leto XXIX — Številka 2	13. januarja 1977	Cena 4.— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Liedermann v Beograd
Kot poroča tisk, bo v kratkem prišlo do sprememb tudi na avstrijskem veleposlaništvu v Beogradu. Sedanji veleposlanik Aleksander Otto je čas po 6. novembru, ko je na lovu v okolici Beograda po nesreči smrtno ranil svojega francoskega kolega, prebil praktično le na Dunaju, zato ne pričakujejo, da bi vnovič tudi operativno stopil na čelo veleposlaništva v Beogradu. Kot njegovega naslednika omenjajo zdaj poslanika Helmuta Liedermanna, ki si je izkušnje pridobival kot vodja avstrijske delegacije na dveh pomembnih evropskih konferencah v Ženevi in v Helsinkih. Prav to naj bi bil tudi poglavitni argument v prid njegovemu imenovanju, saj bo Beograd letos poleti prizorišče nadaljevanja pogovorov o evropski varnosti in sodelovanju.
Veleposlanik SFRJ inž. Gustav Vlahov izroča dr. Jošku Tischlerju visoko odlikovanje. V sredi: gospa Ana Tischler, zvesta spremljevalka odlikovanca skozi vsa leta v boju za blagor koroških Slovencev.
JUGOSLOVANSKI VELEPOSLANIK GUSTAV VLAHOV NA POSLOVILNEM OBISKU PRI KOROŠKIH SLOVENCIH
Visoko odlikovanje za delovanje dr. Joška Tisdilerja
Veleposlanik SFR Jugoslavije na Dunaju Gustav Vlahov bo februarja •etos zapustil Avstrijo. V soboto, 8. januarja 1977, se je poslovil od koroških Slovencev. V spremstvu generalnega konzula SFRJ v Celovcu Bojana Lubeja, konzula Petra Zupančiča, tiskovnega atašeja pri jugoslovanskem veleposlaništvu na Dunaju Boruta Plavšaka in zastopnika Tanjuga Zorana Andjelkoviča je obiskal obe osrednji organizaciji, Narodni svet koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem na njunih sedežih.
V prostorih NSKS je sprejelo veleposlanika Vlahova predsedstvo Narodnega sveta s predsednikom Matevžem Grilcem na čelu. Predsednik Grilc je naglasil v svojem Pozdravu, da sicer povod tega obiska ni ravno razveseljiv, saj se veleposlanik Vlahov poslavlja. „lskre-no se Vam zahvaljujemo za vso Vašo pomoč in za pomoč države matičnega naroda SFRJ v našem boju za popolno izpolnitev določil avstrijske državne pogodbe. Zavedamo se tudi, da ste Vi doprinesli vse za čimboljše stike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev z Jugoslavijo. Kot predsednik NSKS pa se seveda zavedam, da so dobri odkriti odnosi naše organizacije z državo matičnega naroda tudi sad delovanja našega dolgoletnega predsednika dr. Joška Tischlerja, ki mu boste danes izročili v njegovem stanovanju Red jugoslovanske zvezde z zlatim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito. V tem odlikovanju pa vidimo tudi odlikovanje in priznanje Narodnemu svetu Koroških Slovencev. Zagotavljam Vam, da bomo zvesto hodili po poti, ki jo je začrtal naš dolgoletni predsednik dr. Joško Tischler."
Na koncu je Grilc zaželel veleposlaniku Vlahovu vse najboljše za prihodnost in ga prosil, naj še naprej podpira našo pravično stvar, kjerkoli bo deloval in kamorkoli bo prišel, v jugoslovanski in svetovni javnosti.
Veleposlanik Vlahov je na kratko orisal vlogo SFR Jugoslavije pri prizadevanjih za popolno izpolnitev določil avstrijske državne pogodbe. Zagotovil je, da bo Jugoslavija vedno podpirala koroške Slovence v boju za dosego vseh
zajamčenih pravic in da ne bo pristala kot sopodpisnica državne pogodbe in država matičnega naroda na noben poskus „rešitve“, ki bi bil naperjen proti življenjskim interesom koroških Slovencev. Zanjo je sprejemljiva samo rešitev, ki se bo povsem ujemala z zahtevami obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Ravno burni dogodki v prejšnjem letu so dokaz, kako nujni in življenjsko potrebni sta složnost in enotnost obeh osrednjih organizacij. Do te složnosti in enotnosti pa je odločilno doprineslo delovanje dolgoletnega predsednika NSKS dr. Joška Tischlerja. Narodnemu svetu koroških Slovencev in predsedniku Matevžu Grilcu je zaželel veleposlanik Vlahov za prihodnost vse najboljše in čim večje uspehe v boju za koroške Slovence.
© Po poslovilni svečanosti se je
#	podal veleposlanik Gustav Vla-® hov s svojim spremstvom v sta-© novanje dr. Joška Tischlerja, <H kjer je podelil dolgoletnemu © predsedniku Narodnega sveta © koroških Slovencev Red jugo-© slovanske zvezde z zlatim ven-© cem. Prisotni so bili tudi sedali nji predsednik Matevž Grilc,
#	Karel Smolle, Franci Zvvitter, ® predsednik ZSO, in Feliks Wie-© ser, tajnik ZSO, ter predstavniki @ tiska.
Po podelitvi odlikovanja se je © zahvalil dr. Joško Tischler pred-@ sedniku Vlahovu za odlikovali nje in dejal med drugim:
© ..Odlikovanje me veseli. Mislim S pa, da ne velja moji osebi, am-@ pak življenjski volji koroških © Slovencev. Jaz sem posebno poli skušal pomagati utrjevati med-® seboino razumevanje narodov
Generalni konzul Lubej, predsednik NSKS dr. Grilc, veleposlanik inž. Vlahov in podpredsednik NSKS Dom ej, na sedežu NSKS.
@ na Koroškem, ker se mi je zde-S lo, da bo pot obvezne dvoje-
#	žične šole to delo omogočila. © Drugič sem videl pot medse-
#	bojnega razumevanja tudi v
® ustanovitvi Slovenske gimnazi-@ je, ker sem prepričan, da bo © mladina nosilec misli skupnega 0 življenje in medsebojnega razu-© mevanja obeh sosednjih držav.
® Pač pa bo ta pot še dolga in @ trnova in tudi jaz sem prepri-® čan, da ne bomo doživeli uspe-• hov ne danes, ne jutri, a doži-© veli jih borno."
Vlahov: nagovor ob odlikovanju dr. Tischlerja
Spoštovani gospod predsednik dr. Tischler, spoštovana gospa!
Dragi tovariši in tovarišice!
Dovolite mi, da Vas najprej lepo pozdravim na današnji slovesni dan. Želel sem, da bi bila ta slovesnost v glavnem mestu Avstrije v samem veleposlaništvu SFRJ, da bi čim močneje podčrtali pomen in povezanost Vašega delovanja z razvojem naše politike za dobrososedske odnose z republiko Avstrijo.
Spoštovani gospod predsednik, pripadla mi je posebna čast, da Vam izročim v imenu predsednika SFR Jugoslavije visoko odlikovanie — Red jugoslovanske zvezde z zlatim vencem, ki Vam ga je dal jugoslovanski predsednik za Vaše življenjsko delo v razvijanju in negovanju slovenske narodne zavesti in za Vaš prispevek v razvijanju dobrososedskih odnosov Republike Avstrije z našo zemljo.
Ob tej priložnosti moram naglasiti, da Vas v Jugoslaviji visoko cenimo kot eno najuglednejših vodilnih osebnosti koroških Slovencev, ki je posvetila celo svoie življenje pravični stvari naših bratov v sosednji Avstriji. Mislim, da ne bo odveč, če na kratko opozorim na trnovo pot, ki ste jo Vi, dragi prijatelj, prehodili na čelu ene od organizacij koroških Slovencev. Že v dobi I. republike ste stopili leta 1936 na čelo Slovenske prosvetne zveze, zaradi česar Vas je nacistični režim leta 1939 zaradi Vašega brezkompromisnega delovanja na narodnem polju in zaradi napredne družbene aktivnosti izgnal v Bregenz, kjer ste ostali do zloma Tretjega rajha. Tudi v dobi izgnanstva ste se izkazali kot človek na pravem mestu, ker ste usmerili vse svoje sile v zbiranju koroških Slovencev, ki jih je pregnal nacistični okupator skupaj z Vami s svete materine zemlje. Maja 1945. leta ste pripeljali slovenske izgnance nazaj v domovino, ki Vas je pričakala opu-stošena v vsakem oziru.
Kot ugleden antifašist ste bili izbrani julija 1945 za člana začasne koroške vlade; prevzeli ste šolsko področje. V tem času so uvedli splošno dvojezično
nemško-slovensko šolo, ki ste jo Vi, spoštovani gospod profesor, v marsičem inspirirali in realizirali.
Na žalost pa je poznejši druž-beno-politični razvoj v Vaši deželi pohodil to plemenito zamisel. A Vi se tudi tedaj niste odrekli boju za pravično stvar. Po podpisu državne pogodbe ste usmerili vse svoje sile v uresničitev enega njenih določil. — Odprli so Slovensko gimnazijo v Celovcu, katere prvi in dolgoletni ravnatelj ste bili. Iz te najvišje slovenske šolske ustanove na Koroškem je prišla doslej cela vrsta narodno zavednih slovenskih izobražencev, ki s svojo družbeno dejavnostjo že močno vplivajo na življenje in delo organizacij koroških Slovencev.
Če Vas na Koroškem imenujejo „očeta Slovenske gimnazije", Vam s tem dajejo najvišje priznanje za Vaš prispevek na osnovnem področju slovenskega šolstva na Koroškem, kar ima in bo imelo dalekosežne posledice pri ohranjevanju in razvijanju narodne identitete. V zgodovino koroških Slovencev ste prišli predvsem kot ustanovitelj in dolgoletni predsednik ene od obeh organizacij, t. j. Narodnega sveta koroških Slovencev, ki ste ga vodili v času od 1949 do 1960 in od 1972 pa do trenutka, ko ste predali odgovornost svojemu nasledniku, tovarišu Matevžu Grilcu. Pod Vašim vodstvom je napravil Narodni svet velike korake in postal eden izmed temeljnih kamnov v boju za pravično stvar.
Mi v Jugoslaviji smo z zadovoljstvom opazovali razvoj Vaše organizacije. V tej dobi so se okrepili tudi stiki Vaše organizacije z matično domovino, kar vse je pripomoglo k našemu boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. V istem času ste razvili tesne zveze z drugo organizacijo, Zvezo slovenskih organizacij, s čimer ste napravili odločilni korak pri ustvarjanju homogenosti političnih zastopnikov koroških Slovencev v Vaših neumornih prizadevanjih za dokončno izpolnitev člena 7 državne pogodbe. Če opazujemo Vašo politično
pot, moremo z radostjo ugotoviti, da je to pot v znamenju plemenitih idealov:	izbojevati
pravice, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti, pravice, ki temeljijo na določilih državne pogodbe, da bi slovenski narod na Koroškem kot tudi hrvaški na Gradiščanskem zares mogla živeti kot enakopraven sestavni del sodobne avstrijske družbe. S tem bi koroški Slovenci mogli v še večji meri razvijati svojo povezovalno vlogo s samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo, da bi tako zares postali most dobrega sosedstva med Avstrijo in našo zemljo, kar mi vsi skupaj iskreno želimo.
V svojih plemenitih prizadevanjih, spoštovani gospod predsednik, niste popolnoma uspeli, in tudi niste mogli uspeti, ker kaže, da čas za to še ni dozorel. A kljub temu, Vaš prispevek v tem je, rekel bi, prometejski; začrtana pot rešitve je pot dialoga, pot, ki jo bodo nekoč morali ubrati. In to v bližnji prihodnosti, o tem sem popolnoma prepričan.
Ta Vaš prispevek je sestavni del naših nepretrganih naporov za ureditev in razvijanje dobrososedskih odnosov med Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo; v tem ste bili zelo uspešni in zato Vas je tudi odlikoval Predsednik Socialistične Federativne Republike Jugoslavije tovariš Josip Broz Tito.
Dovolite mi, da Vam in vsem koroškim Slovencem še enkrat slovesno potrdim, da bo moja dežela, Socialistična Federativna Republika Jugoslavija tudi v prihodnosti nesebično nudila neomejeno podporo in pomoč z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, pravični stvari slovenske kot tudi hrvaške manjšine v republiki Avstriji za uresničitev vseh pravic, ki so jih slovesno proglasili in zajamčili z državno pogodbo.
Na kraju mi preostaja samo prijetna in častna dolžnost, da Vam izročim eno najvišjih jugoslovanskih odlikovanj, s katerim Vas je odlikoval Predsednik SFR Jugoslavije, Josip Broz Tito, v hvaležnosti in kot priznanje za Vaše zasluge."
