pevki Olga Tr- bovc iz Rečice pri Laškem in Vesna Malgaj iz Rim- skih Toplic. Zanimiv bo tudi nastop Franca Selča- na iz Celja, ki se le nekaj mesecev uči igranja na harmoniko pri Vikiju Aši- ču st. TV Riff-Raff Pod imenom Riff-Raff sta združila moči celjska glas- bena freaka Peter Schmidt in Matjaž Naglic. Ker sta si oba v preteklih obdobjih nabira- la kilometrino pri alternativ- nih in underground bendih (Phone Box Vandals, Baby Zdravo...), katerih samosvo- ja in »odbita« ustvarjalnost je marsikomu šla v nos, se jima je zdelo ime Riff-Raff primerno, saj v angleščini označuje odpadnika ali izob- čenca. Single Right Now kot njun prvi izdelek, namenjen pred- stavitvi širšemu olDČinstvu, ima dve skladbi. Prva je Right Now, ki govori o štirih stva- reh: ženskah, avtomobilih, denarju in moči. Temi pri- merna je glasba, ki jo označu- jeta kot »melodični, a živčni, ponavljajoči se kitarski rifi - ponazoritev vsakodnevne podzavestne obremenitve in elektronski sintetični ritem, primeren tempu današnjega življenja«. Druga je pesem Black Rain, instrumental, zvočna slika naravne ujme, katastrofe. Govori o tem, da narava lahko neusmiljeno uniči vsa človeška prizadeva- nja, dosežke in sanje, vzame življenje in nam tako pokaže, da smo ljudje bolj neznatni in nemočni, kot si ponavadi mi- slimo. • Single Right Now je izšel v samozaložbi, distribucijo pa bo prevzela ena od slovenskih založb. S.B. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 36 ZDRAVNIK SVETUJE Kajenje in zdravje Kajenje postaja vse po- membnejši vzrok umrljivo- sti. Na prehodu v tretje tisoč- letje ugotavljamo, da ima epidemija kajenja številne podobnosti z epidemijami, ki so v preteklosti morile po svetu. Od 16. stoletja, ko je tobak prišel v Evropo, se je ta navada nezadržno širila med ljudi in posebej v času obeh vojn zajela ljudi različ- nih narodov, starosti, raz- gledanosti in poklica. Žal se širi še danes, predvsem med odraščajočo mladino in celo med otroke. Tobačni oz. cigaretni dim je zmes številnih kemičnih sno- vi, omeniti pa velja vsaj štiri, ki najbolj škodujejo organiz- mu. Nikotin je znan živčni strup. Učinkuje na živčni si- stem in povzroča kadilsko zasvojenost, pri odvajanju pa abstinenčne težave. Ima pre- pletajoče se učinke na delova- nje srca, krvnega obtoka, pre- bavil in drugih organov. Ciga- retni dim vsebuje tudi katran- ske snovi, ki so kancerogene in neposredno povzročajo ra- ka na sluznici dihal ali na ko- ži, če nanjo delujejo. Pomem- bna skupina so snovi, ki dra- žijo sluznico dihal in prebavil ter povzročajo hude kronične bolezni. Ogljikov monoksid, ki sestavlja 5 odstotkov ciga- retnega dima, močno zmanj- šuje sposobnost krvi za pre- našanje kisika po telesu. Kajenje in pljučni rak Znanost ima na voljo doka- ze o tem, da kajenje povzroča hude, neozdravljive bolezni oziroma da povečuje tvega- nje za nastanek le-teh. Znana je vzročna povezanost med kajenjem in nastankom pljuč- nega raka. Pljučni rak je bil še na začetku tega stoletja zelo redka bolezen, po vojnah pa se je z izredno razširitvijo ka- jenja razširila tudi bolezen. Danes je rak na pljučih najpo- gostejši med vsemi oblikami raka. Številne raziskave so pokazale naslednje: • Od vseh oseb, ki zbolijo za rakom na pljučih, je 90 od- stotkov kadilcev. • Vsak četrti Slovenec, ki umre zaradi raka, je imel raka na pljučih. • Za rakom na dihalih umre- jo sicer tudi nekadilci, vendar obstaja bistvena razlika: za pljučnim rakom umre vsak deseti kadilec in vsak tristoti nekadilec. ; • Riziko obolevanja zaj pljučnim rakom narašča s šte-! vilom pokajenih cigaret. • Tudi rak v ustih, grlu in; požiralniku (torej na mestih,; ki so neposredno v stiku z, dimom) je desetkrat pogo-^ stejši pri kadilcih. • Nekatere raziskave pove-! zujejo s kajenjem tudi rak na mehurju in trebušni slinavki. Vpliv kajenja na druge organe Kajenje znatno škoduje tu-i di drugim organskim siste-i mom, ne le dihalom. Izjemno; škodi srcu in ožilju. Epide-i miološke študije potrjujejo* domneve, da je kajenje eden' od najpomembnejših faktor-^ jev tveganja za nastanek srč-i nega infarkta. Kadilci dvakrat ■ pogosteje doživijo srčni in-; farkt, hudi kadilci, ki pokadijo! vsaj dve škatlici cigaret na'^ dan, pa celo šestkrat pogoste-; je kot nekadilci. Kajenje pa ne^ poškoduje le srčnih arterij, i temveč tudi ostale žile in pos-j pešuje njihovo poapnevanje.j Med stotimi bolniki z motnja-' mi v prekrvavitvi nog jih je^ kar 90 kadilcev. Tudi razjede] Prim.mag. BTRANE MEŽNAR, dr. med. na želodcu in dvanajstniku imajo kadilci dvakrat pogo- steje kot nekadilci, zdravlje- nje pa je pogojeno s tem, da bolnik popolnoma opusti ka- jenje. Zaradi učinka kajenja na ožilje se pri kadilcih bistve- no zveča tudi tveganje za možgansko kap. Poseben problem pred- stavlja kajenje med mladimi: zanje je značilno, da redko razvijejo bolezni srca in oži- lja in med tovrstnimi bolniki med mladimi je kar 75 od- stotkov kadilcev. Večini ljudi, ki začnejo kaditi pred 20. le- tom, ostane ta navada vse življenje. Še več, obstajajo dokazi, da imajo osebe, ki začnejo kaditi že kot najstni- ki, najvišjo stopnjo tveganja in tudi najzgodnejše začetke srčnih obolenj in visokega pritiska. Dolgoletno kajenje povzro- ča številne kronične pljučne bolezni, kot so astma, emfi- zem ali kronični bronhitis. Vse te bolezni se končajo z okvaro pljučne funkcije, bol- niki postanejo težki invalidi in umrejo zaradi pomanjkanja kisika ali popuščanja srca. Onesnaženost zraka, izpo- stavljenost na delovnem me- stu in dedni faktorji so iz epi- demiološkega vidika bistve- no manj pomembni kot kaje- nje. Če imate kakršnokoli vprašanje v zvezi z zdrav- jem, nam ga pošljite. Stro- kovnjaki iz Zdravstvenega doma Celje vam bodo odgo- vorili! Vprašanja pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, s pripisom Zdravnik svetuje. Pravo sUko o nevarnosti kajenja zaokrožujejo podatki o umrljivosti. Če si danes iz- beremo določeno populacijo kadilcev in nekadilcev, jih preštejemo in nato štetje po- novimo čez dvajset let, bo pri ponovnem štetju kadilcev procentualno mnogo ' manj kot pri prvem štetju. Med 35. in 55. letom je umrljivost med kadilci dva do trikrat večja kot med nekadilci. Povprečno umre kadilec, ki 30 let kadi po 20 cigaret na dan, 10 let prej kot nekadilec. KAJ BI DANES KUHALI? Paradižnikova juha, zeleni goveji zrezki, leča v solati. Paradižnikova juha Potrebujemo (za 4 osebe): 4 zrele paradižnike, šopek ze- lenja od zelene, sol, 3 zrna celega popra, pol aH strok če- sna, manjšo čebulico (šalot- ko), 2 žlici olja, 8 dag riža, po želji parmezan. Priprava: dobro opran para- dižnik zrežemo na manjše krh- Ije in stresemo v primerno ve- hk lonec. Dodamo dobro opra- no zelenje od zelene, oprano, neolupljeno ter prerezano in popečeno čebulo, solimo, po- pramo in dodamo še zrezan strok česna. Nato prilijemo še olje in zajemalko in pol vroče vode. Pokrito kuhamo, da rah- lo vre. Ko se paradižnik razpu- sti, ga dobro pretlačimo in juho precedimo. Juha naj ponovno zavre, takrat pa dodamo opran in obrisan riž. Kuhamo še prib- ližno 15 minut in večkrat pre- mešamo. Juho zboljšamo, če jo potresemo z nastrganim parmezanom. Zeleni goveji zrezki Potrebujemo (za 4 osebe): 1 kg govejega fileja; za peko: glavico ohrovta, 4 liste peter- šilja, 2 vejici materine dušice, žHco rdečega popra, žlico gro- bo sesekljanega črnega po- pra, 1 trebušno mrežico, 2 žlici olja, za krompirjeve krof- ke: kg krompirja, 2 rumenja-: ka, malo naribanega muškat- nega oreščka, 10 dag masla in 5 dag za pečenje, sol, poper. Priprava: v malo slane vo- de kuhamo na kockice nare- zan krompir. Ko voda povre, jo dodamo in kuhamo pol ure. Liste ohrovta odstrani- mo od kocena in jih potopi- mo v hladno vodo za pribhž- no pet minut. Po namakanju jih osušimo in dobro obriše- mo. Prav tako namočimo tu- di trebušno mrežico. Previd- no jo operemo, obrišemo, sesekljamo peteršilj in mate- rino dušico. Zmešamo rdeči in črni poper, dodamo začim- be, sol in olje. Opran goveji file obrišemo in ga z vseh strani dobro namažemo z mešanico začimb in olja. Me- so zavijemo v liste ohrovta, nato pa ovijemo