Gospodarski komentar:
Koroška: plaz krize drsi zaradi insolvenc
„Krize ni“ — so v zadnjih tednih in dneh vedno znova zatrjevali deželni glavar VVagner in njegovi vodilni sovrstniki, čeprav že od pomladi naprej širom dežele čedalje bolj občutimo njene pretresljaje. Sedaj na pragu leta 1977 zvenijo tudi glasovi s te strani drugače. Izgleda, da so le spoznali, da na gospodarsko-socialnem poprišču v deželi stojijo stvari le drugače, kot so mislili, trdili in prepričevali. Drugače KTZ ne bi bil edini koroški dnevnik, ki je v svoji prvi številki tega leta obširno pisal o naraščanju kriznih pojavov po koroških podjetjih tekom leta 1976.
V zadevnem članku se je omenjeni dnevnik bavil s poročilom združenja Alpenlandischer Kreditoren-verband o razvoju insolvenc (kon-kurzov in sodnijskih poravnav dolgov) tekom minulega leta. Iz tega poročila je mogoče povzeti, da je število insolvenc v državnem merilu tekom 1966 rahlo nazadovalo, da pa je temu nasproti na Koroškem naraslo kar za 18 odstotkov. Pri sodiščih je bilo lani prijavljenih 93 insolvenc. Prijavljene so bile od podjetij vseh skupin gospodarstva, pri čemer so največ insolvenc prijavila podjetja turističnega in gradbenega gospodarstva ter podjetja živilske industrije in trgovine.
Obseg insolvenc sicer v omenjenem poročilu ni bil naveden, vendar ga je mogoče oceniti po podatkih iz petih podjetij z obsegom nad 10 milijonov šilingov. To pa so podjetja:
© Klagenfurter Fleischvvarenindu-strie (Schmautzer & Russ) z 22 milijoni šilingov,
© gradbeno podjetje SVATA z 17,6 milijonov šilingov,
© gostinsko podjetje Gatterer s 17 milijonov šilingov,
@ industrija furnirjev Oberlerch-ner s 11,7 milijonov šilingov in ® industrija pijač Amlacher s 11,6 milijonov šilingov.
Če že teh 5 podjetij ni v stanju povrniti dolgove v višini 80 milijonov šilingov, potem je precej jasno, da je znesek dolgov, ki jih
Predstavnik Zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Mirko Kaležič je v pogovoru z novinarji odgovarjal tudi na vprašanja, ki zadenejo manj-
DVA TIRA SKOZI KARAVANŠKI PREDOR
Železniški promet med Avstrijo in Jugoslavijo je že nekaj let v nenehnem porastu. Seveda pri tem ne gre le za medsebojno izmenjavo blaga, ampak predvsem za tranzitni promet, ki preko obeh držav poteka od zahoda proti vzhodu. Z naraščanjem železniškega prometa pa nastajajo vedno večji problemi zaradi majhne propustnosti tirov, ki vežejo Jugoslavijo z Avstrijo. O teh in podobnih primerih so že večkrat razpravljali tudi predstavniki jugoslovanskih in avstrijskih železnic. Na zadnjem sestanku na Dunaju so se dogovorili, da je treba čimprej realizirati gradnjo drugega tira skozi karavanški predor. Karavanški predor predstavlja trenutno najbolj pereče ozko grlo v železniški povezavi med obema državama. Tako bodo v letošnjem letu končana dela na spodnjem ustroju proge, v letu 1978 pa bi lahko peljali prvi vlaki po drugem tiru skozi karavanški predor.
ne more povrniti ostalih 88 podjetij, za marsikaj večji.
Dolgovi teh koroških podjetij v obsegu daleč preko sto milijonov šilingov nimajo kritja in večinoma tudi ne bodo nikoli poravnani. To bo sprožilo verižno reakcijo s posledicami, da bodo tudi upniki prišli v podobne težave. S tem bo © število insolvenc na Koroškem © naprej naraščalo, medtem ko © trepet za delovna mesta v de-© želi letos ne bo popustil, mar-© več se bo le še zvečal.
In prav to je primarno vprašanje koroškega gospodarstva. Vprašanje, zakaj je prišlo do tako obsežnega naraščanja insolvenc, je sekundarnega značaja. Če Kredi-torenverband v zvezi z zadnjim vprašanjem navaja nesposobnost in malomarnost podjetnikov ter
Francoska državna policija je prijela konec prejšnjega tedna v Parizu vodjo Paiestinencev Abu Dauda, o katerem sumijo, da je bil organizator terorističnega napada na izraelsko športno ekipo med olimpijskimi igrami leta 1972 v Munchnu, kjer je izgubilo življenje 11 športnikov, en policist ter 4 teroristi. Komaj so ga prijeli, so začela ugibanja, kaj napraviti s tem neljubim potnikom, ki je potoval kot član uradne delegacije PLO, toda s ponarejenim potnim listom.
V Parizu tega turista niso kaj veseli, kajti če ga obdržijo in obsodijo, bi to škodovalo odnosom Francije z arabskim svetom, predvsem, ker misli državni predsednik Giscard d’ Estaing odpotovati naslednji teden na uradni obisk na Bližnji vzhod. Slišati je bilo tudi, da je aretacija Abu Dauda bila naperjena proti proarabski politiki francoskega predsednika.
Zvezna republika Nemčija ima seveda interes za Abu Dauda, saj se je pokol leta 1972 vršil na tleh ZRN. Prav tako kaže za jetnika zanimanje tudi Izrael, ker je po ve-
činsko vprašanje na Koroškem. Na vprašanje, ali bo Jugoslavija odgovorila na noto avstrijske zvezne vlade (ki je bila odgovor na jugoslovansko noto z dne 11. novembra), je odgovoril predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva:
..Jugoslovanska vlada je že dala vedeti, da je nota avstrijske vlade z dne 1. decembra 1976 nesprejemljiva, ker avstrijska vlada v tej noti ne izhaja iz 7. člena državne pogodbe in torej tudi ne iz njene mednarodne obveznosti glede reševanja problema slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji. Jugoslovanska vlada vztraja v celoti pri argumentih, ki jih je razložila v svoji noti z dne 11. novembra 1976.
Slej ko prej je mednarodna obveznost avstrijske vlade, da predloži konkretne in sprejemljive rešitve, kar zadeva uveljavitev 7. člena državne pogodbe kot temelja za uresničevanje pravic slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji. Edini in pravi način, kako najti zadovoljive rešitve, so neposredna pogajanja med predstavniki slovenske in hrvaške narodnostne manjšine na eni in avstrijsko vlado na drugi strani."
njihovo nepremišljeno najemanje kreditov za vzroke insolvenc, potem je precej očitno, da je število podjetij z enakimi in podobnimi slabostmi še znatno večje od uvodoma omenjenega števila. Očitno je tudi, da bo letos število insolvenc na Koroškem spričo razmer v koroškem, avstrijskem in mednarodnem gospodarstvu še naprej naraščalo.
Koroška ima opravka z gospodarsko krizo. Njen plaz, ki ga je sprožilo predolgo omalovaževanje mednarodne gospodarske recesije v zadnjih letih, drsi in postaja čedalje večji. Kdaj se bo ustavil, je spričo kronične labilnosti koroškega gospodarstva, vprašanje let. Z dosedanjimi instrumenti gospodar-sko-socialne politike ga gotovo ne bo mogoče ustaviti. Čas, v kate-
Ijavnem izraelskem zakonu pristojno izraelsko pravosodje za zločine proti Izraelu, ki se zgodijo tudi v tujini. Vendar je nejasno, ali bo Izrael prišel do jetnika, kajti Francija bo težko izročila jetnika — neposredno ali posredno preko ZRN — Izraelu, kjer velja smrtna kazen, vsaj teoretično. Takšno postopanje ne bi odgovarjalo evropski pravni praksi.
Trepet je seveda velik, kako bodo reagirali Arabci. Ne le, da bi morda izsilili z raznimi terorističnimi akcijami izpustitev Abu Dauda, imajo Arabci še drugo orožje v svojih rokah: namreč olje. In to danes šteje.
Kdo je Abu Daud? Rojen 1937 v Jeruzalemu, s pravim imenom Mahmud Daud Audeh, pravnik, in leta 1968 pooblaščen od Arafata, da ustanovi tajno službo za El fa-tah. Leta 1970 je septembra meseca bil udeležen na vodilnem mestu pri spopadih med Jordanijo in Palestinci, ki so se končali s porazom Palestincev. Od tega ime „Čr-ni september". V hierarhiji „fatah“ je Abu Daud na tretjem ali četrtem mestu. Leta 1972, med olimpijskimi igrami v Munchnu, je bil menda v Sofiji, kjer je nabavljal orožje, leta 1973 skušal ugrabiti s posebno komando v Ammanu najvažnejše jordanske ministre. Po-
rem živimo na Koroškem, zahteva nekaj več od dosedanjih ukrepov. Le-te karakterizira na eni strani nebrzdano naraščanje cen, na drugi pa s tem v zvezi upravičene zahteve po zviševanju zaslužkov za opravljeno delo. To pa je začaran krog, v katerem nevarnosti posledic razvijajoče se krize in brezposelnosti ni mogoče odvrniti.
Sedanjost zahteva boljših iniciativ za ohranitev obstoječih delovnih mest in za zagotovitev novih, na katere že več kot leto dni čaka doraščajoča mladina. Gre za to, da merodajni činitelji v deželi val podraževanja zajezijo, potem tudi delovni ljudje na prvo mesto svojih zahtev ne bodo postavljali zvišanje zaslužkov za svoje delo.
(bi)
dvig je spodletel, Abu Dauda so obsodili na smrt, a ga na podlagi masivnih intervencij spustili septembra 1973 v sklopu generalne amnestije.
V torek pa je francosko državno tožilstvo izpustilo Abu Dauda z utemeljitvijo, da dejanje, ki mu ga pripisujejo, ni izvršil ne izraelski državljan in tega dejanja ni storil v Izraelu. Izrael je gledal torej skozi prste. Pa tudi Zvezna republika Nemčija ni prišla do tega neprijetnega jetnika, kajti, tako utemeljitev Pariza, bavarskemu ukazu za aretacijo ni bila priložena formalna prošnja za Daudovo predajo Zvezni republiki Nemčiji.
Francoska odločitev je naletela na nerazumevanje v Zvezni republiki Nemčiji, Izraelu, državah Evropske skupnosti ter v ZDA. Povsod so jo kritizirali kot ukrep, ki ne olajša boj proti mednarodnemu terorizmu. Že dan pred Daudovo izpustitvijo je bilo slišati, da ga bodo le težko predali kakšni drugi državi, kajti odvetniki Palestinca so terjali njegovo izpustitev z utemeljitvijo, da gre za političnega zastopnika in ne za terorista. Pritisk arabskih držav je storil svoje.
Doslej je bil pred časom izpuščen še vsak arabski jetnik, ki so ga prijeli ali obsodili v Evropi.
Grahova poteza
Dunajski župan in deželni glavar Leopold Gratz je napravil naravnost genialno potezo: potem ko je kritika nad škandali, ki jih je zagrešila dunajska občinska uprava — sistem rathausa —, je pustil vedeti, da bodo odslej na socialistični strani šli proč od navade, da bodo poslali politike v razne nadzorne odbore. Kakor je dejal Gratz, je to prevelik riziko za politične funkcionarje — poleg političnega dela. Da so ti nadzorni odbori tudi dobro dotirani, je seveda zamolčal.
Gratzov ukrep ni pomemben le za Dunaj, ampak za vso Avstrijo, saj morajo dunajske polomije plačati vsi avstrijski davkoplačevalci. Škandal Bauringa v arabskih puščavah, splošne bolnice, ki najbrž nikoli ne bo dograjena, UNO-City, podrta Reichsbrucke ter zaprti most proti Floridsdorfu, nedokončana podtalna železnica — vse to je močno škodovalo ne le žepu avstrijskih davkoplačevalcev, ampak tudi ugledu bivšega prosvetnega ministra in šefa kluba socialističnih poslancev. Kajti Gratz velja poleg Androscha za enega od prestolonaslednikov kanclerja Kreiskega. Medtem ko je Androsch zgubil precej ugleda z zadnjimi povišanji davkov ter tarifov, je zapravljal Gratz svoj ugled s pasivnostjo v dunajskem rathausu. Sedaj je ujel dve muhi na en mah: odstranil je vse politične bonce z nadzornih odborov in si pridobil s tem dosti ugleda, hkrati pa se je znebil tudi šefa nadzornega odbora Bauringa Suttnerja, ki se v nasprotju z ostalimi odgovornimi Bauringa ni znašel na zatožni klopi v zadevnem procesu. Suttner, ki je tudi šef kluba socialističnih mandatarjev, tudi ni hotel sam odstopiti. Dejstvo, da je Gratz moral odstraniti vse nadzorne odbornike, ker se je hotel znebiti enega, kaže, da tudi na Dunaju samem nima polne podpore. Kar govori za Androscha, če ne bo v priljubljenosti napredoval Sinovvatz.