s trebušno mrežico. Meso položimo na mrežasto podlogo in kuha- mo v pari pol ure. Odcejen skuhan krompir pretlačimo kot za pire. Prime- šamo rumenjake, 10 dag ma- sla in muškatni orešček. Oso- limo in popopramo po okusu. Namažemo pekač ter s po- močjo brizgalke obhkujemo krofk-e. Pokapljamo s stoplje- nim maslom in pečemo v pe- čici približno 5 minut. Dušeno govedino odvijemo iz mrežice, narežemo na zrezke in postrežemo s Piše: MAJDA KLANŠEK krompirjevimi krofki. Prelije- mo s sokom dušenega mesa. Leča v solati Potrebujemo (za 4 osebe): 20 dag leče, 20 dag večjega fižola, malo popra, 2 lovorje- va hsta, 1/4 1 kisle smetane, malo kisa, 4 stroke česna, ze- leni del mlade čebule, mleto rdečo papriko. Priprava: dan prej namoči- mo fižol, naslednjega dne pa ločeno skuhamo fižol in lečo ter vsakemu dodamo lovor- jev list in poper. Proti koncu kuhanja posohmo ter pusti- mo, da se ohladi. Drobno se- sekljamo olupljen česen, na široke rezance pa zeleni del mlade čebule. Kisli smetani primešamo česen, sol, poper in malo kisa. Zmešamo lečo, fižol in mlado čebulo, zalije- mo z omako kisle smetane in potrosimo z rdečo papriko. MOJA POKOJNINA Odgovori na vprašanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sodelovanju s Petrom Šalejem, vodjo od- delka za pokojninsko in in- validsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ, bomo od- govarjali na vaša vprašanja. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, z ozna- ko Pokojnina. Rojena sem 9. 4. 1963, 2. 2. 2000 sem dopolnila 21 let delovne dobe. Imam dva otroka. Kdaj se bom upokoji- la? Zanima me tudi, pri kateri starosti lahko ženska uvelja- vi družinsko pokojnino. Po podatkih, ki ste jih zapi- sali, bi se lahko predvidoma upokojih pri svoji starosti 55 let, to je 9. 4. 2018. Takrat bi imeh pokojninske dobe 39 let in 2 meseca, pod pogojem, da ste ves čas zavarovani. Po veljavnem zakonu o po- kojninskem in invahdskem zavarovanju bi sicer minimal- ne pogoje pokojninske dobe za upokojitev izpolnila že pred tem datumom, vendar je potrebno upoštevati tudi po- goj starosti, ki je v vašem primeru znižan na optimalno raven 55 let iz razloga, ker uveljavljate znižanje starost- ne meje zaradi dveh otrok, ter zaposlitve pred 18. letom starosti. Glede uveljavitve družin- ske pokojnine je z novim za- konom v sistem pokojninske- ga in invalidskega zavarova- nja vpeljan nov pojem vdov- ska pokojnina. Razlika med družinsko pokojnino, ki smo jo poznaU po sedanji ureditvi, in vdovsko pokojnino je le v tem, da pravico do vdovske pokojnine lahko pridobijo iz- ključno vdove in vdovci, med- tem, ko ostah družinski člani (otroci, pastorki, vnuki, star- ši, bratje in sestre) lahko pri- dobijo le pravico do družin- ske pokojnine. Za pridobitev pravice do po- kojnine po smrti zavarovanca ali uživalca pravic iz pokojnin- skega in invalidskega zavaro- vanja morajo biti, tako kot po doslej veljavni ureditvi tudi po novi ureditvi, izpolnjeni splo- šni in posebni pogoji. Splošni pogoji se nanašajo na umrlega zavarovanca in sicer z njegove strani so izpolnjeni pogoji, če dopolni najmanj pet let zava- rovalne dobe ali najmanj deset let pokojninske dobe ali "pa je izpolnjeval pogoje za pridobi- tev pravice do starostne oziro- ma invahdske pokojnine. Če pa je bil uživalec starostne ali invalidske pokojnine ali kate- re od pravic na podlagi invalid- nosti, že to dejstvo vpliva na izpolnitev pogojev. Posebni pogoji pa se nanašajo na vdo- ve, vdovce in na ostale družin- ske člane, ki morajo biti izpol- njeni za pridobitev pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine. Vdovsko pokojni- no lahko uveljavi vdova: - če je do smrti zavaroy ca, po katerem ji gre pr^J dopolnila 53 let starosti; - če je bila do zavarovan ve smrti popolnoma nezm' na za delo ali je to pos^ enem letu po zavarovan smrti ali - če ji je po zavarovan; smrti ostal otrok ali otrok, ki imajo pravico družinske pokojnine pou, lem zavarovancu, vdova ima do njih dolžnost prej Ijanja. Vdova, ki je bila ob zava vančevi smrti zaposlena | ima lastnost zavarovanca i dopolnila 53 let starosti, dop nila pa je 48 let starosti, pri^j pravico do vdovske pokojni ko dopolni 53 let starosti, vdova ob smrti zavarovanca imela lastnost zavarovan pridobi pravico do vdovske; kojnine ne glede na to, dašj dopolnila 53 let starosti, k dopolnila 48 let starosti. V] meru, da navedene starosti dopolnila, dopolnila pa je 45 starosti, pridobi pravico vdovske pokojnine, ko dop 48 let starosti. Vsi opisani pogoji vdov pokojnine za vdovo velj po preteku prehodnega dobja. Rojena sem 15. 7. 15 Imam 29 let in 3 mes delovne dobe. Prosim, lahko izračunate, kdaj b upokojila. Po posredovanih poda se lahko predvidoma upe jite v juliju leta 2007. Pri i čunu pogojev je bilo upe vano znižanje starostne n iz naslova zaposlitve pred letom starosti. DOM IN VRT [epe rastline le iz dobre zemlje 'zadnjič sem napisal ne- (, kakovosti semena, da- ^\ p3 bomo govorili o zem- li kakor rečejo vrtnarji - '^jibstratih. Kaj sploh je do- " jubstrat in kako lahko to J sami preverimo, da ne pinio mačka v žaklju? To \\i še posebej za balkon- L rastline in sejance, saj ^,5trezen substrat povzro- jlabo rast ali celo uniče- |g rastline po 2-3 mesecih. pgber substrat je sestavljen različnih sestavin. Največji ,] sestavlja šota, ki je v do- jli mešanicah zelo vlaknata nerazkrojena. To je tako jenovana bela šota in se naj- ele na zgornjem delu šotišča. jf jo je malo, je draga in zato di substrati, sestavljeni iz e Šoti so primešani še razni jijatki, ki prav tako vplivajo jkvaliteto (kokos vlakna - za epustnost in zračnost, perlit a zračnost, vermikolit - za ainost, glina ter v nekaterih aimineralna gnojila). Če do- ![ substrat stisnemo v pest, naredi kepa, ki razpade. Na efi je tudi napisan odstotek jvrsta šote, koliko je substrat ^l(Ph-od 5,5-6,5), datum porabe (tudi substrat se pok- |ri), količina hranil ter naj- ^ejše oznaka kakovosti, ki ljuje neodvisni inštitut. m substratu lahko pri- 0 dober domač kom- Kl ali vrtno zemljo. Tako to precej izboljšamo slabe povprečne substrate; po- femo pa dobre, saj so po oji zgradbi in sestavi primer- za direktno sajenje. Najboljše je, da vprašamo tnarja, kakšen substrat »rablja, saj si ne more pri- iSfiti, da bi mu sadike pro- idle zaradi neustreznosti itetrata. Zlato in preizkuše- 'pravilo, da mora imeti hiša to temelje, da je trdna, 'fe tudi tu: lepe in dobre stline rastejo samo v do- fin substratu. ^ tem mesecu lahko še de- potaknjence pelargonij '^•argonia) fuksij (fuksia) in ■'3lih balkonskih rastlin, da ^0 do sajenja dovolj vehke. ^zimljene rastline očistimo '"5ga listja in prikrajšamo '^tegnjene poganjke. Š tem 'silino zgostimo in ji omogo- "Jo lepšo rast. Če na rastli- opazimo škodljivce ali J^zni, jo poškropimo s pe- ^brezovanje sadnega drev- delo, ki zahteva natanč- in poznavanje drevesa daljše obdobje. Ne de- ^■^0 napake, da vsako leto "^^^ujemo drugače, ali da vsako leto kličemo drugega strokovnjaka, da nam obreze naše drevje. Posledica močne ali nepravilne rezi je bujna rast mladih poganjkov in vej ter manjši pridelek sadja. To napako lahko popravljamo potem še naslednja leta Če že želimo pritegniti po- gled v določeni del vrta, raje tam posadimo kakšno lepo rasthno, ki nas bo s svojo rastjo in spremenljivostjo raz- veseljevala vsako leto znova, ne pa, da se odločimo za palč- ke, Sneguljčice, labode in os- tale kičaste dodatke za vrt. GORAZD MAUER, JHHR Vrtnarska šola Celje Učenci Vrtnarske šole so na sejmu Flora skupaj s svojimi učitelji praktičnega pouka ustvarili izdelke, ki se lahko kosajo z izdelki znanih vrtnarjev in cvetličarjev. Tako ni čudno, da so na tekmovanju mladih vrtnarjev in cvetličarjev po mnenju občinstva dobili vsa tri prva mesta v vseh konku- rencah. Slika prikazuje prvonagrajeni nasadek, ki ga je naredil učenec šole. Obrezovanje drevja in grmovnic Sedaj ko so dnevi že nekoli- ko toplejši, bomo v naših vrto- vih pričeli z obrezovanjem okrasnih grmovnic in dreves. V našem okolju je še vedno veliko neustrezno obrezanih rastlin. Neustrezno obrezane, prav oskubljene rastline vidi- mo tudi tam, kjer bi pričako- vali, da bodo dela opravljena strokovno, na primer na jav- nih površinah ali tam, kjer so zaposleni vrtnarji. Nelcaj pravil za obrezovanje - obrezovanje ni le striženje ali oblikovanje grmovnic v »kocko«. Škarje za živo mejo in mizar- ska žaga nista orodje za obre- zovanje grmovnic in drevja. Iz- berimo pravo orodje in obre- \ zujmo posamezne dele rastlin; I - bolje je obrezovati nepravil- i no, kakor sploh ne obrezovati. J Tudi če bo imel obrezan grm i sprva manj cvetov, je to bolje,; kakor pa da ga zanemarimo,' saj v tem primeru skoraj ne bo J cvetel ali pa bo celo sčasoma' propadel. Po pravilnem obre- zovanju obilno cvetijo tudi gr- mi, ki so skrajšani ali razredče- ni za tretjino; - iglavci sa za rez občutljivej- ši. Ne obrezujte jih v živo, do golih vej (razen tise), saj bo kasneje tu ostal prazen pro- stor. Obrezujte jih po malem, sproti, vsako leto; - nekatere rastline je bolje obrezovati v drugačnih pogo- jih, vendar ne bo narobe, če boste vse rastline obrezali spomladi, od februarja ali mar- ca do aprila. Nekatere grmov- nice lahko obrezujete tudi v času cvetenja; - najlažje je obrezovati rastli- ne takrat, ko niso olistane, saj je tako laže videti njihovo strukturo in posamezne veje; - ne obrezujte dreves ali gr- j mov na določeno obliko, razen ^ če je vrt zasnovan geometrij- sko. Poskusite rastlinam ohra- niti njihovo naravno obliko. Kakoobrežemo grmovnice in drevje - najprej odstranimo vse od- mrle dele. Zlomljene veje in odmrle dele odrežemo pri os- novi. Odstranimo veje, ki se križajo in drgnejo druga ob drugo, pa tudi tiste, ki so nam napoti ali nevarne; - dreves ne strižemo na okrasne oblike, niti če so pre- velika za naš vrt, sicer bodo počasi izgubila svojo obliko. Drevesa obrezujemo, če so previsoka. Skrajšamo jih lahko največ za eno tretjino, sicer se poruši njegovo ravnotežje med koreninami in krošnjo. V skrajni sili lahko drevo stebra- sto obrežemo, kar pomeni, da obrežemo vse veje in pustimo le štrclje. Vedeti pa moramo, da se kasneje prava oblika dreve- sa nikoli več ne obnovi; - pogosto je potrebno poža- gati drevesa, ki so preblizu zgradb in podobno. Vedno upoštevajmo končno višino rastline, kadar izbiramo sadi- ke; - grm z obrezovanjem tudi zožimo in razredčimo. Izrezu- jemo poganjke na vsem delu grma, ne le zunanjih, ki jih lažje dosežemo. Veje izrezujemo pri osnovi; - majhen iglavec, ki smo ga pred leti posadili na vrt, nas kmalu preseneti s svojimi raz- sežnostmi. Njegovo rast lahko ustavimo tako, da pričnemo z odstranjevanjem zunanjih po- ganjkov zgodaj spomladi in po- leti. Vrha ne smemo odrezati; - iglavci, ki tvorijo živo mejo, potrebujejo rez večkrat na leto. Režemo jih pogosto in malo; - vrtnice, ki jih ne obrezuje- mo, se močno razraščajo in spodnji deli rastline se golijo. Razdeljene so v številne skupi- ne in vsaka skupina se obrezu- je drugače; - plezalke lahko rastejo ob steni, na pergoli, ob špalirju ali ob drevesih. Če glavni po- ganjek dobro vidimo, je lahko določiti močne stranske po-, ganjke. Izrežemo polomljene dele, šibke poganjke in tiste.i ki se med seboj križajo; - ne režimo trajnic jeseni kar počez, režimo jih zgodaj spomladi, saj bodo tako bolj zaščitene; obrezovanje okrasnih rasthn ni težko. Tudi pri nas lahko sedaj kupite nekaj do- brih knjig, ki vam bodo po- magale pri delu. Rezultat pa bodo lepe, bogato cvetoče rastline. KMETIJSKO SVETOVANJE Priprava travinja brez uporabe ognja Krma s travinja je osnova živinoreje, zato je pomem- bno, da jo dobro izkoristi- mo. Delo na travinju se kon- ča in začne jeseni, ko je po- trebno travinje pripraviti na prezimovanje, da bomo spomladi imeli krmo čim hi- treje in da bo le-ta čim bolj- ša. Veliko površin v spomla- danskem času kaže kaj klavr- no podobo, saj je na njih sta- ra, dolga in suha trava, ki jo je potrebno pred rastjo odstra- niti - se pravi, da jo je najbolje pograbiti oziroma pobranati. Košnja in grabljenje je na ta- kih površinah z ostarelo travo zelo težavno opravilo, zato te površine lastniki najraje pož- gejo. To je v resnici najlažji, hkrati pa najdražji in tudi naj- nevarnejši način priprave tra- vinja. Zaradi nepredvidljivih posledic (požig gozda, mla- dih nasadov, hiš,..) nikakor ne priporočamo uporabe og- nja pri pripravi travinja. S tem ko staro travo požgete, vam toplota ognja poškoduje rast- ne vršičke kakovostnih vrst trav, hkrati pa toplotno obde- la seme zeli in manjvrednih trav, ki potem hitreje kalijo. Ogenj pa ne poškoduje samo rastnih vršičkov kvalitetnih vrst trav, ampak tudi koristne organizme (deževniki, črvi,..) in mikroorganizme (bakteri- je, glive,..), ki spreminjajo or- gansko snov v hranila do- stopna rastUnam. Na požga- nih površinah poženejo manj kvalitetne trave, ki se težje kosijo. V jeseni gredo zopet prevelike v prezimovanje in spomladi se postopek zažiga- nja zopet ponovi. S takšnim delom si ne morete izboljšati kvalitete krme. Travinje, ki je spomladi redko, oziroma ima vehko praznih prostorov, bo po- trebno zasejati oziroma do- sejati. Po vsaki ročni setvi je potrebno posejano površino povaljati, saj tako dobimo bolj enakomeren in hitrejši vznik. Valjanje travinja priporoča- mo na lažjih, pa tudi na težjih tleh, kjer so koreninice travne ruše izgubile stik z zemljo. S stiskanjem koreninic k zemlji pospešimo in izenačimo rast travne ruše. Valjanje travinja lahko opravite z vejami ali z gumami, ki jih prerežete na polovico, da z njimi razgrebe- te tudi krtine. Gnojenje travinja Spomladansko gnojenje travinja je odvisno od kemič- ne analize tal ter vrste in koli- čine gnoja, ki ga imate doma. Le v rastii ko se listna masa veča, rastline izkoriščajo du- šik, pa naj bo ta dušik v mine- ralnem ali organskem gnojilu. Fosfor in kalij se v tleh ne izpirata oziroma ne izhlape- vata in zato lahko z njima gnojimo' na zalogo oziroma eno leto manj, drugo pa več. Spomladi in za dognojevanje potrebuje travinje za dobro; rast in kakovosten pridelek 40 do 60 kg čistega dušika na hek-. tar. Takšno količino čistega du- šika daste z gnojevko in sicer ne več kot 20 m^ na hektar ali pa z mineralnimi gnojili, iz ka- terih preračunate pravilno koli- čino. Dušik iz mineralnih in organskih gnojil rastline sprej- mejo le takrat, ko so zelene, oziroma, ko rastejo - se pravi v vegetaciji. Dušik, ki ga rastline ne izkoristijo, se izpere v pod- talje ali izhlapi v zrak in je za rastline in nas izgubljen. Kakorkoli že, vedeti mora- mo, da edino pravočasno gno- jenje s hranili v ustreznih koli- činah daje optimalne pridelke, mag. TATJANA PEVEC, univ. dipl. inž. agr.. Oddelek za kmetijsko svetovanje pri ZŽV Celje 38 RADIO-FILM-TELEVIZIJA Muceniški kompleks 40 mučenikov. O tem sva čvekala v zadnji oddaji z lovci na nagrade. In kaj so govorili? O tem nima smistu. , Mučenikje ederiizmid emo- cionalno najbolj nabitih izra- zov. Njegov pomen pa se seve- da predvsen}veže na krščan- sko mitologijo. Sam sem v zve- zo z njim bolj stopil skozi ko- munističm 0tolc>gijQ: Že od malih nog so nas trapih z raznoraznimi trupli, ki so po- gumno zrli smrti v obraz, ki niso niti za hip pdmisiiMžda- ti svojih sotrpinov, svojega prepričanja. Zverinsko so jih mučili, imeli smo kar nekaj ekskurzij v ta namen posveče- ne prostore (Begunje, Star pi- sker). Videli smo okove, tru- me pred zid postavljenih, tru- pla, ki so bila na naslednji fotografiji neurejeno razmeta- na pred zidom, na hitro sku- paj zbite krste, iz ene je visela še roka, videli smo krvnike in na koncu še v grob marmor sklesana imena postreljenih, mučenih. Podoben smisel za humor so imeli svoj čas Rimljani, ki so sicer imeli drugačne metode, še zlasti je bila zanimiva tista gladiatorska, da so vmes po- glodali še kakšen sendvič, po- pili kokakolo in stavili, če bo kristjanček zjebal leva ali ne. No, pa so prišli na oblast krš- čeni in so svoj smisel za humor približali Rimljanom, pred- vsem v srednjem veku, ko so kurili ne le za prvega maja - ob tem pa so seveda pobožno častili njihove mučenike. In tako gre to. Razlogov za zlo ne zmanjka. Sicer se papež zdaj jamo opravičujf'"'žfl grehe cerkve, a menda''ja!'i4ie misli, (la