Teng ponovno rehabilitiran
Obletnica smrti premiera Ču En-laja je potekala v znamenju množičnih zahtev o popolni rehabilitaciji Teng Hsiao-pinga, ki je na zidnih časopisih imenovan „zelo ugledni tovariš".
Na trgu Tien An Men se je med komemorativnimi slovesnostmi zvrstilo na stotisoče ljudi, ki so zahtevali, da se do kraja ..razčisti s tolpo štirih" in da se Teng Hsiao-ping vrne v politično življenje. V edino napako mu štejejo to, da „ni bi! dovolj odločen proti tolpi četverice", katere prva žrtev je postal. Na nekaterih letakih so poudarjene Tengove zasluge „za napredek proizvodnje", prebrati pa je tudi, da je „bila revolucionarna situacija odlična, ko je on prevzel operativne posle v CK“.
Ali to že pomeni popolno rehabilitacijo Tenga? Po nekaterih lepakih sodeč ta ni več daleč. Na nekaterih piše: „Teng Hsiao-ping je bil vedno na pravi poti. Živel spoštovani predsednik Hua Kuo-feng! Naj živi ljubljeni podpredsednik Je Čien-jing! Naj živi spoštovani tovariš Teng Hsiao-ping! Želimo, da da predsednik Hua Kuo-feng delo tovarišu Teng Hsio-pingu."
Pokojni premier Ču En-lai je na trgu Tien An Men dobil moralno zadoščenje. Pred letom, ko so množice prinašale cvetje in vence v počastitev njegovega spomina, je bilo to označeno kot „protirevolu-cionarno dejanje"; cvetje so odstranili, množico pa je milica (ki ni istovetna z varnostnimi silami) razgnala. Prišlo je tudi do neredov. Za temi ukrepi je po sedanji verziji stala radikalna levica z Ma-ovo soprogo Čang Čing na čelu.
Pismo avstralskih Slovencev
Dragi Koroški rojaki!
Slovenci v daljni Avstraliji z zanimanjem in skrbjo zasledujemo vašo borbo za ohranitev vaše narodnostne samostojnosti in za pravico svobodnega izražanja svoje nacionalne pripadnosti. Ob slovesni otvoritvi Cankarjevega spomenika v Sydneyu se vas še posebej spominjamo. Pošiljamo vam svoje pozdrave z željo, da bi v svoji borbi uspeli in dosegli to, kar je dandanes dano že skoro vsem ljudem na svetu. Res je sramota, da se morate na svoji zemlji boriti za tiste pravice, ki so bile vaše stoletja prej kot onih, ki si jih danes lastijo. „Vse vam hočejo oropati, za vse vas hočejo ogoljufati"! Iz gospodarjev bi radi naredili hlapce in iz domačinov tujce. Mi, ki vemo, kako grenak je lahko kruh tujine, četudi ga je morda v obilici na razpolago, smo prepričani, da v borbi za svoje pravice in v obrambi za vašo in našo zemljo ne boste klonili. Žal smo premajhni, da bi vam lahko pri
vaših naporih pomagali. Prepričani pa ste lahko, da so naša srca z vami. In tudi ta srca kličejo v težkih dneh vaše preizkušnje s Prešernom:
„Zive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan!"
Te misli vam pošiljamo preko zastopnika odbora za proslavitev Cankarjeve stoletnice v domovini, tovariša Milana Kučana in predsednika okrilne organizacije slovenskih izseljencev, Slovenske izseljenske matice, tovariša Seligerja, ki vam bosta lahko sama potrdila, da so naše želje iskrene in da res želimo, da bi imeli koroški Slovenci in to brez vsakih težav neomejeno pravico do vsega, kar jim kot narodu na svoji zemlji pripada. Ni žalostno, temveč naravnost smešno, da imamo mi v Avstraliji, kar zadeva slovenstvo, več svobode, kot jo imate vi na slovenskih tleh.
Z bratskimi pozdravi!
Kaležič: Jugoslavija smatra avstrijski odgovor kot nezadovoljiv
Pariz: jetnika Abu Dauda niso veseli
Liitgendorffov podvig ali: poskusni balonček, če in kako se da revidirati državna pogodba - člen 13, nato člen 7
Kot zastarelo je označil avstrijski minister za obrambo baron Karl Freiherr von Lutgendorf avstrijsko državno pogodbo. General je imel v mislih člen 13, ki prepoveduje Avstriji razne vrste napadalnega orožja, (ki bi nasprotovala politiki nevtralnosti, ki jo je Avstrija nato sklenila). Med ta orožja spadajo tud rakete. Kakor je dejal obrambni minister, ob času podpisa državne pgodbe niso razlikovali med napadalnimi in obrambnimi raketami, ki jih danes tudi drugod uporabljajo.
Zahteve raznih avstrijskih generalov po tozadevni reviziji državne Pogodbe niso nove. Že pred leti so nekateri militaristi zahtevali pogodbo, lani pa je salzburški generalpolkovnik Gasslhuber zahteval raketna orožja, vseeno, ali se pri tem krši državna pogodba ali ne.
Zvezni kancler Kreisky je takoj obsodil tako mišljenje, saj je čutil, da bi spreminjanje državne pogodbe postalo tudi v drugih določilih dokaj neprijetno za Avstrijo. Kaj bi bilo, če bi se Avstrija morala še enkrat pogajati za svoje teme-ije? Razen tega bi takšna revizija državne pogodbe pomenila tudi nevarno precedenčno odločitev za ostale člene? Kaj, če bi Avstrija »spremenila" oziroma pustila „po-Praviti" po členu 13 tudi člen 7, rekoč: „Saj je s členom 13 tudi šlo!"
Toda tako enostavno zopet ne gre: kaj, če bodo druge države zahtevale ponovno interpretacijo državne pogodbe? Na primer Jugoslavija, je dal kancler premisliti. Oglasila se je slaba vest Avstrije. Zato kancler raje tudi ni zahteval ..interpretacije" člena 13. Pač pa je opozoril na razmerje sil: dejal je, da se je že ponovno dotaknil tega vprašanja (raketnega orožja) z vrhunskimi sovjetskimi politiki, nazadnje pri srečanju s Kosigi-nom v Moskvi, a ni naletel na nikakršno razumevanje. Zaradi raketnega orožja pa ne mara načeti razprtije s Sovjetsko zvezo. Kajti SZ se je po kanclerjevih besedah
Zdaj dokončno: okrajna sodišča bodo razpustili
Sedaj je sklenjeno: ministrski svet avstrijske zvezne vlade je na svoji seji sklenil razpustitev 14 koroških okrajnih sodišč. Razpuščena sodišča bodo priključili okrajnim sodiščem pristojnega okrajnega glavnega mesta.
Minister dr. Christian Broda je v svoji utemeljitvi dejal, da je mnenja, da ljudem ne bo pretežko do naslednjega okrajnega centra. Docela pa Broda tudi ni verjel svoji argumentaciji: dejal je, da bodo v krajih, kjer bodo razpustili okrajna sodišča, uvedli redne sodnij-ske dneve.
Prizadeta okrajna sodišča so: Althofen, Bad St. Leonhard, Dobr-•a vas, Eberstein, Breže, Gmtind, Krka, Kotschaeh, Millstatt, Ober-vellach, Paternlon, Rožek, Št. Paul v Labotski dolini in VVinklern.
Kakor je pri zvezni vladi že „tra-dicija“ — sicer žalostna, a vendar, Prizadetega prebivalstva niso vprašali, kaj sodi o razpustitvi sodišč. Na dvojezičnem ozemlju pride k temu še drug aspekt: dvojezičnost. Sicer so pustili doslej priznana dvojezična okrajna sodišča Borovlje, Železna Kapla in Pliberk, razpustili pa so okrajna sodišča Dobrla vas in Rožek, ki ležita prav tako sredi dvojezičnega ozemlja. S tem tudi proti koroškim Slovencem naperjenim dejanjem je zvezna vlada dokazala, da se še ni prikopala do spoznanja, da je treba tešiti odprta vprašanja skupno in v soglasju s prizadeto narodno skupnostjo.
zadržala docela lojalno, ko je šlo za izvolitev oziroma potrditev generalnega tajnika OZN, Avstrijca dr. Kurta VValdheima. „Waldheim bi bil proč," je dal pomisliti Kreis-ky.
Lutgendorfove izjave je sprva obsodil tudi zunanji minister Pahr, toda v poznejšem intervjuju svojih ostrih besed ni več ponovil — najbrž je obsodba Liitgendorfa pridržana samo kanclerju samemu. Seveda se je takoj zopet pojavilo vprašanje Lutgendorfove odstranitve iz vlade. Toda „Lii“ je že prestal več podobnih „kriz“ in dogodkov, pri katerih so prerokovali njegovo smrt, tako da je določenim krogom zaradi svoje „stanovitno-sti“ postal že naravnost simpatičen. Razen tega si je general-ba-ron naložil prostovoljni molk po tem spodrsljaju in noče črhniti nobene, preden ne bo celotno zadevo obravnaval s Kreiskym.
Zveza socialističnih študentov Avstrije (VSStO) je v ponedeljek zahtevala Lutgendorfov odpoklic, ker je zahteval 7 odstotkov držav-
DR. REGINALD VOSPERNIK:
nega proračuna (doslej ima na voljo 4 odstotke) za potrebe vojske. Socialistični študentje utemeljujejo svojo zahtevo z dejstvom, da prihaja Lutgendorf s svojo zahtevo v času, ko povsod varčujejo in vlada pri raznih prosvetnih izobraževalnih programih celo skrčuje dotacije v proračunu.
Po torkovi seji ministrskega sveta na Dunaju je bilo „zopet vse v redu": kancler se je postavil za svojega kritiziranega ministra, Lutgendorf je dejal, da nikoli ni mislil na spremembo državne pogodbe. Lutgendorfov podvig je bil torej tudi poskusni balonček kanclerja Kreiskega samega:	mednarodni
odmev, predvsem tudi v Jugoslaviji, je kanclerju dokazal, da državne pogodbe ne gre kar tako spreminjati in zrahljati. In Kreisky ne bi bil več Kreisky, če čez nekaj časa ob „ugodni priliki" ne bo spet skušal v drugem poskusnem balončku najti ..orientacijsko pomoč", kdaj bi se na galanten način dala revidirati državna pogodba. Korak za korakom, člen za členom ...
S Po Lutgendorfovih izjavah in © reakcijah na ta intervju preo-© stane nekaj, namreč ugotovi-@ tev, da je še vedno dosti ljudi, © ki bi brez premisleka kršili ve-© Ijavne ustavne zakone. Z različ-© no utemeljitvijo: saj se nihče ne © bo obregnil, ali: saj imamo dosti © prestiža, da si moremo to pri-© voščiti, ali: kjer ni tožilca, tam © ni sodnika, ali: potrebe časa to © narekujejo. Utemeljitev, zakaj © je treba to zahtevo zavrniti, je © bila s strani zvezne vlade sa-@ mo ena: ne kaže državne po-© godbe spreminjati, ker je Sov-@ jetska zveza močna. O načelu, © da je treba sprejete pogodbe © tudi spoštovati (in izpolnjevati), © kancler Kreisky ni spregovoril.
*
Zamisel seveda ni nova. Pred kratkim smo poročali o zadevi z brigadirjem Alfonsom Tomschitzem, ki je menda na tihem želel spraviti v pogon domačo proizvodnjo raket zemlja-zrak, in na ta način obiti trinajsti člen državne pogodbe. O raketah samih in z njimi v zvezi
z državno pogodbo pa je bilo slišati tudi prej. Najbolj znan je primer komandanta salzburškega vojaškega okrožja, polkovnika-briga-dirja Gasslhuberja, ki je zahteval rakete tudi za ceno kršitve državne pogodbe. Takrat (lanskega novembra) je bil salzburški polkovnik deležen ostrega ukora v vladnem glasilu in „Arbeiter Zeitung", ki je zapisala: „Tako neprikrito kot vi, gospod polkovnik, še nihče ni zahteval kršitve pogodbe ... Ob takšni frivolnosti se človek zgrabi, za glavo!"
„AZ“ je še dodala, da je takšna „Realpolitik“ državo že enkrat prignala v propast, namreč v prvi republiki od leta 1934 naprej do an-šlusa, ki je prav tako ena od prepovedi v sami preambuli državne pogodbe, tako kot tudi pridruževanje kakršnimkoli povezavam, ki niso v skladu s prostovoljno prevzeto, večno nevtralnostjo Avstrije.
(Jaka Štular, Delo)
čeno odprtost za naš pluralizem onstran Karavank.
3. Plurietnični ustroj dežele in države, v kateri živimo in ki nam
Kulturna rast koroških Slovencev
Uvodni statement v razpravo o naši
V okviru že tradicionalnega vsakoletnega srečanja slovenskih izobražencev v Domu prosvete v Tinjah, kjer je kot glavni referent nastopil dr. Alojz Šuster, tajnik sveta evropske škofovske konference, sta podala statemente h kulturnemu položaju koroških Slovencev tudi dr. Vospernik in dr. Vinko Zvvitter. Prinašamo izvajanja dr. Vospernika.
Stari Grki trdijo, da je Prometej z ropom ognja postal početnik človekovega kulturnega snovanja. V tem mitu je globoka simbolna resnica. Vsakdo — posameznik, skupina ali pa celoten narod — potrebuje za svojo osebnostno, skupinsko in narodnostno rast ognja. Za Slovence so prinašali ogenj razni činitelji. V dolgi fazi kulturne osamosvojitve in kulturnega osveščanja raste slovenski kulturni stvaritelj v svet vsečloveške kulturne prizadevnosti. V polnem razmahu tega osveščanja je na pragu 20. stoletja zgodovina ločila koroške Slovence od narodnega telesa in nekaj časa se je marsikomu zdelo, da pomeni ta dogodek tudi kulturno in narodno smrt. Kajti konstitutivna lastnost naroda je njegova lastna kulturna volja.
Danes sili naša narodna bit v razmeroma bujno kulturno rast, ki so ji priče številna kulturna društva z razmeroma obsežno zmogljivostjo. Kulturna dejavnost, ki je bila pred desetletji in tudi še pred leti izključno pevska in odrska — se pravi reproduktivna —, čeprav tudi že tedaj s tako zahtevnimi začetki kot z odrom mladje, se danes razrašča tudi v druge dimenzije, ki so drugim narodom samo po sebi umevne. Skratka: reproduktivni kulturni ustvarjalnosti, ki je bila skozi dolgo dobo narodove zgodovine dominantna, stopi ob stran razmeroma živahna produktivna, originalna kulturna ustvarjalnost.
Vzporedno z rastjo slovenskega izobraženstva v vse poklice se razrašča slovenska kulturna dejavnost tudi na področja, ki so nam bila še pred nedavnim povsem tuja: mislim tu na lutkovni oder Koroške dijaške zveze, na filmsko umetnost, na kabaretistične zametke, na skupinsko znanstveno delo v obliki Koroških kulturnih dni. Poleg teh oblik cveti že skorajda bujno revijalno življenje, ki se otresa čitalniških in diletantskih prije-
kufturni situaciji, Tinje, 3. 1. 1977
mov; tudi dokumentacije, kakršne izdaja Klub mladje Information, so taka nova, za koroške Slovence nenavadna oblika kulturno-politične-ga osveščanja.
Vse kaže, da se tudi v koroškem slovenskem kulturnem življenju uveljavlja Heglova dialektika o tezi in antitezi, o pojavu, ki mu takoj sledi protipojav. Narod, ki je v vsej svoji zgodovini gradil svoje politične nazore in dosežke na takih antitezah proti prodirajočemu nemškemu nacionalizmu, ima posluh in čut za tako antitetično snovanje tudi na kulturnem področju.
Funkcionalnost dveh kulturno-prosvetnih strešnih organizacij koroških Slovencev se je zdavnaj izkazala; svetovno-nazorni pluralizem je kulturno ploden, čeprav zahaja tu in tam v negativistični destruktivnem. Ta svetovno-nazorni pluralizem pa je končno tudi odsev plurietničnosti naše dežele.
Poleg svetovno-nazornega, bi želel navesti zlasti tri imperative naše kulturne rasti.
1.	Potrebna je še učinkovitejša in še obsežnejša decentralizacija naših kulturnih prizadevanj. Krščanska kulturna zveza na primer se je s tradicionalno decembrsko kulturno manifestacijo v Mestnem gledališču preselila v naše podeželske kulturne centre. Zvezin tajnik Nužej Tolmajer je v radijskem pogovoru naglasil, da je na ta način Goldonijev Lažnik dosegel ljudi, ki jih sicer v Celovcu ne vidimo. Nekaj podobnega je doživel zbor Jakob Petelin-Gallus s svojim nastopom v beljaškem kongresnem domu. Sam poznam ljudi iz mojega kraja, ki so po desetletjih pasivnega in aktivnega kulturnega molka spet slišali živo slovensko besedo, ki jih doseže sicer samo še po radijskih valovih.
Zadnja številka mladja prinaša prevod zanimivega članka „Kon-tener v službi kulture", kjer avtor razlaga, da po najnovejših anketah 68% podeželskega prebivalstva v vseavstrijskem merilu ni deležnih nobenih kulturnih prireditev; v tem primeru bi mogel poseben kulturni kontener ali tovornjak z vsemi tehničnimi in siceršnjimi napravami dovesti kulturno življenje (predavanja, koncerte, gledališke predstave, razstave itd.) neposredno do konzumenta.
2.	Dejstvo, da ustvarja koroški
kulturnik na slovenskem jezikovnem robu, mu narekuje poseben posluh za utrip kulture med Slovenci v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu. Brez te povezave je tudi kultura koroških Slovencev obsojena na smrt. Taka plodna komunikacija vključuje seve tudi možnosti sprejemanja javnih komunikacijskih sredstev, kot so televizija in radio. Po nekaj letih bo aktualno tudi vprašanje tako imenovane žične televizije (Kabelfernsehen), ki je lahko za koroške Slovence pomemben činitelj kulturne razgibanosti, če se je bomo hoteli in znali poslužiti.
Taka povezanost z matičnim narodom seveda pogojuje tudi dolo-
Gradimir Gradnik iz Plešivega pri Krminu se bo moral konec meseca zagovarjati pred sodiščem. Obtožba je kar se da absurdna: da je bil leta 1974 ob volitvah na njegovem avtomobilu nalepljen znak stranke Slovenska skupnost (v velikosti 5x5 centimetrov), da je Gradnik držal v roki lipovo vejico (simbol Slovenske skupnosti), in da je s tem, ko je govoril v materinem, slovenskem jeziku, „agiti-ra!“ za stranko na samem volilnem prostoru! Pred poldrugim letom!?!
Ozadje obtožbe pa je čisto drugačno. Gradimir Gradnik je — to je znano tudi karabinjerju, ki je vložil prijavo — eden najbolj zavzetih pobornikov, da ljudje teh krajev ostanejo in se razvijajo kot Slovenci. S krminsko goro se bregovi Brd najgloblje zajedajo v Furlansko nižino in zato so bili ljudje teh vasi in mesta Krmina že naravno najbolj izpostavljeni potujčenju Svoje pa je opravila tudi predvojna in povojna politika. Zato je zdaj toliko težje zbrati Slovence teh krajev. Posebno še, če se med ljudmi v uniformi še vedno najdejo nestrpneži, ki prežijo na vsako nepomembno malenkost, da bi lahko zastrašili tiste, ki se javno predstavljajo za Slovence.
V občini Krmin, ki poleg mesta obsega še vasi Plešivo, Ceglo in Pradeš, živi skupaj 8700 ljudi, od tega 377 Slovencev. Na Plešivem
je skupna domovina, nalaga produktivnemu in reproduktivnemu kulturniku in ustvarjalcu važno posredovalno vlogo. Revija mladje to že nekaj let upošteva z resumeji in članki sodeželanov, Koroški kulturni dnevi bodo letos prvič vabili tudi nemško-govoreče predavatelje in ves spored nudili v obeh deželnih jezikih; ponekod pa vendar še najdemo povsem klišejske izpovedi o nemškem sodeželanu. Tu mislim na primer na zadnjo številko Dijaškega glasa, ki se loteva tako dificilne narodnostne problematike zelo nediferencirano in poenostavljeno.
Da je ta pot načelne dvojezičnosti pravilna, spoznava na primer tudi reprezentativna revija Koroške „Die Brucke", ki daje zdaj že drugič razmeroma obsežno mesto tudi slovenski besedi in slovenski problematiki.
imajo za vse otroke slovenske narodnosti osnovno šolo, ki jo letos obiskuje deset otrok, medtem ko jih je bilo lani devet. Vpis v slovensko šolo bi bil neprimerno večji, če bi imeli tudi slovenski otroški vrtec. Tako pa zdaj otroci obiskujejo italijanske vrtce in je seveda v šoli prehod na učni jezik precejšnja ovira. Zanimivo je, da slovensko šolo na Plešivem obiskujeta dva otroka, ki se vsak dan vozita iz Krmina. Pred leti so ustanovili tudi krožek briške mladine, ki je pod vodstvom mladega in prizadevnega Jožka Sirka praktično edina oblika organiziranega shajanja Slovencev teh krajev. Vsaj
Koroška stvarnost -v NAŠEM TEDNIKU * V
enkrat na leto pripravijo skupaj s slovensko prosvetno zvezo in katoliško prosveto v središču Krmina kulturno prireditev. Lani je bil obisk tolikšen, da so se ustrašili, da gledališče ne bo vzdržalo teže, zato so morali nekaj ljudi odsloviti ali preusmeriti v parter.
V sklepu vseh teh prizadevanj Slovencev v krminski občini je torej iskati „razloge" za tako prozorno obtožbo. Najbrž tudi ni brez pomena, da je Gradnik pred kratkim prevzel vodstvo goriškega dela stranke Slovenska skupnost.
Gorica: slovenski funkcionar obtožen, ker je imel slovenski nalepek
Seminar Katoliške mladine v Tinjah
V božičnih počitnicah je vabila Katoliška mladina na vsakoletni mladinski seminar v Tinje. Seminar, ki je trajal tri dni (od 29. do 31. decembra), je bil zelo pester.
Poleg Ivana Cankarja, o katerem poročamo v nadaljevanju, so bile na sporedu v glavnem teme o možnosti udejstvovanja mladine na verskem in kulturnem področju.
O Ivanu Cankarju je predaval g. Rudi Koncilija iz Ljubljane, ki vodi tam medškofijski odbor za dijake in smo ga imeli že nekajkrat med nami za uvajanje v meditacijo.
Najprej nam je nazorno podal nekak življenjepis Cankarjeve vernosti, tj. razvojno linijo od globoke in pristne vere v domači družini — sredi bede in ob materini ljubezni —, preko mladostne krize, ko je vero odvrgel, do 1. 1907, ko je ob političnem nastopu za socialdemokrate izpovedal, da ima tudi on vero, ne le klerikalci, proti katerim je nastopal. Res je po petih letih ateizma prejel 1. 1909 v Sarajevu spet zakramente, kjer je imel brata-du-hovnika. Ob smrti pa mu je stal ob strani pisatelj in duhovnik Fran Šaleški Finžgar.
V	črtici „1 z moje samotne grenke mladosti", skozi katero nas je predavatej vodil z branjem in komentarjem, Cankar spet piše Boga z veliko začetnico.
Na zaključnem predavanju smo sledili naravnost vizionarnim podobam črtice „N e d e 1 j a“, iz katere zveni Cankarjevo zrelo in prečiščeno zadržanje do življenja v klicu: Iščimo v življenju praznik!
V	dogajanju narave in človeka odkriva njega globoko povezanost z zemljo. Temna in turobna se mu zdi, kadar je njegova duša potisnjena v globoko bridkost, potem pa zemlja zahrepeni in vstaja kvišku kakor
Velikovec s peljem v novo leto
Svoje člane in prijatelje je prosvetno društvo Velikovec v nedeljo, 2. januarja, razveselilo z novoletnim pevskim koncertom v šentru-perški gospodinjski šoli.
Po lepih uvodnih besedah predsednika društva, Janeza Kuchlinga, so peli naši, večinoma še zelo mladi, domači pevci, zlasti iz Želinj in Djekš. Vsem, ki smo prišli iz okolice Velikovca, z Djekš in iz gre-binjskega kraja, je blago donela božična pesem, ki jo v naših krajih vedno redkeje čujemo. Za to novoletno darilo se imamo zahvaliti ravnatelju Urhe ju Kasslju z Djekš, požrtvovalnemu pevovodji.
Želinjčani še danes gojijo znani običaj koledovanja. Tudi nam so se predstavili kot koledniki in nam s pesmijo voščili za novo leto. Da bi božične misli nam vsem segle globlje, je bil namen nastopa dijaške skupine z božičnim recitalom. V okviru novoletne prireditve je kazal slike o Sveti deželi, posebno o Betlehemu, rektor Jože Kopeinig iz Tinj. Po petju svetih Treh kraljev in skupni božični pesmi, smo se spet razšli, a božično obdarjeni, zavedajoč se potrebe po nadaljnjih takih srečanjih za Slovence nad Dravo.
KORTE
Na Štefanovo, lani, smo pokopali na našem pokopališču diplomiranega inženirja Lamberta Murija, pd. Pristovnika, ki ga je zadela srčna kap, tik pred božičnimi prazniki.
Ženi, sinovoma in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Naj počiva v miru.
on in skozi njega. Nazadnje ni nič več zlega, nič temnega v nas, le praznik, poln veselja in vzklikanja.