bo z šdpustki tako kot gre to v cerkvi, či^vek se spove in odpuščeno mu je, njegova vest je oprana in lahko ga veselo naprej serje, naslednji teden je znova spoved. In kaj seje človeštvo iz vsega tega naučilo? NIČ, dragi moji. Tu in tam se zasliši glas, ki svari, ki z mešanico izkušnje, intuicije, razuma in strahu svari. Čudak, kaj čemo. A kdo je morda tudi kriv za vse to? Morda mučeniki. Občasno se mi je namreč zdelo, da so me (seveda nehote, podzavestno, če hočete) v šoli učili sovražiti tiste druge in nekrofilno časti- ti mučenike. Odnos do muče- ništva je potemtakem preiz- kusni kamen zdravorazu- marstva, volje do življenja, spoštovanja življenja ali pa apriorno zavzemanje stališč, ki so vpeta v antagonizme vsakdanjih prepričanj. Korak do zločina je le še vprašanje časa! MOHOR HUDKJ • Kontroverzni POP TV vodi- telj Jonas Žnidaršič je krep- ko porazil upokojensko le- gendo na začasnem delu na Kanalu A Mita Trefalta. Razi- skava gledanosti kvizov Lepo je biti milijonar in Življenjska priložnost je namreč Jonasu naštela vsaj dvakrat toliko gledalcev, kot jih je imel Mito. Oba skupaj pa menda nista kdo ve kako navdušila vesolj- nega Slovenstva. To dejstvo je še najbolj razveselilo uredni- co razvedrilnega programa na TVS Mišo Molk, ki ji men- da tudi na misel ne pride, da bi bivša zvezdnika nacional- ke vzela k sebi nazaj. Prepri- čana je, da njen prvi moški zvezdnik Mario Galunič za- leže za oba. #Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, je staro ljudsko modrost aktualiziral general- ni direktor slovenske RTV Ja- nez Čadež. Kviza, s katerim med sabo tekmujeta obe naj- večji slovenski komercialni televiziji, sta menda po njego- vem mnenju zapravljanje ča- sa in denarja. Ker mu slednje- ga, kljub temu, da dela čude- že, saj RTV posluje pozitivno, kronično primanjkuje, je Ča- dež naročil vodji marketinga Ivu Milovanoviču, da z re- klamami takoj poveča finanč- ne prilive. Ni dvoma, da bo bivši Celjan, ki velja za naj- boljšega honorarnega ko- mentatorja nogometa med slovenskimi tržniki in seveda tudi za najuspešnejšega tržni- ka med komentatorji, tudi ta problem uspešno rešil. Četu- di ima TV Slovenija kot javna televizija natančno predpisa- ne minutaže, v okviru katerih lahko oglašuje in ria veliko veselje številnih gledalcev na- tančno toliko reklam tudi predvaja. • Gledalci komercialne POP TV, predvsem pa oboževalke legendarnega Matjaža Tanka so te dni doživeh manjši šok. Po več kot 14-dnevni odsot- nosti se je legendarni voditelj oddaje 24 ur namreč pojavil z brado, pravzaprav bolj z nje- Matjaž Tanko nimi zametki. Njegova sovo- diteljica Nataša Pire je Matja- ževo novo podobo komenti- rala z zgovornim molkom. Tomaž Perovič, veliki direk- tor informativnega programa POP TV, ki se bori za vsakega gledalca, ki bi mu ga lahko speljal nacionalni TV Dnev- nik, pa je takoj naročil razi- skavo o vplivu kocin na gle- danost televizije. Precej v za- dregi je tudi masker Matjaže- vega imitatorja na TV Popru, ki je menda izjavil, da j^. jaževa brada tako edinstv da je pravzaprav nemo' narediti njeno kopijo. ' • V informativnem prog^^ TVS uvajajo stilista, ki skrbel za izgled voditelje^ samo s pripravljanjem o čil, ampak bo posegel tu njihovo siceršnjo pod. Menda so hudo v nevarj brki voditelja TV Dnev Janka Šopra. Saj ne, (j moral ostati brez njih, le ši, kot jih ima njegov f stari voditeljski kolega Dnevniku Slavko Bobov ne bi smeli biti. • Tudi pod taktirko no odgovornega urednika I mativnega programa u Lipuščka bodo mladi j priložnost. Če se bodo d novinarskega kodeksa, 1 je spisal in če bodo spi njegove ponudbe. Tako, sta to storila Petra Keri in Tomaž Rane, ki sice bosta več vodila TV Dn kov, sta pa hvaležno spi voditeljstvo novega info tivnega bloka, ki se bo : ob 19. uri. Ne le oblast, slava je mast. NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE! SOBOTA, 18. MARCA OB 20.00 S skupino Nude Ljubitelji, še posebej ljubiteljice skupine Nude boste na svoj račun prišli(e) v soboto zvečer v diskoteki Jungle, kjer pripravljajo fantje koncert, s katerim želijo proslaviti svojo prvo zlato ploščo, kar pomeni, da je bil Supermarket prodan v odlični nakladi. Ob 20. uri se bodo člani skupine Nude oglasili še v studiu Radia Celje in ker jim je Radio Celje že od njihovih začetkov zelo naklonjen, smo tudi medijski pokrovi- telji njihovega koncerta v diskoteki Jungle. Prisrčno vablje- ni(e), s tangicami ali brez, v Jungle in še prej k poslušanju Radia Celje! : ^- , SOBOTA, 18. MARCA OB 18.00 Prenos rolcometne telcme med Barcelono in Celjem Pivovarno Laško Na Radiu Celje pridno skrbimo za ljubitelje rokometa, da so hitro in kakovostno seznanjeni z uspehi njihovih ljubljencev v evropskih tekmovanjih. V soboto bo vroče v Barceloni, tam bo tudi naš reporter Dean Šuster, ki bo opravil radijski prenos tega razburljivega srečanja. PONEDEUEK, 20. MARCA OB 19.10 Vrtiljak polk in valčkov Podkrajski fantje iz Velenja bodo gostje v priljubljeni oddaji Toneta Vrabla. 25 let so že na narodno zabavni sceni in zato bodo gotovo imeli povedati veliko zanimivega, odgovarjali pa bodo tudi na vaša vprašanja. . KINO m m Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 16. do 22. 3. ob 16.30 Pokaži mi ljubezen, ob 18.30 in 21. uri Lepota po ameriško. Mali Union: od 16. do 22. 3. ob 18. uri Pokaži mi ljubezen in ob 20. uri Fantje ne jočejo. Metropol: od 16. do 22. 3. ob 16., 18. in 20. uri ameriški film Ameriška pita, 17. in 18. 3. tudi ob 22. uri, 18. 3. pa v matineji ob 10. uri. Kino Žalec: 17. ob 20., 18.3. ob 18. in 19. 3. ob 20. uri ameriški film Oropaj policij- sko postajo, 18. 3. ob 20. in 19. 3. ob 18. uri ameriški film Vohun, ki me je nategnil. Fantje ne jočejo Slovenija stopa na pot spol- ne revolucije: priznavanja vsakovrstno spolno usmerje- nih. Vsaj v filmskem svetu. A ni zanimivo: kar dva filma s podobno tematiko sta na spo- redu ob istem času: Fantje ne jočejo in Pokaži mi ljubezen. Kimberly Peirce, ki je reži- rala in sodelovala pri scenari- ju za prvi film, niti ne skriva, da je v resnične informacije o resničnem dogodku vpletla kar nekaj svojih pogledov. Film ima dele, ki so videti kot sanje; sanje, v katerih se sko- zi prizmo lažnivca (ali laž- nivke) Brandona Teene alias Teene Brandon, moškega ali ženske, ki včasih tudi nehote laže sebi, ne samo okolici - razkrivajo laži in pod njimi resnice te okolice. In te resnice so grobe. To so resnice o nasi- lju. O nepriznavanjih. O ne- zadovoljstvih. O krhkosti vsakdanjosti. O preveliki hi- trosti življenja najstnikov - v vmesnih prizorih filma, med »akcijo«, podeželsko nebo in oblaki kar dirjajo neznano kam in se ne morejo zaustavi- ti. Parabola? (In kar je ob omenjenem zanimivo: v fil- mu igra poleg ostalih Chloe Sevigny, ki se jo nekateri morda spominjate iz šokant- nega Kids ali Malarija - še enega filma o prehitrem odraščanju, ki zrelosti in od- govornosti s sabo nikakor ne nosi.) Pa vendar, ko je resni- ca razkrita, zopet nihče ne more sestaviti vseh njenih koščkov v celoten mozaik... in konec koncev je tudi tale film le fikcija, ali ne? Film je odličen v slikanju nočnih potepanj zapite in za- dete mladine. Film je odličen v počasnem in napetem odkri- vanju skrivnosti vseh glavnih posameznikov. Kamera je za- nesljiva; in seveda je potrebno še posebej omeniti dve nomi- naciji za Oskarja, eno ima prej omenjena Chloe za stransko vlogo, drugo ima Hilary Swankza glavno žensko vlogo. Hilary zares fascinantno poo- seblja tako moderno prelivanje spolov in vse krize, ki jih to prelivanje prinaša s sabo. Prav Hilary je zaslužna za nekaj najbolj pretresljivih in tudi gro- bih scen filma: ni vse za vsake oči. Toda po drugi strani ima film nekaj prav klasičnih femi- nističnih vložkov, in poleg te- ga: kljub nenavadnemu meša- nju dveh velikih arhetipov, spolne fmstracije in podežel- skega nasilja, kriminala, je zgodba pravzaprav dokaj ti- pična, arhetipična celo, in me- ni osebno je vsaj parkrat v očeh ostal mrenasti občutek že vide- nega. Pokaži mi ljubezen Amal je kraj na Šved- skem. Podeželski. Kraj veli- kih govoric in malih dogod- kov. Malarija