Iz sobivanja sovenskega človeka s slovensko zemljo izvira praznično veselje. Izkustvo praznika razširi tudi telesno sfero človeka. Telo je simbol in transparenca duha. In tako se mu odpira globlji, resnični pogled k osnovam življenja.
V	črtici »Sveto obhajilo" podaja Cankar najvišje doživljaje v prispodobi svetega zakramenta: očiščenje, odrešenost, blagoslovljena ura mističnega združenja. Zaradi človeka je praznik, v človeka je o-sredotočena zemlja, preko človeka vesolje moli in proslavlja Stvarnika.
V	to praznično razkošje pa vedno spet vstopa greh. Toda le razumsko površinsko človek preklinja Boga, v globini mu je vdan in predan. Nevera pa to zvezo raztrga, vse dotlej, da se v srcu prebudi kesanje, trpljenje obžalovanja in bridkost ter molitev, ki prikliče v življenje „čeznaturno ljubezen" ... Tako je naš narod vojna zmeda pripeljala h
NAGLCE:
V šentviški fari, v Naglčah, je na Štefanovo praznoval osemdesetletnico svojega življenja g. Janez Mohar, pd. Mohorov oče. Mohorov oče je zaradi svojega vedrega, miroljubnega značaja, zaradi svoje u-služnosti in prijaznosti, splošno priljubljen. Zato se k njegovemu visokemu živjenjskemu prazniku niso
zbrali le hvaležni otroci, temveč tudi sosedje in znanci. Jubilanta je počastil z osebnim obiskom, z darili in čestitkami tudi škocijanski župan Al. Drobesch. V imenu Gospodarske liste je čestital občinski odbornik, g. Picej in se slavljencu z besedo in darilom zahvalil za narodno zvesto-
Že na začetku občinske seje (28. 12.	1976) je zastopnik Volilne
skupnosti, Feliks Wieser, opozoril župana, da dobiva take zapiske občinskih sej, da jih ne more čitati. Lahko trdimo, da je tudi to diskriminacija koroških Slovencev, ker dobiva samo naša slovenska frakcija tako slabo čitljive zapiske. Župan Woschitz, kot vse kaže, koroškim Slovencem spoh ni naklonjen, je na široko in dolgo poročal tudi o tem, kako je bilo 16. 10. 1976, ko je obiskal zvezni predsednik Kirch-schlager Borovlje. Poročal je o vseh malenkostih, samo to je zamolčal, in to nalašč, da je zastopnik slovenske frakcije v občinskem odboru Feliks Wieser, pd. Šašel pozdravil Kirchschlagerja v imenu slovenskega prebivalstva boroveljske občine. Nadalje, da smo tudi Slovenci ponosni, ker imamo novo občinsko hišo in smo tudi mi doprinesli svoj delež in bomo morali še prispevati za novo zgradbo.
Na žalost pa moramo ugotoviti, da nismo enakopravni na naši zemlji, da na novi občinski hiši manjka slovenski napis. V občinski hiši slovenska beseda ni enakopravna in je sploh nočejo razumeti. Kulturno prosvetno društvo v Borovljah dobiva za vse leto samo 1000 šilingov
Kristusu in ponižani človek je doživel skrivnostno vstajenje. »Velike-ga petka je bilo treba za Veliko nedeljo".
V Cankarju samem pa je vse to dozorelo, tako da je v luči Kristusove skrivnosti spoznal svoj življenjski smisel. Začel je življenje kot zaznamovan z bedo in uklenjen v določeno usodo, v „Hiši Marije Pomočnice" pa se ob srečanju punčke s Kristusom pri polnočnici odpre perspektiva resničnega življenja. Ne tisto, ki „se vleče po lužah", tisto, ki odgovarja notranjemu hrepenenju in ga je spočetka videl le v sanjah. Zdaj, v drugem delu, se sanje spremenijo v resnico: resnico o Kristusu Odrešeniku, kot to prikazujejo črtice Križ na gori, Veliki petek, Nedelja.
Tako tudi trpljenje ni več usoda — kot Na klancu —, marveč je njegov smisel v tem, da gremo skozi trpljenje v Kristusovem Duhu, z ljubeznijo, do novega, resničnega življenja, ki je praznik („Nedelja“).
Vsak človek je tako deležen koščka Kristusove usode (»Legen-
Janez Mohar - osemdesetletnik
Borovlje: občinska seja
bo. Mešani pevski zbor „Danica“ je olepšal to družinsko slavje s svojim ubranim petjem.
Mohorov oče je v svojem dolgem življenju mnogo doživel. Mala kmetija ni donašala dovolj, da bi bilo dovolj za številno družino. Zato je moral delati v tovarni, prvotno V Rebrci, pozneje v Sinči vasi. Tedaj še ni bilo udobnih prometnih vozil. Vstajati je moral zgodaj zjutraj, da je šel peš ali vsaj s kolesom prišel pravočasno na delo.
Skupno z ženo Terezijo, ki mu je pred štirimi leti umrla, sta vzgojila sedem otrok in jih dovedla do lastnih poklicev. Znala sta jim vcepiti tudi versko prepričanje in narodno zavednost.
Sedaj je Mohorov oče že nekaj let užitkar. Vso svojo vnemo posveča mlademu Mohorovemu drobižu in pa svojim čebelicam. Kot vnet čebelar je bil dolga leta predsednik domačega čebelarskega društva. Še sedaj je reden obiskovalec čebelarskih srečanj v Tinjah. Rad je prebiral slovenske knjige in liste. Na žalost ga zadnja leta zapušča vid.
Dal bog, da bi še dolgo pasel pri Mohoru čebelice in svoje drage vnuke!
podpore, medtem ko dobivajo druga društva veliko več. Župan Wo-schitz je tudi poročal, kako je potekalo 14. 11. 1976 tajno ugotavljanje materinega jezika in se zelo hudoval, kako so ga Plajberžani žalili, ko je obiskal njihov volilni lokal. Kar pa ni res. Njega osebno nobeden ni žalil, pač pa so Plajberžani iz protesta zasedli volilni lokal za dve uri. V slovenskem jeziku je zastopnik Volilne skupnosti povedal vsem navzočim, da ne bi bilo treba tega štetja. Vsa zadeva je davkoplačevalce stala okoli sto milijonov šilingov in da je bilo preštevanje protizakonito, torej proti državni pogodbi.
Zapisnik občinske seje z dne 26.
11.	1976, je bil tako napisan, da je bil naš zastopnik Feliks Wieser prisiljen glasovati proti njemu. Proti zapisniku sta glasovala tudi zastopnik KPO in zastopnica OVP, gospa Gisela Szakasz. Očividno iz protesta, ker dela župan Woschitz koroškim Slovencem v boroveljski občini krivico.
Na zadnji občinski seji dne 28.
12.	1976, se je zastopnik naše frakcije pritožil tudi zato, ker dobiva razna vabila prepozno. Primer: Seja gradbenega pododbora je bila napovedana 9. 12. 1976, ob 17.00
da o Kristusovi suknji") in ta usoda je veličastna, ko se znamo s trpljenjem pogledati iz oči v oči. Resnična sreča ni „duh vijolic ali sentimentalno občutje", ampak kadar si upaš pogledati iz oči v oči najhujšemu, kar te more zadeti — pa se takrat hkrati jočeš in smeješ. V velikonočni skrivnosti se zedinju-jeta drznost in ljubezen.
Vse te globine življenja nam je Cankar mogel približati s silno oblikovalno in izrazno močjo svojega pisateljskega genija.
Tako sta se v seminarju za mladino usklajala dva bistvena dela: prvi, duhovno-aktivno usmerjeni, in pa literarno-kontemplativni, ki je prvemu predvsem nudil dovolj neposredne življenjske motivacije, za kar smo predavatelju posebno hvaležni.
Dr. Andrej K a j ž n i k in Ivan O I i p sta spregovorila o našem razmerju do Cerkve, nakar se je ob vprašanju „Kaj pomeni Cerkev meni?“, razvila živahna diskusija. Razgovor v skupinah se je držal konkretnega sodelovanja mladine v posameznih farah pod danimi pogoji.
Za obogatitev sporeda sta poskrbela s svojima referatoma še dr. Marija Bruckmiiller z „Vzgojo k ljubezni" in Helmut Hartman, ki je spregovoril o možnostih sodelovanja pri slovenskih mladinskih oddajah v radiu.
Udeleženci (50 po številu) so sklenili, da se bodo v ožjih krogih še srečavali in nadaljevali razgovor ter uresničevali sklepe.
uri. Vabilo za to sejo je prejel naš zastopnik šele 11. 12. 1976. Krivdo moramo nujno pripisati v tem primeru županu Woschitzu, ker ne zna napraviti reda, ker ne ustreza poslovnemu redu na občini. Tudi to je način zapostavljanja naše slovenske skupnosti.
Naš zastopnik je na tej seji tudi odločno zahteval, da naj bi bile v občinski knjižnici na razpolago tudi slovenske knjige za naše ljudi. Župan je odgovoril, da ni nobenega povpraševanja po takih knjigah. Nadalje je Feliks Wieser zahteval prispevek za otroški vrtec, ki naj bi se pobiral po dohodkih. Torej tisti ljudje ali starši, ki zaslužijo malo, naj ne bi plačali nič. Drugi, ki zaslužijo veliko, naj bi prispevali njihovim plačam primeren znesek. To je zahteval naš zastopnik zaradi tega, ker je veliko staršev, ki prosijo občino, da bi plačevali manj za otroški vrtec.
Bodimo enotni za dosego naših pravic. Samo v enotnosti je moč, tudi na občinski ravni se moramo enotno boriti za enakopravnost našega jezika na vseh uradih. Dosegli bomo samo to, za kar se bomo borili. G. župana Woschitza pa opozarjamo, naj nam Slovencem ne meče polena pod noge.
KMETJE, POZOR!
Pozor! Pretekli teden je prinesel pismonoša velikemu številu naših gospodinjstev časopis z naslovom Napredni kmet" (Der fortschrittliche Landvvirt, Fachzeitschrift fiir die bauerliche Familie, Graz), ki izhaja dvakrat mesečno. Tako mimogrede piše uredništvo dobesedno:	„... če
hočete dobiti ,Naprednega kmeta1 redno, odbržite zvezek, ki ste ga danes dobili. V tem primeru vas štejemo za naročnika, pismonoša bo pobral pri vas v naslednjem času naročnino 67.— šil."
Opozarjamo cenjene bralce NT, da je to zbiranje naročnikov čista goljufi-j a. Po veljavnem zakonu prvič ni treba vrniti nenaročenih tiskovin (vržemo jih lahko takoj v koš). Drugič pa postaneš naročnik časopisa samo, če podpišeš izrecno naročilnico.
SPD „RADIŠE“
vabi na
1.	RADIŠKI PLES
v soboto, 15. januarja 1977, ob 20. uri, pri Taverju na Radišah.
Igrajo VESELI ROŽANI.
SKD V GLOBASNICI
vabi na
4. PODJUNSKI PLES
v soboto, 15. 1. 1977, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici.
Prisrčno vabljeni!
INFORMACIJSKA PRIREDITEV O MANJŠINSKIH PRAVICAH V AVSTRIJI
ter film o 14. novembru 1976 Kraj: Celovec, Volkskeller-Stuberl Čas: petek, 14. 1. 1977, ob 19.30 prost vstop
Prireditelj: KB Avstrija, krajevni odbor Celovec
„LITERARNI VEČER"
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu
Kraj: Celovec, Tarviser StralBe 16, v dijaškem domu SŠD Čas: nedelja, 16. 1. 1977, ob 19.30 Brali bodo: France Filipič, Branka Jurca in Ivan Potrč
»LITERARNI POPOLDAN"
Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku
Kraj: Pliberk, v hotelu Breznik Čas: nedelja, 16. 1. 1977, ob 14. uri Brali bodo pisatelji iz Slovenije Pred literarnim branjem bomo zavrteli film „Solzice“
SKIOPTIČNO PREDAVANJE »SVET OB SOČI"
Prireditelj: SPD v Celovcu Kraj: Celovec, Tarviser StralBe 16, v dijaškem domu SŠD Čas: petek, 14. 1. 1977, ob 19.30 Predavatelj: prof. Ivan Š u m I j a k iz Maribora
»LITERARNI VEČER"
Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem
Kraj: Obirsko, pri Kovaču Čas: petek, 14. 1. 1977, ob 19. uri Brali bodo: Tone Kuntner, Miloš Mekeln, Tone Pavček, Valentin Polanšek in Andrej Kokot
»LITERARNI VEČER"
Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu
Kraj: Škocijan, v farnem domu Čas: sobota, 15. 1. 1977, ob 19.30 Brali bodo: Niko Grafenauer, Jože Snoj, Ivo Zorman, Milka Hartman, Valentin Polanšek in Andrej Kokot
VESELOIGRA »SKUPNO STANOVANJE" Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Kraj: Železna Kapla, v farni dvorani Čas: sobota, 15. 1. 1977, ob 19.30 Gostuje: Igralska skupina prosvetnega društva »Jezersko" * 1 2 3 4
DEKANIJSKO SREČANJE MOŽ ROŽEŠKE IN BELJAŠKE DEKANIJE
Prireditelj: Katoliški delovni odbor v Celovcu — referat za može Kraj: Št. Jakob, v farni dvorani Čas: nedelja, 23. 1. 1977, ob 14. uri Spored:
1.	Pozdrav in molitev
2.	»Katoliški mož v družbi" (ref. s slikami — dr. Vinko Zvvitter)
3.	„Mož v fari" (ref. z delovnimi krožki — Janko Merkač)
4.	Zaključek ob 17. uri
NEUGNANA SILA PO ŽIVLJENJU:
70-letnica rojstva pisatelja Antona Ingoliča
V literaturi Antona INGOLIČA, ki je obhajal 5. januarja sedemdeseti življenjski jubilej, je veliko »sproščenega govorjenja, vriskanja in Petja, polno neugnane sile po delu, gibanju — in življenju".
Njegov 1956 v Mariboru izdani roman »LUK AR JI" je prav s svojo življenjsko vedrostjo in bojevitostjo, s svojo socialno kritičnostjo, z močno družbeno osveščenostjo, vnesel važne vsebinske in oblikovne novosti v tedanjo velikokrat zelo o-sebno in dostikrat pretežno katoliško usmerjeno slovensko literaturo.
»Delati in živeti!" je bilo eno tistih pomembnih gesel, ki so se pojavila že v slovitih Ingoličevih »Lukar-jih“, v tem romanu, ki ga je avtor pisal sredi slikovitega Ptujskega polja. v intimni povezanosti s kmečkim življenjem in ljudmi, posebno z lukarji, torej prebivalci Ptujskega P°lja, ki sade luk-čebulo in se ob predvojni agrarni reformi borijo za pravično razdelitev grofove veleposestniške zemlje. Delo je bilo v slovenski literaturi nekaj novega tudi zato, ker je usodo ljudi prikazalo tudi na kolektiven, skupnostni na-čin — ;n ne ie z razčlenjevanjem zgodb in značajev posameznih oseb.
Se enkrat se je Ingoliču posrečil Pomembnejši literarni met. Leta 1940 je izdal roman »NA SPLAVIH" o danes že skoraj pozablje-ncm trdem, a slikovitem življenju splavarjev na Dravi in o bogataški družini »splavarskega oblastniškega kralja".
Po vojni je precej pozornosti vzbudil Ingoličev prikaz trpkega življenja haloških viničarjev »VINSKI VRH". Vedno znova je Ingolič — bolj kot drugi pisateljski sodobniki — v svojih delih obravnaval tako imenovane aktualne teme dneva in politike. V tem smislu so nastali romani, povesti, zapisi in reportaže, med katerimi naj omenimo vsaj nekatere. V »Poti po napisu" pripoveduje o graditeljih mladinske proge, v delu »Kje ste, Lamutovi?" razčlenjuje usodo slovenskih izseljen-cev-rudarjev v Nemčiji in Franciji, v »Gimnazijki" govori o druž-
benih težavah sodobnega ljubljanskega dekleta. To delo je bilo prevedeno tudi v nemščino in je pred štirimi leti izšlo v Zvezni republiki Nemčiji.
Veliko duhovne energije je pisatelj Ingolič kot profesor slovenščine na gimnazijah v Ptuju, v Mariboru in Ljubljani posvetil tudi vzgoji novih intelektualnih generacij. Tu sem ga tudi sam skozi leta osebno doživljal: vedrega, sproščenega, odprtega. Tako sem lahko bolje začutil in zaslutil, kaj je Ingolič že pred vojno, ko je postavil temelje svoje literature in napisal najboljša dela, pravzaprav hotel: odpreti slovensko literaturo v živahnejšo dinamičnost. Vitalna liberalnost, socialna angažiranost, posluh za predvsem najrevnejše izrabljene ljudi,
Na ustanovnem občnem zboru dne 16. decembra 1906, so rodoljubi poročali o društvenih pravilih, ki jih je potrdil deželni predsednik v Celovcu. Tako je bila pot za kulturno delovanje društva odprta. Potrebovali so le primernega odbora, ki bi delo vodil.
Za predsednika so izvolili Ivana Tomiča, pd. Rebernikovega očeta, trgovca v Šmihelu. Podpredsednik je postal Jurij R u -d olf, kmet in župan bistriške občine. Blagajnik je bil Franc
V	i t e r ni k , pd. Sušterjev oče, tesarski mojster v Šmihelu. Njegov namestnik je bil Lovro K u š e j, pd. Davidov oče v Šmihelu. Za tajnika so postavili Zdravka S t a n gl a , občinskega tajnika v Šmihelu. Namestnik je bil Anzlj U r a n š e k , pd. Poltnik v Šmihelu. Za knjižničarja so izvolili kmeta Jurija Kordeža iz Letine, nadomestoval ga je Anton
V	a u ti, krojač v Šmihelu. Po večini sami gornij Smihelčani.
Prvo leto so zbrali 165 knjig in jih izposojali. Priredili so igro
reportažna naturalističnost prikaza oseb in pojavov, humor in nekaka pedagoška moralna in seksualna vzgoja, realistični zaris, ki ne ljubi podzavesti in težav, ki jih predstavlja diferencirani intelektualec — to je bil splet plasti in vezi, iz katerih je Ingolič ustvaril literarno življenje in hotenje.
S takim literarnim konceptom Ingolič sicer ni pritegnil naj novejših slovenskih literarnih rodov, ki jih je vzgajal. Kljub temu pa bi bilo prav, da bi danes, ko se vedno bolj vidijo bistvene kvalitete njegovega pisanja, prisluhnili najboljšemu delu njegovega izročila:	nekoliko
naivnemu, a zato tembolj senzibilnemu posluhu za vitalnost in optimistično ploskev človeške stvarnosti.
Lev Detela
»Čevljar«, eno zborovanje in par predavanj. Naročili so šest časnikov in jih skupno brali. Izposodili so 152 knjig. Pri delovanju so pomagali predvsem študentje. Vau-tijev Lojz in Mlinarjev Tonej. Od vseh teh živi le še edini, naš starosta selski župnik Alojzij Vauti.
Bolj živahno je bilo v letu 1908. Dne 16. februarja so izvolili novega predsednika, g. Josipa Pintarja. Drugi odborniki so ostali isti, le tajnikovo mesto je prevzel Vekoslav Vauti, knjižnico pa njegov brat Toni. Tajnik je napisal letno poročilo in kroniko, iz katere še danes črpamo vesti o delovanju. Hvala mu za to! Občni zbor so združili vselej z veselico in kako smešno igro.
Imensko so omenjeni tedanji igralci: Peter Mory, Franc Vitežnik, Vekoslav Vauti, Svitoslav Potočnik, Lovro Kušej in Zdravko Stan gl, Miroslav Kukovič in Gu-stl Buchiuald. Od deklet so sodelovali: Trezka Viternik in Marija Čebulj. Istega leta je začela igrati že poznejša Klokarjeva mati, Nan-ca Pec in pa Urš Čebul, poznejša Kopiščnica.
Člani so delovali še tudi izven društva. Igrali so v Vogrčah, v Velikovcu in Libeličah. V okviru društva so peli tudi pevci društva Garotan pod vodstvom organista S t o n gl a. Knjižnica je narasla na 266 knjig. Branje je bilo glavno sredstvo izobraževanja. G. župnik je dal društvu za branje na razpolago svoj dnevnik »Slovenca«. Izposodili so 420 knjig. Knjižnica je bila v pos. hiši, mlekarni, pri Antonu Vautiju.
Leta 1909 je prišel v odbor Jakob Mišic, Zilan v črgovičah. Bil je odličen pevec in vodja tamburašev. Naučil je 1. šmihelski tam-buraški zbor. Odslej so pri vsaki prireditvi sodelovali domači tamburaši. Zaigrali so himne: »Hej, Slovenci« in »Lepa naša domovina«, pa tudi poskočne viže za ples. Veliko so na shodih in igrah tudi peli. Prirejali so tudi poučna predavanja iz gospodarstva, vzgoje in politike.
Društvo so podpirali takrat privatniki, premožnejši Slovenci kot Janez Kr a v t, pd. Sveč in pa Anton Ažman, pd. štampuch, oba na Bistrici. Sveč je dal deske za oder. Izdatno pa je podprla društvo hranilnica in posojilnica v Šmihelu, tu je padlo kar 50 kron naenkrat. (Ena krona je bila ženski šiht.) Ni bilo pa podpor od dežele ali občine. Že leta 1911 so kazali skioptične slike, in sicer iz Svete dežele. Predaval je pliber-ški kaplan in poznejši mučenik Janez Hornbock. Prišlo je toliko gledalcev, da je bila gneča in so morali predvideni občni zbor preložiti. Bil je dva meseca pozneje: za predsednika so ponovno
izvolili g. župnika J os. V in t ar -ja, ki je ostal potem dve leti. Takrat je bil prvič izvoljen knjižničar Adolf Kerničnik, ki je poleg selskega župnika edini še živeči odbornik iz tega časa. Takrat je nastopil prvikrat kot govornik domači mladenič. Tomaž Perč, pd. Bidnihov iz Rinkol. V svojem krasnem govoru je pozival navzoče mladeniče, naj se oklenejo izobraževalnega društva. Kakor so naši pradedje vzeli orožje in šli nad krvoločnega Turka, ki je hodil v slovenske dežele ropat otroke, da jih je potem vzgojil v janičarje, tako si mora tudi današnji slovenski mladenič nabrusiti urno svitli meč ter stopiti v bojno vrsto proti našim verskim in narodnim sovražnikom, za naše pravice. Istega leta je društvo priredilo tri zborovanja in tri igre. Članov je bilo 42. Knjižnica je narastla na 340 knjig. Člani so prebrali 804 knjig. Približno enako je bilo tudi leta 1912.
Naslednje leto pa so izvolili novega predsednika, Vinka P e čni-k a, pd. Biclna v Rutah nad Bistrico. V odbor je prišel tudi kaplan Josip F a j n i k , Nanca Pec in Juri Kušej — Davidov. Večina prireditev se je vršila pri Šercerju, včasih so zborovali tudi pri Likebu. Uprizorili so igro: »V tem znamenju boš zmagal«. Vsi duhovniki iz okolice so bili na njej navzoči. Kot govornike so vabili: monsignorja Podgorca, kaplana Brožeka, dr. Rožica iz Celovca, živinorejskega inštruktorja Mauhlerja iz Velikovca, kaplana Ivana Katnika idr.
Leta 1914 so potrdili stari odbor. Priredili so igro »Revček An-drejček«, pri kateri sta se najbolj izkazala igralca Lojze M Hanč kot Andrejček in Poltniko-v a Milka kot Manica, še 28. junija so igrali »Ribičevo hči« in dali čisti dobček za izlet šolarjev. Naslednji dan pa je bil že umorjen prestolonaslednik Ferdinand. Na dan nove maše člana društva, Mlinarjevega Tone ja 26. 7., je že izbruhnila 1. svetovna vojna. Fantje so morali večinoma k vojakom, oblast pa je vsako društveno delovanje prepovedala, čakati so morali na boljše čase, ki so prišli s koncem vojne.
(Dalje prihodnjič)
SKIOPTIČNO PREDAVANJE: POTOVANJE V MOSKVO IN LENINGRAD
Prireditelj: KPD v Šmihelu Kraj: Šmihel, v farni dvorani Čas: nedelja, 16. 1. 1977, ob 14.30
OTROŠKI FILM: »PASTIRCI" Prireditelj: SPD »Danica" v Št. Vidu v Podjuni Kraj: Št. Primož, pri Voglu Čas: nedelja, 16. 1. 1977, ob 10.30
IGRA: »VRNITEV"
Prireditelj: KPD »Planina" v Selah Kraj: Sele, v farni dvorani Čas: nedelja, 16. 1. 1977, ob 14. uri Gostuje: Farna mladina iz Dobrle vasi
•	direktna prodaja k cenam proizvodnje
•	tukaj načrtuje In Izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo
•	od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure.
PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI: PODJERBERG / ST. KATHREIN Pošta Škofiče / Schlefllng
Telefon 0 42 74-29 5518
Pisatelj dr. Fran Detela
Z današnjo številko začenjamo v našem listu z novim podlistkom, in sicer bomo prinašali povest »Malo življenje" slovenskega pisatelja dr. Frana Detele.
Rojen je bil 3. decembra 1850, v Moravčah na Gorenjskem, umrl 11. julija 1926 v Ljubljani.