se, tako kot povsod na podobnih lokaci- jah, ukvarja predvsem z brušenjem jezikov, iskanjem svojega mesta v formalnih normah odraslih, in seveda parčkanjem, uporništvo pa se izkaže kvečjemu v posku- sih zadetosti z za to povsem neprimernimi tabletami ali pa sanjarjenjih o pobegu na kakšen rave v Stockholm. Dolgčas je še najbolj občutlji- vi Agnes, ki poleg tega, da je preveč iskrena, da bi ime- la kaj veliko družbe, ugo- tavlja, da je zaljubljena v... sošolko. Ja, v dekle. Groza. V Elin, ki je sicer, hvalabogu za dober okus, najlepša de- klica na šoli, toda kaj pre- več zainteresirana za istos- polne avanture ni. Vsaj vi- deti tega ni. Vendar pa ni- koli ne veš... Pokaži mi ljubezen je za razliko od prej omenjenega filma mnogo bolj domač. In manj tragičen. Junakinja ni nekdo brez identitete, temveč ravno obratno. Agnes na za- četku ni osamljena toliko za- radi svoje »spolne odločitve« (kako nora politična skovan- ka!), temveč bolj zaradi svo- jega karakterja... na prvi po- gled čudnega in zmedenega, v resnici pa bolj odločnega od vseh po različnih muhah obračajočih se vrstnikih, ki so okolica oziroma ozadje ob- delovanega odnosa: pregla- sni važiči, pretihi neodločne- ži, obsedeni z in in out tema- mi, in seveda kup mobitelov, ko fantje radi primerjajo, kdo ima večjega. Scena kot na vsaki šoli. Začetek in raz- voj ljubezni med Agnes (Re- becca Lijeberg) in Elin (Ale- xandra Dahlstrom) je ob vsem tem krasno prikazan, obenem rahločutno in moder- no, obe igralki svoj posel od- lično opravita, in zopet: njun odnos ima vse običajne nješolske poteze, le da s gaja pač... med dvema d toma. Zaradi vseh teh kov je film prepričljiv, w čen (pomaga skorajda c mentarna in izredno uporaba kamere, ki m nutke spominja na n snemanja Dogme 95), ii nem na trenutke tudi ze baven. Pa opogumljajoi le za tiste, ki imajo orgai jih privlači igranje s pod mi organi, temveč za vi imajo težave s priznava in iskanjem lastnih čush seveda vsega tega nisei mislil le jaz. Film je c samo za vtis: zlatega m da za najboljši film v Be 99, zlate medalje za naj švedski film, režijo (L Moodysson je dežurni vec), scenarij in glavni ž vlogi, nominacijo za evr film leta 1999...in takt prej,. Preverite. PETER ZUI Gremo V kino! Anette Bening, glavna igralka v filmu Lepota po ameriŠ^ poročena z igralcem Warrenom Beattyjem. Nagrajene Mojca Golouh, Škofja vas lla, 3211 Škofja vas, Mojca C Obrtna cesta 62, 3000 Celje in Primož Kronovšek, Parižl; 3314 Braslovče. Prejeli bodo vstopnico Celjskih kinemat fov za ogled filma. Tokrat se nagradno vprašanje glasi: katera mlada igrali smo jo gledali v Lepoti po ameriško, igra tudi v 1 Ameriška pita? Odgovore pošljite na Novi tednik. Prešel 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 20. marca. Izžrebali bor dobitnike vstopnice za ogled filma. IZ OTROŠKEGA SVETA 43 Risbice zaljubljenega žabca na razstavi. Zaljubljeni žabec v vrtcu praznik Valentinovo, ki ga v (^večjem obsegu praznujemo 2f nekaj časa tudi pri nas, se je dotaknil in zlezel do srčkov na- jitiotrokvvrtcu. Praznik poznamo po reku, da jjia sveti Valentin ključ od ko- lenin, kar pomeni, da takrat začnejo poganjati korenine, popki cvetov se počasi odpirajo, sonček sije z večjo močjo in je pomlad že zelo blizu. Takšna lazlaga je popolnoma zadosto- vala otrokom, ki so stari šest do sedem let in imajo svoj drugi im v vrtcu Žalec, enota 11. Med nami se je pojavila pravlji- ao žabcu, ki se je zaljubil v račko in ni vedel, kako bi ji to povedal. Pisati ni znal, zato ji je narisal risbico in jo potisnil pod račkina vrata, prinesel ji je šo- pek in ga tudi pustil kar pred vrati. No, na koncu je za račko dosegel svetovni rekord žabjih skokov, si pri tem zlomil nogo, račka ga je negovala in tolažila in postala sta par - žabec in račka, ki sta se imela rada do konca svojih dni. Otrokom je bila pravljica izredno všeč; ob knjigi so do- življali ugodje, veselje in za- bavo, razvijali so sposobnosti domišljije in postali pravi sooblikovalci domišljijskega sveta. Večkrat smo jo prebrali, si ogledovali zanimive ilustra- cije in nekatere spravili tudi sami na papir ter jih razstavih. Pogovor se je nadaljeval na temo, koga imamo pa mi radi, kako to pokažemo, čutimo, kaj smo za nekoga pripravlje- ni storiti, kaj z njim deliti... Rezali in lepili smo srčke iz papirja ter jih odnesh mamici, očku, sestrici, bratcu, babici, dedku in vsem, ki jih imamo radi. Priznati si moramo, da je z malo dobre volje in velikim veseljem do življenja in dela z najmlajšimi vsak dan v letu praznik, ki prinaša vedno kaj novega, posebnega in lepega. Le radi se imejmo! CVETKA PUŠNIK, vzgojiteljica v vrtcu Žalec, enota 11. Male sive celice Drži ali ne drži, izberi tema- to, od pet proti nič. Izberi težavnost, so posamezni deli oddaje Male sive celice, ki je namenjena vsem učencem še- stih razredov osnovne šole po fsej Sloveniji. Prav ponosno lahko povem, da smo se tudi učenci IV. osnovne šole iz Ce- lja: Špela Kuder, Tadej Kre- snik in moja malenkost, ude- ležili tega tekmovanja, ki so ga posneli in potem tudi predva- !3h na RTV Slovenija v Ljub- ta. Seveda pa nismo prišli tis kar tako, saj smo se morali Nprej uvrstiti v šolsko ekipo, potem pa v Velenju na regij- ^^eni tekmovanju izmed pe- ' 'Jntridesetih ekip med prvi 'ive in s tem med šestnajst ^l^ip iz vse Slovenije. To ni bil ■f^čji kašelj, toda uspelo nam I l^in kmalu smo bih poklicani I ^ Ljubljano na snemanje. V I %busu, v studiu, na hodni- kih, skratka vsepovsod je vla- dala velika napetost, nestrp- nost, pričakovanja. Pred sne- manjem smo se spoznali z nasprotniki, prijaznimi in na- smejanimi učenci iz Radeč. Oboji smo bili zmedeni, nape- tost je rasla in dosegla vrhu- nec, ko smo se znašU v studiu. . Na tribunah smo zagledali; svoje navijače, ki so nas ob| vsakem pravilnem odgovoru' nagradili z močnim aplavzom. To je bilo kar pogosto, saj so le-ti (pravilni odgovori na- mreč) deževali iz nas, da je bilo veselje. Po prvi igri smo še bili izenačeni, v nadaljeva- nju pa smo imeli vedno več točk in na koncu z veliko zna- nja in prav toliko sreče, pre- magali nasprotnike, ki so nam brez pomisleka zaploskali in čestitali. Za zmago smo prejeli veliko praktičnih nagrad, v dodatni igri s petico do knjige pa smo nazadnje obogatih še šolsko knjižnico. Med nagradami je bila tudi pogostitev v restavraciji McDo- nalds. Tu smo se končno sprosti- li, nasmejali, si stisnili roke. Naši obrazi so izžarevali srečo in upam, da bo tako tudi čez nekaj tednov v četrtfinalu. Ponosna sem, da sem predstavljala našo šolo. MARUŠA POZVEK, 6.b, IV OŠ Celje Bili smo ucilelii v sredo, 19. januarja, se je pet osmošolcev odpravilo na •^oglo. Za petošolce, ki so bili takrat v šoli v naravi, smo ^t^ipravili naravoslovni dan. Pod vodstvom mentoric Tatjane ^§ank - Meža in Alenke Žnidar smo pripravili učne liste o Vnašanju v naravi, Ušajih, merjenju dreves, temperaturi... '° so bile naše prve »učiteljske« izkušnje. Na Rogli je bilo ^^lo mrzlo, pihal je močan veter, zato smo takoj odprli '^^hrbtnike in poiskali kape, rokavice, šale. Odšli smo na ^^oja mesta in z rdečimi nosovi čakali na petošolce. Prišli so. Polni pričakovanj. Vsak od nas je imel v skupini ^ Petošolcev. Ti so, nekateri z večjim, drugi z manjšim ^^^imanjem poslušali naša predavanja. Za konec smo jim ''^^no pripravili kakšno zanimivost (izmerili temperaturo v ^^^gu, ki je mimogrede, bila - 20°C, si z lupo ogledaU gradbo lišajev...). Nato so odgovorili na vprašanja in končaU Vsi smo nato odšli na smučišča, na zabavo. 