Dovršil je gimnazijo v Ljubljani, študiral jezikoslovje na Dunaju in služboval kot profesor v Dunajskem Novem mestu, od leta 1890 kot gimnazijski ravnatelj v Novem mestu.
Delo pisatelja Frana Detele je bilo včasih kaj priljubljeno in tudi v slovstveni zgodovini cenjeno. Po zadnji vojni pa je tako ugasnilo, kakor da ga ni bilo: prve izdaje so se že davno potrgale in porazgubile, zadnje pa je uničilo nemško nasilje. In vendar smo oškodovani oboji: bralci in zgodovina.
Detela je v svojih spisih ne le prijeten in zabaven pripovednik, marveč tudi pomembnejši po literarnem oblikovanju, kakor smo ga sodili doslej. Urejen človek močnega duha, bistrega razuma izvrsten opazovalec, razkazuje v svojem delu veliko etično resnost ob vse razumevajočem humorju. Njegovo mesto v tedanjem, slovenskem slovstvu je bilo pomembnejše, kakor navadno domnevamo — bil je pač človek, ki se je rajši
skrival za tujimi imeni in šiframi, kakor se pa rinil med vidne pisatelje. Tako šele danes s težavo ugotavljamo, kaj je pravzaprav napisal. Sreča mu nikoli ni bila naklonjena: ostal je dolgo v službi na tujem, ker je bil preskromen, ga je brezobzirnost še bolj pohodila; spise je prodal 1914 Mohorjevi družbi v Celovcu, torej natančno tedaj, ko je bojni ples uničil vrednost izkuplje-nega denarja in založnico pognal v begunstvo, da ni mogla misliti na izdajo spisov, ko je dom osirotel brez potomstva, ga je kot zadnji gospodar prodal 1921, ko je denar izgubil vsako vrednost in ga je kupec plačal z lesom, ki ga je posekal v kupljenih gozdovih. Druga svetovna vojna pa je pretrgala izdajo njegovih Zbranih spisov in uničila vso zalogo. Njegovo delo pa je kljub temu ohranilo svojo vrednost; zato bi ga pričujoča povest rada obudila našim cenjenim bralcem.
Spisi:
Povesti: Malo življenje, Prihajaš, Gospod Lisec, Delo in denar, Tujski promet, Trojka. Napisal je več šaljivih povesti, humoresk, satir, zgodovinska romana Veliki grof ter Pegam in Lambergar in zgodovinski povesti: Hudi časi, Takšni so. Igre: Učenjak, Dobrodelnost, Dobrodušni ljudje idr.
Iz zgodovine KPD v Šmihelu
DOM v TINJAH
Od ponedeljka, 17. 1. 1977, ob 18.00 do četrtka, 20. 1. 1977, do 14.00 MEDITACIJA V OČENAŠU Duhovne vaje za Živi rožni venec Vodja: dr. Janez Jenko, SDB
Od petka, 21. 1. 1977, ob 18.00 do nedelje, 23. 1. 1977, do 14.00 BOG HOČE SREČNE LJUDI Duhovne vaje za mlajše žene Voditelj: dr. Janez Jenko, SDB
V nedeljo, 23. 1. 1977, od 14.00 do 22.00
SREČANJE LOVCEV Z IZOBRAŽEVALNIM PROGRAMOM
Referenti: Ciril Demšar, prof. France Božič, dr. Marko D u m p e I n i k
Od ponedeljka, 24. 1. 1977, ob 18.00, do četrtka, 27. 1. 1977, do 14.00
IZVOLITEV JE IZPROŠENA MILOST
Duhovne vaje za starše duhovnikov in redovnic
Vodja: dr. Janez Jenko, SDB
Od petka, 28. 1. 1977, ob 18.00, do nedelje, 30. 1. 1977, do 13.00
ZAKAJ MORAM BITI JAZ LUČ
Duhovne vaje za može
Vodja: misijonar Ciril Demšar
V nedeljo, 30. 1. 1977, od 9.00 do 17.00
KATERA ZMAGA JE TVOJA
Srečanje in duhovna obnova za športnike
Vodja: mag. Hanzej O I i p , kaplan Janez Tratar
V ponedeljek, 31. 1. 1977. od 9.00 do 17.00
UČINKOVITEJŠA PRODUKCIJA KRME; KMETIJSKO SOCIALNO ZAVAROVANJE
Tečaj za kmete
Referenta:
dipl. inž. VVolfgang L e m b a c h dr. Ernestine Fischer
IGRA »VRNITEV"
Prireditelj: SPD »Bilka" v Bilčovsu Kraj: Bilčovs, pri Miklavžu Čas: nedelja, 16. 1. 1977, ob 19.30 Gostuje: Farna mladina iz Dobrle vasi
PEVSKI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KOROTAN IN VESELOIGRA ŽUPANOVA MICKA
Prireditelj: SPD „Ftož“ v Št. Jakobu v Rožu Kraj: Št. Jakob, v farni dvorani Čas: nedelja, 16. 1. 1977, ob 19.30 Gostuje: KPD iz Šmihela pri Pliberku
DEKANIJSKO SREČANJE MOŽ BOROVELJSKE DEKANIJE Prireditelj: Katoliški delovni odbor
v Celovcu — referat za može Kraj: Borovlje, v farnem domu Čas: nedelja, 16. 1. 1977, ob 14. uri Spored:
1.	Pozdrav in molitev
2.	»Katoliški mož v družbi" (ref. s slikami — dr. Vinko Zvvitter)
3.	»Mož v fari" (ref. z delovnimi krožki — Janko Mer-kač)
4.	Zaključek ob 17. uri
Srečanje je dvojezično.
FILM: »CVETJE V JESENI" Prireditelj: SPD »Košuta" Sele-Kot Kraj: Sele-Kot, v ljudski šoli Čas: nedelja, 23. 1. 1977, ob 18. uri
Sime Martinjak:	(2- nadaljevanje)
Aretacija in doživetja v taborišču Buchenvvald
S Čehi smo takoj dobili stik in postali smo prijatelji. Potem sem jih videl samo na zbirnem prostoru, pri delu pa nič več. Če se je kaj takega pripetilo, je bilo vedno vprašanje, ali gredo v gotovo smrt ali v boljšo komando. Dali so jih v dva posebna bloka in zvedel sem, da so od zdaj naprej protežirani kaznjenci. Povedali so mi, da lahko dobijo pakete in po dve kili hrane vsak drug mesec in pošto dvakrat na mesec, pa še delati jim ni bilo treba več. Povedali so še, da so ta taboriščni privilegij dobili zato, ker je takratna fašistična vlada Češke najbrž intervenirala na pristojnem mestu. Kljub temu so o-stali v taborišču do leta 1945. Ker so med letom pripeljali vedno več taboriščnikov raznih narodnosti, so te Čehe poklicali za tolmače v es-esovske pisarne.
Pozimi leta 1940 sem delal pri zidavi krematorija. Nedaleč od nas pa so začeli postavljati še eno bodečo, žično ograjo. V ograjen prostor so postavili nekaj velikih šotorov, zatem so pripeljali deske za spalne pograde in odeje. V ta o-grajen prostor so pričeli delati še malo ograjo iz bodeče žice in vanjo dali samo odeje. Ko je bilo vse pripravljeno, so v nekaj dneh prignali nekaj tisoč Poljakov in jih dali tu noter. Že ob prihodu se je videlo, da so zelo izstradani. V ta ograjen prostor so imeli vstop samo esesovci, le hrano so jim razdelili naši. Dostop pa je bil prepovedan zato, da so esesovci lažje pretepali na pol zmrznjene in izstradane Poljake. Ker je bila ta mala ograja nam najbližja, smo videli, kaj se je tam dogajalo. Kosilo so prinesli in delili esesovci. Videli smo, da so jih pretepali še med kosilom. Bilo jih je nekaj sto in nismo vedeli zakaj so posebej, šele počasi smo zvedeli, da so to brzostrelci.
Pripomba:
Vsi vemo, da so Nemci nasploh in ne samo nacisti, tudi Avstrijci, imenovali Poljake poljske svinje. Zakaj? Ker so bili zanje Poljaki, pa tudi ostali Slovani manj vreden narod. Prav v drugi svetovni vojni je pokazal nemški narod, kako nizko in nečloveško kulturo ima!
K temu bi dodal še nekaj. Ko so bili pred tremi leti v Št. Jakobu na dopustu trije Nemci, od teh po poklicu dva jurista, sem prišel
z njimi v pogovor. Prišli so vsak večer, ker so radi pili dalmatinsko vino. Pogovarjali smo se tudi o politiki in eden od njih je dejal, da je krivično, ker dolžimo za vse gorje v vojni samo Nemce, ko je bil pa Hitler Avstrijec. Odgovoril sem, da je žalostno, da so Nemci, ki se imajo za pameten in visoko kulturen narod, izvolili in se pustili voditi enemu avstrijskemu oslu. S tem so se strinjali.
Od teh Poljakov je ostalo v kratkem času živih samo še okrog o-semdeset. Šele po svobodi smo videli, da so mrliče pokopavali nedaleč od taborišča za Bismarckov spomenik. Na tem mestu stoji sedaj največji spomenik žrtvam Evrope in spominja na nacistično barbarstvo.
Spomenik ima v krogu en kilometer z napisi vseh narodov, ki so trpeli v taborišču. V sredini je stolp, visok šestdeset metrov, na stolpu pa je 2000 kg težak zvon, s katerim zvonijo na dan osvoboditve, 11. aprila.
*
Ta posebna ograja pa ni ostala dolgo časa prazna. Preživele Poljake so dali v druga delovna poveljstva, tej ograji smo pravili Ro-sengarten. Lepega dne so pripeljali druge zapornike in jih zaprli v Rosengarten. Bili so ruski ujetniki, sami mladeniči, stari okrog 16 do 18 let. Zvedeli smo, da to niso ujetniki redne vojske, ampak delovne brigade. Prav tako nečloveško so ravnali kot s Poljaki. Esesovci so te fante preko ograje obmetavali s kamenjem takrat, ko so bili postavljeni v vrsti pri prejemu hrane. Pri prehrani je bila razlika od Poljakov, da so dobili zjutraj kavo. Od preko tisoč teh mladih Rusov je ostalo živih samo nekaj preko dvesto.
Delati smo morali pozimi v najhujšem mrazu in v dežju v taki obleki, da je neverjetno, kako smo zdržali. Nedelje za nas ni bilo, ra-
Berite in širite „nn
zen tistih blokov, ki so imeli kopanje, to pa šele popoldne. Prosti dela pa smo bili ob večjih praznikih, to je za veliko noč, za novo leto, Hitlerjev rojstni dan, ali če so zavzeli kakšno večje mesto, kakor Pariz itd. Ti prazniki pa niso bili zaradi nas, ampak zato, da so ime-
li esesovci prosto. Nam ti dnevi niso nič pomenili, ker so vedno našli vzrok, da smo bili te proste dni brez hrane. Taki vzroki so bili: da so poveljstva premalo ustvarila na delu, da v barakah postelje niso bile prav postlane itd.
Ko sem prišel v taborišče, le-to še ni bilo dograjeno. Stale so samo lesene barake, šele pozneje so začeli postavljati zidane bloke. Pri zidavi teh blokov sem bil dodeljen tudi jaz od začetka do konca. Pri zidavi nismo imeli niti ene same samokolnice, ampak samo nosilnice. Nosilnice so bile štiri deske, zbite v kvadrat in široke približno 30—40 cm. Ob straneh sta bila pribita dva kola kot držaja, da sta jo nosila dva človeka. Včasih smo preizkušali srečo in naložili na nosilnice manj kot je bilo ukazano. Če pa te je dobil esesovec, si moral nazaj in doložiti ter jo v teku nositi nazaj.
Za dovažanje vsega gradiva, ki smo ga rabili pri zidavi, nismo imeli ne konja ali kamiona. Gradivo smo dovažali z vojaškim vozom, v katerega so bili vpreženi zaporniki. Ob ojnici voza so bile železne verige, na teh verigah pa so bile privezane verige za vprego, na katere so privezali vrvi s pasovi. Te pasove je vpreženi dal čez ramena. Vozove so navadno vozili Židje, in ker v taborišču ni bilo ravnine, je imel voz tudi zavoro, pri kateri se je menjal vsak dan drug vpreženec. Večkrat sem videl, kaj so počenjali s temi Ijud-
Knjiga v
„Človek brez pisatelja ljubljenca je izgubljen. Za vse večne čase bo kot neoplojeno jajce. Pisatelj ljubljenec, knjiga ljubljenka, sta kot cvetni prah duše ...“
LIN VUTANG
„Ni si mogoče zamisliti kulture brez knjige — navkljub radiu, filmu in drugim poizkusom, da bi našli modernejše zunanje sredstvo notranjega oblikovanja in duševne rasti..