'Naravoslovni daii je bil zelo dobra ideja, saj smo snov pošolcem predstavili na kar se da zanimiv način. Vem, da ° bili tudi oni navdušeni nad predstavitvijo snovi. NINA BAŠA, 8. e, 1. OŠ Žaleči IŠČEMO DOM Akcija iskanja prijaznih novih lastnikov za izgubljene in zapuščene štirinožce v sodelova- nju z zavetiščem in hotelom za male živali Zonzani je očitno uspešna, saj ima večina doslej objavljenih kužkov že nove lastnike. Več informacij o zapuščenih živalih dobite na tel: 063 7490600 in na spletni strani: http://come.to/zonzani. Nemški ovčar, star štiri leta, je z mozirskega konca. VDramljah so našli leto in pol starega nemškega ovčarja. Dveletnega nemškega ovčarja so našli v Štiriletna samica-mešanka črno bele barve je Migojnicah pri Žalcu. iz okolice Topolšice. Pevci iz vrtca Center. Otroški festival Modro dvorano Celjskega sejma so pred tednom napolnili starši 800 malčkov, ki jih od prvih korakov do vstopa v šolo vzgaja in varuje Vrtec Tončke Čečeve v Celju v svojih sedmih hišah. Pripravili so namreč prvi Otroški festival, s katerim so predstavili delček vsakodnevnega življenja otrok. Najmlajši so zapeli in zaplesali, zaigrali na instrumente, vmes pa so se predstavili na velikem platnu v videoposnetkih, s katerimi so odrasli lahko pokukali v vsakodnevni življenjski utrip otrok vseh starosti vsakega vrtca posebej. Foto: SHERPA 44 ZA AVTOMOBILISTE Presenetljivi februar Kot smo na kratko že pisa- li, je očitno, da je bila proda- ja novih osebnih avtomobi- lov v letošnjem februarju kar presenetljiva. Tako so trgovci prodali 6495 oseb- nih avtomobilov, kar je bilo za dobre tri odstotke več kot februarja lani. Zakaj se je to zgodilo? Tež- ko reči, videti pa je, da so šli dobro v promet predvsem av- tomobili letnika 99, pri kate- rih so trgovci ponujali kar ne- kaj popustov. Zanimivo je tu- di, da je letošnja skupna pro- daja, torej januarja in fe- bruarja, dosegla številko 11.040 avtomobilov, kar pa je za dobrih šest odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. To je po svoje ra- zumljivo, kajti lansko proda- jo v prvih dveh mesecih je že napihoval napovedani DDV; tudi zaradi tega je letošnja februarska prodaja v primer- javi z lansko toliko bolj prese- netljiva. Pričakovano je bilo, da je v drugem letošnjem me- secu največ prodal Renault (1212 avtomobilov), ki si je s tem rezultatom zagotovil 18,6-odstotni tržni delež. Omembe vredno je, da se je na drugo mesto prebil Fiat, ki se mu je posrečilo prodati 833 avtomobilov (12,8-od- stotni delež). To je eden naj- boljših rezultatov te skupine pri nas v zadnjih letih, še posebej v primerjavi z lan- skim letom. Fiat je tako prehi- tel Volkswagna, ki si je prido- bil 11,1 odstotka slovenskega trga in prodal 723 avtomobi- lov. Na četrto mesto se je februarja uvrstil Daevvoo (478), ki je s tem postal tudi najuspešnejša južnokorejska avtomobilska hiša pri nas. Pe- to mesto je pripadlo Peugeotu (377 avtomobilov); za sled- njega je treba reči, da ustvarja zlasti v prvih letošnjih in zad- njih lanskih mesecih izvrstne rezultate. Med japonskimi av- tomobilskimi hišami je bil fe- bruarja najboljši Suzuki (150 vozil). Dve veliki in pomem- bni tovarni, BMW in Merce- des Benz, sta v drugem letoš- njem mesecu ustvarili tako rekoč enak rezultat (prvi je prodal 87, drugi 91 avtomobi- lov). Seveda je omembe vredna lestvica najbolje prodajanih avtomobilov. Tokrat je za- stavo prvega prevzel novi fiat punto. Prodali so točno 657 avtomobilov, s tem pa je italijanski malček na lestvici najuspešnejših prehitela re- nault clia (579). Na tretjem mestu je bil februarja VW golf (402 avtomobila). Med deseterico najbolje prodaja- nih vozil v'letošnjem fe- bruarju so še daewoo lanos (384), pa renault megane (355), peugeot 206 (248), VW polo (213), renauh twingo (180), kia pride (172) in škoda felicia (167). V skupni razvrstitvi, upošte- vaje prodajo v obeh letoš- njih mesecih, pa je še naprej najbolje prodajano vozilo renault clio, saj se je zanj letos odločilo 1007 sloven- skih kupcev. Na sliki: fiat punto. Nič z mafiiiiiiii porschejem Nemški Porsche je v zadnjih letih izjemno uspešen, saj zelo dobro prodaja svoja dva modela, torej 911 in boxsterja. Že precej časa pa je znano, da bo čez dobri dve leti skupaj s Volkswagnom začel ponujati SUV, torej vozilo za prosti čas in zabavo. Pred kratkim se je tudi začelo govoriti, da bo povil še manjšega porscheja, kot je sicer boxster. V tovarni pa trdijo, da takšen avto ne bi prinašal dobička, poleg tega hočejo ostati na določeni cenovni ravni. Mitsubishi pajero pinin Sodelovanje različnih avtomobilskih imen ni nekaj izjenme- ga. Slovenski kupci lahko računajo, da bodo od junija naprej občudovali in tudi kupili mitsubishija pajera pinin. Kombinaci- ja imen pove velijo, morda ne vsega. V tem primeru gre za novo izvedenko terenskega pajera, katerega zunanja podoba je delo izjemno slavnega italijanskega oblikovalca Sergia Pininfarine. Avto- bo tudi nastajal Pinifarini (v okolici Tori in sicer 35 tisoč avtomobi letno), zunanja podoba p, mehka, vendar z dovolj z čilnimi potezami za teren mitsubishije. Zanimivo je so pajeru pinin namenili mo en motor. To bo 1,8-1 ski agregat GDI, kar pomt da gre za neposreden vbi bencina (ne dizelskega gi va!), pri čemer bo motor i vijal 125 KM pri 5250 vrt jih v minuti, navora pa bc 174 Nm pri 3500 vrtljaji] minuti. Zraven bo ročni i stopenjski menjalnik, kar zadostovalo za najvišjo trost 168 km/h, medtem bo končna hitrost ob prest ni avtomatiki nekaj ni (163 km/h). Načeloma je to opremljen z zadnjim gonom, s pritiskom na sti lo pa je pogon speljan tuc prednjemu kolesnemu pa Ob tem pa bo imel voznik možnosti: na nekoliko mc cesti bo mogoče na prec kolesi prenesti do 50 ods' kov moči, med vožnjo snegu bo na voljo stalni št kolesni pogon (50/50 m .med oba para koles), v i bolj kritičnih okoliščinah bo mogoče vklopiti tudi duktor. Slovenskim kupe bo pajero pinin naproda dveh opremskih varian (comfort in elegance), pri mer naj bi osnovna varia stala nekako 4,3 milijona lar jev. Na sliki: mitsubishi paJ pinin. »HiBI-liNJlH'g ZA AVTOMOBILISTE Opelspeedster Icabriolet leta že tolikokrat ome- pjenem ženevskem avto- mobilskem salonu so j,ed drugim izbrali tudi jtabriolet ali roadster le- j3 2000. Ta naslov so po- jplili Oplovemu speed- jterju, avtomobilu, ki je doslej na ogled samo na najpomembnejših av- tomobilskih salonih, nje- gova proizvodnja pa naj l,j po napovedih tovarne jtekla letos poleti ali je- seni. Speedster je torej mali foadster, narejen pred- vsem iz aluminija in dru- gih lahkih materialov; av- to so naredili na osnovi lotusa elise, poganja pa ga 2,2-litrski štirivaljni motor s po štirimi ventili na valj in največ 147 KM. Avto, ki tehta vsega 850 Itilogramov, zmore naj- večjo hitrost 220 km/h in do 100 km/h pospeši v šestih sekundah. O ceni Se ni mogoče zapisati nič ; ločnega. VW prenovil sharana Pisali smo že o prenovljenem fordu galaxyju, enoprostorskem avtomobilu. Ker ta avto nastaja v isti tovarni kot VW sharan (lastnik je Volkswagen) in ker imata ti dve vozili veliko skupnega, so pri VW nekoliko prenovili tudi sharana, prav tako enoprostorsko vozilo. Tako so spremenili zunanjost, pa tudi notranjost, največ novega pa je pri motorjih. Avto bo po novem na voljo z dvema novima agregatoma. Prvi je štirivaljni turbodizel, ki bo ponujal 115 KM, sledil pa bo precej zmogljivejši bencinski motor z gibno prostornino 2,8 litra in s 204 KM. Zraven bo serijsko dodan šeststopenjski ročni menjalnik, za dodaten denar pa si bo mogoče omisliti tudi 4motion (štirikolesni pogon). Novi oziroma prenovljeni VW sharan bo slovenskim kupcem na voljo poleti. Na sliki: prenovljeni VW sharan. Štirikolesni pogon pri Mercedesu in BMW Dve ugledni in priznani mški avtomobilski tovarni iztrajata pri pogonu na zad- nji kolesni par, čeprav po drugi strani vgrajujeta ogromno elektronskih po- magal, ki naj zmanjšajo predvsem slabe strani tovrst- nega pogona. Prav zaradi tega je presenet- iva vest, da naj bi BMW na tiližnjem ženevskem avtomo- liilskem salonu predstavil no- >'oizvedenko serije 3 s stalnim štirikolesnim pogonom. Zna- »0 sicer je, da je BMW ta pogon nekoč že uporabljal označeval ga je s črko X), potem pa ga je povsem opu-, stil. Sedaj naj bi si 4x4 pogon sposodil pri domačem Land Roverju (BMW je lastnik sku- pine Rover), avto pa naj bi poganjal 3,0-litrski turbodizel- ski motor s 136 KM. Kasneje naj bi na vrsto prišli tudi drugi motorji, BMW pa si recimo obeta ukrasti nekaj kupcev tu- di Audiju, kjer je zelo uveljav- ljen pogon quattro. Zanimivo je tudi, da o pogostejši upora- bi 4x4 pogona razmišljajo tudi pri Mercedes Benzu. Letos bo- do postavili na svet novega C, vse pa kaže, da naj bi bil avto na voljo tudi s 4x4 pogonom. Uporabili naj bi pogon, ki ga sicer vgrajujejo v mercedes E in kjer ga označujejo s 4matic. Povsem očitno torej je, da po- staja štirikolesni pogon vse popularnejši, čeprav avtomo- bil občutno podraži, po drugi strani pa je primernejši pred- vsem za mokre in zasnežene ceste. Na sliki: BMW3. Tržni uspeli renaulta scenica Renault ima, kar je že splošno znano, poseben nos za avtomobile, s katerimi polni najmanjše razrede, t.i. niše. Tako je pred leti s svojim velikim enoprostorskim espa- ceom prvi ponudil takšno vo- zilo evropskim kupcem in do- živel izjemen uspeh. Tudi malo tvvingo je bil (in je še) zaradi svoje prostornosti, pa tudi nekaterih tehnično-obli- kovnih rešitev nekaj poseb- nega, vsekakor pa to velja za scenica. Ta kompaktni eno- prostorski avtomobil je leta 1996, ko je prvič pripeljal na trg, navdušil evropsko publi- ko. Torej ni posebej čudno, če je Renault v teh dneh izdelal milijonti scenic! Samo lani je tovarna na stari celini prodala 200 tisoč scenicov, od tega skoraj 100 tisoč v Franciji. V omenjenem segmentu je bil tržni delež tega avtomobila kar 65-odstoten, sledila pa sta mu opel zafira in fiat multi- pla. V Franciji, torej na doma- čem trgu, je prevlada še toli- ko bolj izrazita, saj ima v »rokah« kar 79,5 odstotka tr- ga- Avto je seveda uspešen tudi na Slovenskem, kajti v zadnjih treh letih je Revoz prodal več kot 3000 scenicov. Prav pred nedavnim so zaradi tega pove- čali dnevno izdelavo, tako da po novem v tovarni v Douaiju naredijo kar 2000 vozil. Zani- mivo je tudi, da Renault s tem avtomobilom uspešno prodira na izvenevropske trge, deni- mo v Južno Ameriko. Tako je v Braziliji tik pred koncem leta stekla izdelava scenica, pri tem pa upajo, da bo njegov uspeh še večji, saj naj bi kma- lu začeli ponujati tudi RX 4, torej izvedenko s 4x4 pogo- nom. Na sliki: renault scenic. Dacia samo za Vzhodno Evropo? J^enault je lani kupil ve- •'^ski delež v romunski to- J^fni Dacia, s katero je pred ^kmi desetletji tudi že so- J^loval. Do posla je prišlo po K^^^m, ko je romunska vlada l^naultu obljubila vrsto J'^jšav (pri davkih in podob- ^^), saj sicer ni imela dru- ^^8a izhoda. ^^cia je bila namreč v izjem- ^ težkem položaju. Tedaj je ^^^^ult tudi napovedal, da bo ^^'^hodnjih letih stekla izdela- va vozila, ki naj bi bilo primer- no za vzhodnoevropske trge in naj bi stalo nekako 12 tisoč mark. Čeprav še ni jasno, za kakšen avto naj bi šlo, so se pred časom v javnosti pojavile napovedi o tem, da bodo Fran- cozi to vozilo prodajali tudi v Zahodni Evropi. Renauh je te novice zanikal, a je kljub vse- mu težko verjeti, da bi se lahko sam omejil samo na relativno siromašne trge Vzhodne Evro- pe. Bomo videU. Januarsici minus v Nemčiji Tako kot so znotraj Evropske unije skoraj vse oči uprte v Nemčijo, tedaj ko gre za gospodarstvo, se nekaj podobnega dogaja pri avtomobilih. Nemčija je, to je tako ali tako znano, pač najpomembnejši avtomobilski trg na stari celini in rahel nahod utegne povzročiti občutno »bolezen« vse Evrope. No, januarja je bil posel z novimi avtomobili prav na tem trgu katastrofalen. Skupaj so Jiamreč v Nemčiji registrirali 234 tisoč novih osebnih avtomobilov. To je bilo za 14,3 odstotka manj kot lanskega januarja. Zanimiva pa je struktura prodanih avtomobilov. Tako se je prodaja uvoženih vozil zmanjšala za 6,1 odstotka, medtem ko se je število avtomobilov z dizelskim motorjem povečalo za skoraj sedem odstotkov, za dobrih 10 odstotkov pa je zrasla prodaja avtomobilov s stalnim štirikolesnim pogonom. Največ avtomobilov je januarja prodal Volksvvagen (45 tisoč), na drugo mesto se je uvrstil Mercedes Benz (27 tisoč), na tretje pa Opel s prodajo prav tako 27 tisoč novih avtomobilov. Najuspešnejša tuja tovarna je bil Renault (13 tisoč avtov). v MODNEM VRTINCU 47 Ko udarijo leta - udarite naxaj! Kdaj je ženska še dovolj mlada in kdaj postane prestara za modne trende? Je za zdrs v dve različni skrajnosti kriva vse bolj »trendovsko« krizo identitete? Kadar se ne da pojasniti, kaj se celi sloji prebivals- obnašajo, kot da bi jedli V ^^dr^o pride prav Irobna beseda - generacij- trend. Toda danes so v mlade generacije prav j,nogi starejši tisti, ki se ve- 0, kot da bi prileteli z Ve- jere- Da ne govorimo o ne- ^fbalni komunikaciji, ki je najbolj opazna pri vizualni podobi, obleki. Še posebej pfj ženskem svetu, ki ga po jjnenju nasprotnega spola minevajoča leta in z njimi yje manj všečna lastna zr- j^lna slika najbolj kruto »povozi«. Kar pomeni, da na- jtopi kriza identitete, o kate- ; [i potem ženski svet modru- t je, se huduje na pristransko modo, namenjeno zgolj mla- • Jim vitkim telesom, na ti- liem sanjari ali resno raz- mišlja o pomlajevalnem le- potnem posegu... Ja, nekoč je bilo lažje. Meje so bile jasno zarisane in velja- la so železna pravila o tem, Idaj je ženska definitivno pre- stara za najnovejše trende ozi- loma, kaj je zanje še primer- no. Zdaj je svet obrnjen na ^avo, vsi povprek govoričimo oblastnem stilu oblačenja, po- cenim s stilom življenja«. Relativnost vizualne harmonije Zato videvamo v našem okolju petinpetdesetletnice, odete v tehno hlače in obute v fdeče škornje z decimetrskim podplatom. In kdo je kriv za ovrstno »svobodno oblačenje po lastnem okusu« in življenj- sko filozofijo »star si toliko, kot se počutiš«? Morda že odrasli poročeni sin, ki v ma- "li sproži alarm, da je treba steči za vlakom svoje mlado- sti, ki je že oddrdral s perona? '^orda že prej omenjena kriza ^' pa vpliv agresivnih tren- dov, za katere je kaj vredna le lepota, vitkost, mladost? Ali pa preprost imitatorski feno- men v stilu - če je Pepca po liftingu in dvigu prsnega okrasja videti mlajša za deset let in zdaj lahko nosi prosojne bluze brez nedrčka, bom tudi jaz... Ob tem pa se pozablja, da tistega, kar vidimo v ogle- dalu, ne moremo bistveno spremeniti z nobenim lepot- nim posegom. In antipod-filozofija? Trpeči vzdih v smislu - leta so tu in meni nič več ne pristoji. Pa videvamo petinpetdesetletnice v turobnih kostimih, pri kate- rih je najvišji domet kreativno- sti zlata verižica z obeskom v obliki solzice okrog vratu. S črnimi ali rjavimi čevlji, ki »pa- sejo povsod« in z bolj ali manj sveže narejenimi trajnami. Ja, zakoreninjeno mnenje je težje razbiti kot atom, je ugo- tovil že Einstein. Le kdo je kriv za splošno prepričanje, da si ženska v srednjih in zre- lih letih ne sme privoščiti ži- vih barv, cvetličnih in ostalih modnih vzorcev? Pa še kako jim pristojijo - nekaterim, ki seveda znajo v svojo vizualno podobo projecirati samoza- vest, ki niso obremenjene s komentarji okolice v smislu - kaj si pa misli, prismoda stara, da se tako mladostno se obla- či! Zavist? Razmislite. Pa še nekaj. Kot ovčka sko- drana pričeska obraz postara in poudari gube. Ste vedele to? Kaj pravite na diskretno valo- vito ali ravno, dobro postriže- no in morda z modnim barv- nim prelivom osveženo na- glavno okrasje? Železno modno pravilo: smrt šlampariji! No, če že v prvem delu veli- ke modne teme Ko udarijo le- ta... pometamo pred svojim pragom, pa storimo to dosled- no. Pri anketah, ki sprašujejo čemu posvečajo ljudje pri svo- jem oblačenju največ pozorno- sti, so vodilni odgovori: čev- ljem in spodnjemu perilu. Ven- dar, ko gledamo pod noge na- ših Slovenk (o Slovencih kdaj drugič), vidimo pošvedrane čevlje, bežeče zanke na noga- vicah... Še dobro, da ne more- mo videti, kaj se skriva pod obleko! Vidijo pa včasih tudi kaj prav šokantnega zdravniki, posebno tisti na urgencah... Skratka - prvo estetsko pra- vilo in vodilo naj bo urejenost, negovanost, čistoča v vseh življenjskih obdobjih. Šele po- tem pride na vrsto moda in ves ostali lišp. Pod urejenost seveda štejemo tudi primerno telesno aktiv- nost,4d bo pripomogla k sklad- nejšemu videzu telesa. Seveda vas nimamo namena siliti v ubi- jalske shuj sevalne diete, ven- dar, če bi določeno oblačilo us- trezalo vašim letom, ne ustreza pa vašim kilogramom, ste seve- da krive le ve same. »Za lepo telo v zrelih letih je treba obupno garati. Sama te- lovadim dve uri na dan, 24 ur na dan pazim na prehrano...« pravi 54-letna pevka in igralka Cher, ki ji svet pripisuje nešte- to lepotnih operacij. Vendar, kot rečeno, lepotni posegi so le pika na i, zato bi omenjeni gospe, ki izgleda kot trideset- letnica, kazalo kar verjeti. Saj niste tudi vi ena izmed tistih, ki zvečer na TV ekranu z zavistjo opazujejo kot osa tanek pas voditeljice? In pri tem ko- mentirajo: »Presneto, pa mojih let je...ampak ona lahko ima takšno postavo, saj nameni pre- moženje denarja za liposukcije in vse ostalo«, pri tem pa grizlja- te že drugo vrečko čipsa... Tudi modne zvezde v telovadnicah Vam bo v rahlo vzpodbudo, če zapišemo, da ni vsa skrivnost v lepotni medicini, da tudi naj- večje zvezde trdo delajo za svoj videz? Vas zanima, kako vzdr- ž ujejo telesno kondicijo in vitko linijo najeminentnejši med modnimi kreatorji? Donna Ka- ran ima denimo telovadnico v stanovanju. Vsak dan telovadi in prisega na vaje, ki so obnore- le Ameriko, imenujejo pa jih Pilates. Tudi Donatella Versace telovadi. Kar v službi, vsako jutro uro in pol, seveda pod nadzorom osebnega trenerja. (Nadaljevanje prihodnjič) Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Zrela lepota z mladostno pričesko. Hit detajl - rutica okrog vratu lahko prikrije tudi kakšno izdajalsko gubo... Italijanska igralka in manekenka Anna Orso. Na pragu sedemdesetih v cvetlični kolekciji pomlad-poletje 2000 krea- torja Antonina Marrasa. Gremo v barve! Thdi po petdesetem. Osvežitev kostima z bluzo v barvi mandarine. Nedrček z opornicami in hlačke, ki stisnejo - osnova, na kateri se gradi vizualna podoba v zrelih letih. 48 KRONIKA S CEUSKEGA Žur za starše Družabni prostor, kjer so otroke nadomestili starši - Soseščina nekdaj razvpitega Barflyja spet uživa - Veliki plesni sloves malega mesta v južnoštajerski prestolni- ci se uveljavlja prostor, ki ga ima rada srednja generacija, z njo pa znani in upoštevani ljudje. Dvoranica nekdanje- ga celjskega Barflyja je bila dolgo v posesti mladincev, zdaj se v njej srečujejo njiho- vi starši. V petek so žurirali skupaj z Vladom Kreslinom. Kreslinu je navdušeno plo- skala srednja generacija, vi- deti pa je bilo mogoče tudi upokojence in osnovnošolce. Vladek, ki je že precej časa na začasnem delu v Ljubljani, jih je očaral z melosom prek- murske ravnice. Med Celjani, kjer ima veliko osebnih prija- teljev, je nastopil skupaj z Ma- lima bogovoma, z Juretom Hiibscherjem (ljubljanskim urarjem, ki je obiskoval urar- sko šolo v mestu ob Savinji) in Mirom Tomassinijem. Si- cer pa pripravlja Vladek iz Beltinec z bogovi nov album ter končuje snemanje sloven- ske nogometne himne z Zo- ranom Predinom in Perom Lovšinom. Zato ga njegova soproga, Ljubljančanka Eva Strmljan-Kreslin (predsed- nica društva Most, nevladne in neprofitne organizacije za prostovoljno delo) ter njuna predšolska otroka Čarna in Naj, trenutno manj videvajo. Vlado Kreslin je vedno do- brodošli gost celjskega občins- tva. Med navdušenim občins- tvom v dvorani Forum, kot se imenuje bivši Barfly, so ga po koncertu uspeh znova privabiti na oder tudi celjski podžupan in direktor borznoposredniške hiše Zdene Podlesnik, kirurg travmatdcg doc. dr. Radko Komadina, ravnatelj prve celj- ske devetletke Igor Topole, gledališki igralki Milada Kale- zič in Mirjana Šajinovič, di- rektor celjskih kinematografov Bojan Vivod, odvetnica Daša Gregorin-Štifter in drugi upo- števani Štajerci. Na prvi prireditvi iz sklopa Večerov z..., ki jih pripravlja v dvorani Forum Plesni forum Celje, sta bila konec januarja v družbi skupine Šukar poseb- no zadovoljna poslanec in biv- ši župan Jože Zimšek in kipar Vaško Četkovič. Izjemno vzdušje je bilo na drugem Ve- čeru z..., ko je za Valentinovo nastopilo deset celjskih glas- benikov, ki jim je med drugimi ploskal direktor zdravstvene- ga doma dr. Branko Mežnar. ' Po koncertih v Forumu se seveda lahko prijateljuje do zgodnjih jutranjih ur. Pravijo, da po novem uživajo celo sose- di nekoč razvpitega Barflyja. Freyevi celjski muzi Plesni forum Celje pripravlja Večere z... že enajst let. Najprej so bili v Narodnem domu, nato v bivši forumovi dvorani pri kinu Metropol. Maja lani je po- stal forum za več let najemnik stavbe nekdanjega Barflyja, ki jo potrebuje za svojo vzgojno- izobraževalno in ustvarjalno dejavnost. Plesna pedagoginja in ko- reografinja Goga Stefanovič- Erjavec in soprog Dušan Er- javec, ki sta na čelu foruma, sta dala poslopju, namenje- nemu rušenju, nov pečat. Strop so povišali, napeljali centralno kurjavo, zamenjali tla in električno napeljavo ter povsem prenovili sanitarije, stavbo pa zunaj in znotraj krasijo pestre mediteranske barve (levji delež celptnega fizičnega dela je opravil kar prvi mož foruma). Dvorano krasijo skulpture celjskih ki- parjev Franca Purga (redne- ga sodelavca foruma) in Adolfa Mljača. Goga Stefanovič-Erjavec je seveda ime, ki ga pozna vsa slovenska kulturna javnost. V istrskem Pulju, kjer je odraš- čala, je začela obiskovati ba- letni studio italijanske balerine že v predšolskih letih, po seli- tvi v Celje je začela sodelovati z nekdanjim Zagrebčanom Damirjem Zlatarjem-Fre- yem, ustanoviteljem ljubljan- ske koreodrame (v Sloveniji je začel plesno pot v mestu ob Savinji, kjer je živel nekaj let). Prihodnje leto bo četrt stolet- ja, odkar je bila v celjskem gledališču prva premiera Ple- snega foruma Celje. Zlatarjevi celjski muzi sta bili Goga in Iris Sa vernik, ki je nadaljevala plesno pot v New Yorku. Freyevo začetno delo v pr- vem plesnem gledališču v celj- ski zgodovini je nadgradila Go- ga, ki je morala plesalce šele vzgojiti. Nekateri so se pozneje odločili celo za plesni poklic. Tako Tadej Brdnik iz Sloven- skih Konjic (danes soUst izjem- ne skupine Martha Graham Dance Company v New Yor- ku), ki s forumom še sodeluje, tako kot Estela Žutič iz Celja (po končanih akademijah v Amsterdamu in Salzburgu us- tvarja trenutno v velikem pro- jektu v Belgiji, kamor jo je po- vabila sama Mia Lavvrence). Prav tako je treba spomniti na Gogine učence Simono Mimik (plesalko Plesne izbe Maribor), Savo Malenšek (us- tanoviteljico plesnega ateljeja Sava v Žalcu), Boštjana Anton- čiča (trenutno pripravlja v Ljubljani projekt z »velikim« Prekmurcem Matjažem Fari- čem, ki je bil na začetku plesne poti v Celju skupaj s Freyei Gogo), na plesni in pevsk lent Polono Dolžan, na si Andrejo in Tjašo Cepuš... nimivo je tudi, da so na avc ljubljanske umetniške gin zije, kjer je po novem moži plesnega izobraževanja, na je ocenili Gogino učenko , Štefanec iz Petrovč. Plesni forum Celje je že cej nastopal v tujini, take Nemčiji, Švici, Italiji, Madža in Hrvaški. Trenutno prip Ijajo skupaj z mladinskim kestrom iz prijateljsl nemškega mesta Singen 2 mivo mednarodno predst ki bo v dvorani Foruma ]i predstavljena 24. aprila, n bo junija premiera na festi v Nemčiji. V prihodnjih i& bo seveda živahno tudi na čerih z..., ko se bodo Ce zabavali z Mio Žnidarii kvartetom Mikija Ašiča Ijan iz Ljubljane), s primors kantavtoijem Iztokom I karjem in neprekosljivo grebško latino skupino C smo, ki je uspela navdušiti Kubance. Med nastopajočimi bosti di televizijec Janko Šopa novi direktor NT&RC Bra Stamejčič (oba prva disc jo ya celjske glasbene zgoc ne), ki bosta posebej preds la glasbo tistega časa. V Plesni forum Celje vključena vsa družina SI novič-Erjavec. Med plesale obe hčerki, osnovnošolki in Ghiša, ki se posebej ve ta vsakoletnega družinsl oddiha v mamini Istri. Pk družina iz Celja ga preživ mesec dni v prikolici v Ze laguni pri Poreču, kjer nat jo nove moči in inspirai Dušan Erjavec, ki ima v i mu na skrbi organizaciji tehnično plat, se tam tudi taplja in lovi ribe. Sicer p< celjska športna javnost po kot člana nekoč zelo uspt celjske košarkarske e) Zmaga Sagadina, kjer je i med drugimi z današnjiiP nerjem Pivovarne Laško J šem Pipanom, gostincem ranom Golcem in profe jem telovadbe Aleksandi Kitanovskim. BRANE JERA^ Prekmurski melos za navdušene Celjane. Vladek iz Belti ima na južnoštajerskem koncu veliko glasbenih ter m osebnih prijateljev. V Plesnem forumu Celje je dejavna celotna družina. Goga Stefanovič-Erjavec, Dušan Erjavec ter njuni Gea in Gruša.