BOŽIDAR BORKO
„Čudovita iznajdba nad vsemi iznajdbami: pogovarjati se z ljudmi, ki še niso rojeni... v različnih povezavah dvajsetih skromnih črk.“ GALILEO GALILEI
mi. Na primer: ko so voz peljali skozi glavna vrata taborišča, se je pojavil sadistični esesovec, ki se je smejal in ukazal tistemu pri zavori, da jo je odpel. Voz je tekel vse hitreje in z njim izmučeni zaporniki, dokler se voz ni prevrnil in so vpreženci obležali na tleh. Pri takih metodah je veliko zapornikov obležalo za vedno.
Ko smo tlakovali zbirni prostor, smo morali nositi kamenje za tlakovanje ceste za bodečo žico v dolžini 22 km. Pospraviti smo morali tudi ves bukov les, ki je bil postavljen za bloki. Za to delo smo poiskali take zapornike, ki so znali podirati debla in čistiti hlode. Takoj za njimi smo morali pospravljati hlode, veje in odkopati tudi korenine, da je bilo pripravljeno za postavitev blokov. Hlode smo morali nositi, tako da smo jih nekoliko podložili, se postavili eden za drugim in ga dvignili na ramena ter nesli 1 km daleč na žago. To je bilo težaško delo in ne vem, če bi preživel v tej zunanji komandi. Sreča pa mi je bila naklonjena, in leta 1942 sem prišel v notranjo komando. Pomagal mi je prijatelj, s katerim sva od začetka sedela skupaj za mizo in se večkrat pogovarjala. Bil je funkcionar komunistične partije v Frankfurtu, v tem taborišču pa je bil kapo orodjarne. Obljubil mi je, da me bo spravil v njegov oddelek. Čez nekaj dni sem zvedel, da grem lahko z njim na delo v delavnico, kjer sem lahko delal sede. V tej delavnici smo krpali posteljne blazine za bloke. Zame je bilo to delo lahkotno, saj sem že doma večkrat prišil kak gumb na hlače.
(Dalje prihodnjič)
izrekih
„Če izobražen človek tri dni nič ne bere, začuti, da postaja njegovo govorjenje neumno, in ne pogleda se rad v ogledalo ...“
HUANG-ŠANKU
RAZSTAVA HRVAŠKIH NAIVCEV
V Mestnem domu so pred dnevi odprli razstavo jugoslovanskih (hrvaških) naivcev. Razstavlja šest hrvaških umetnikov-naivcev pod geslom „Okno do človeka1 11. Odprta je od ponedeljka do četrtka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure; v petkih in sobotah le od 10. do 13. ure.
POROČILO o razstavi (odprta bo do 18. 1.), smo objavili v 1. štev. NT pod naslovom „Likovna razstava hrvaških naivcev11.
JŽflr dobro no!jo
iiiiiiiimiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
SAMOMOR
»Komaj sem odšel na lov, je bil zajec že mrtev ...«
»Nisem vedel, da tudi zajci delajo samomore ...«
DOPISOVANJE
»Kaj pa delaš?«.
•»Dekletu pišem pismo!«
»Pa, saj ne znaš pisati!«
»No, ona pa brati ne zna!«
LEPLJIV POLJUB
Fant poljubi dekle, potem pa jo vpraša: „Micka, zakaj so pa tvoje ustnice nocoj tako lepljive?“
»Zato, ker si mi s poljubom posnel žvečilni gumi.«
KRIVDA STARŠEV
Ko je prinesla hčerkica domov slabo spričevalo (nekaj nezadostnih), se je mama razjokala: »Včasih sem bila odličnjakinja, danes pa niti oba z očetom ne spraviva skupaj zadostnega uspeha.«
NAJNOVEJŠA ŠALA
Janezek pride vesel iz šole: »Mama, ali že veš najnovejšo šalo?«
»Ne!«
»Kakšna škoda! Jaz tudi ne!«
PLEŠA
Učitelj vpraša Matevža: »Ma-tevžek, povej, kaj je bil Prešeren?«
»Hokejist, gospod učitelj!«
»Veš kaj, če bi te slišal oče, bi dobil zdajle sive lase!«
„Gospod učitelj, to bi bil oče vesel, ker je plešast!«
ANGLEŠČINA
»Čuj, kako se že reče angleško gospod?«
»Sir!«
»Kako pa gospa?«
»Kajmak!«
VPRAŠANJE ODVEČ
Po sijajni tekmi vprašajo novinarji najboljšega nogometaša: »Kako dolgo pa že brcate?«
»Od rojstva!«
NAJVIŠJA SILA
Mlad mož lovi ribe na sredi velikega mostu. Pa pride mimo policaj in ga vpraša: »Kdo vam je tu dovolil loviti?!«
»Moja žena!« se odreže le-ta.
Og^Lalufte, a naletu Listu!
VAV.VMWAVJ,AV.W.WAW.V/.V.VAV.W.V.V/.V.V;WAVWmV/AV.,.V.WAV.V.V.W.V.V'AVAVAV,VWAV.,.V.VAV.WW.,.V/^W.VArtiV.VAfW1
DR. FRAN DETELA:	1
ttnče žwlfestf£
POVEST
1
Blizu štajerske meje leži v zelenem zatišju vas Dolina. Malo ravnino, tu in tam vzbočeno po hribih in gričih, obdaja z gostim drevjem obraslo gorovje, ki se le na eni strani nekoliko znižuje. Čez to sedlo drži glavna dolinska cesta, ki veže skriti kraj z drugim svetom. Kako po pravici nosi vas svoje ime, se vidi iz te lege, in če pogledaš z Gore Sv. Florjana, ki se dviga najviše nad Dolino, vidiš pod seboj majhen kotel, ki ima dno nekoliko pokvečeno in ki mu manjka nekaj obrobka. Ob vznožju Sv. Florjana izvira potoček Dolinščica, ki se zvedavo vije po dolini, kakor bi nerada zapuščala svoj rojstni kraj, naposled pa izgine v soteski in kaže ljudem, kod se tudi pride do velike ceste, če se komu ravno ne mudi. Tu in tam stoji na kakem griču bela cerkvica, okrog in okrog pa je raztresenih mnogo vasi, sestoječih iz treh, štirih, časih tudi ene same hiše. Vljudni prebivalci se štejejo zdaj med Gorenjce, zdaj med Dolenjce, kakor nanese druščina. Za to, kar se godi za gorami, se ne menijo dosti in marsikaka novica potrebuje četrt leta, da doseže to dolino; zakaj, da bi ljudje verjeli besedam stare Mete, ki vozi vsako sredo samotež v
Ljubljano, tega ni misliti. „Ženska je stara,“ pravijo, „rada govori in pripoveduje več, kot je res.“ Tudi birič, ki okli-cuje ob nedeljah pred cerkvijo, jim pove razen davkov malo novega. Edina priložnost, ogledati si nekoliko sveta, se ponudi Dolincu, kadar je kje kak semenj, da žene živino na prodaj. Kadar se vrne domov, pa pravi: „Lepo je v onih krajih, lepo; pri nas je pa še lepše." Ker Doline! niso zapravljivi in radi delajo, se jim ne godi slabo, in lahko in dobro kupujejo od njih kupci, ki jih obiskujejo na jesen in pozimi. Dolinski župniki učakajo sivo starost, zakaj zrak je zdrav in dolinske duše pasti je prava igrača. Če zaide katerikrat kakšen kozel v škodo, ga poboljša par besed.
Daši je Dolina — v ožjem smislu besede — glavna vas vse doline, vendar ne šteje mnogo številk. Hiše so s častnimi izjemami neznatne. Sredi vasi stoji cerkev sv. Jurija, Dolincem priljubljenega patrona; na eni strani cerkve ima župnik svoje stanovanje, staro nerodno stavbo z debelim zidovjem in majhnimi okni, na drugi pa je šola, kjer se s šibo bistri um vaški mladini. Pred cerkvijo pa se košati mogočen kostanj in zbira vsako nedeljo pred službo božjo in po njej v svojo senco može in fante, da se kaj pogovore in pokratkočasijo. Druge hiše stoje, kakor bi jih bil nanesel veter: ta tu, ona tam, ne dve na eno stran obrnjeni, okrog cerkve in ob cesti, ki drži po mnogih klancih in ovinkih zdaj navkreber, zdaj navzdol, čez hrib do okrajnega oblastva dolinskega, na drugo plat pa ob potoku skozi sotesko do velike ceste.
Dolinci so sicer tihi ljudje; a kadar mislijo, da imajo kaj vzroka za to, zašume tembolj. In teh misli so bili menda ta dan, so se začenja naša povest.
Bilo je mesca avgusta leta 1857, ko je stari Primož, ki ima mahjno hišo pred cerkvijo, omožil svojo hčer Franco na dom. Vsa vas je bila pokonci. Iz Primoževe hiše se je razlegala glasna harmonika, sladko veselje vaškim ušesom, ki so s tako malim zadovoljna. Okrog olepšane hiše je oglarila mladina, ki je bila še premlada za plesišče, in množila po svoji moči svatovski hrup. Zdaj pa zdaj se je prikazalo na pragu kako nalipšano dekle ali kak praznično oblečen moški, ki je zaukal po vasi dol v dokaz, da se mu dobro godi.
Bogatin nima po navadi pol toliko svatov, kadar se ženi, kakor reven kmet; bodisi da ima ta res več prijateljev nego oni ali pa da se bolj boji katerega razžaliti, s tem da ga ne bi vabil; ali pa hoče nemara vsaj enkrat pozabiti svoje reve in se prav oblastno veseliti. Nekaj mu gre seveda tudi za čast, ravno tako kakor ubogi vdovi, ki potrosi svoje zadnje krajcarje, da pogosti pogrebce, ki so ji odnesli ljubega moža.
Pri Primožu je bila vsa hiša polna. Za dolgo mizo so sedeli svatje, v sredi med njimi starešina in zraven njega priletni župnik. Ana, Primoževa žena, je skrbela, da duhovni gospod ni trpel lakote.
„Oh gospod župnik, še to pa še to,“ je govorila in polnila venomer gospodu kupico in krožnik.
Težko se je branil gospod silnim prošnjam. Od druge strani pa mu je pripovedoval starešina, počasi in dostojno, da pojde dež, ker se drži vreme tako kislo, da pa ne bo nič odveč, ker je zemlja suha, in kako dobro znamenje je to, če dežuje na ženitvanski dan.
Ženin France je govoril zdaj s tem možem, zdaj z onim, zakaj kot novi gospodar je stopil v eno vrsto z njimi.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 16. januarja: 10.25—11.40/ 50 Za svetovno smučarsko prvenstvo: slalom za moške: 1. spust — 12.55—
14.10	2. spust — 15.15 Tigrove šape: pustolovski lov na tigra v Indiji —
17.00	Pau Tau: Pan Tau in Robinson
—	17.30 Čebelica Maja: Nepovabljeni gosti; risanka — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Klub seniorjev — 18.30 Sporazumevanje pri živalih: Kako stari pojejo — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo
—	19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.10 Boj raku; izžrebanje nagrad — 20.20 Stric Vanja; po istoimenski drami Antona Čehovo-va — 22.00 Šport — 22.10 Operni vodič; Marcel Prawy razlaga Mozartovo opero „Figrovo svatbo" — 22.40 Poročila.
PONEDELJEK, 17. januarja: 9.00 Za cicibane — 9.30 Elektrotehnika (6) — 10 00 Amerika Marka Tvvaina (TV v šoli)
—	10.30 Beli pekel s Piz Palija; napeta gorska drama — 12.55—14.10 Za svetovni smučarski pokal: Smuk za ženske v Schrunsu — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živalski raji: Življenje v močvirju — 18.20 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport v ponedeljek — 20.50 Ceste San Francisca: Nadzornik z drogami — 21.40 Poročila in šport.
TOREK, 18. januarja: 9.00 Za cicibane — 9.30 Dunajski mestni arhiv —
9.55—11.25 Za svetovni smučarski pokal: Slalom za ženske: 1. spust —
11.30	Astronomija 2 — 12.00 Formalna logika (7) — 12.55—14.00 Smučanje: 2. spust — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Lisica z zlatimi uhani (7) — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Svetovni smučarski pokal: Slalom za ženske — 20.30 Kdor trikrat laže; noben kviz za lahkover-neže — 21.20 Spotoma; prometni magazin — 22.05 Hiša na lepem kraju: Družinsko srečanje — 22.50 Poročila in šport.
SREDA, 19. januarja: 9.00 Oddaja z miško — 9.30 Poljedelstvo danes (3)
—	10.00 Steklo (TV v šoli); od 7. šolske stopnje — 10.30 Za smeh; filmska komedija o cirkuškem artistu, ki je zašel med dve med seboj se bojujoči vohunski organizaciji — 17.00 Lev Paša; lutkovna predstava — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Čikaški medvedek iz Blaga (konec): In kdo nudi več?
—	18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Moški, ki mi je všeč; dva človeka in trenutna sreča
—	21.45 Poročila in šport.
ČETRTEK, 20. januarja: 9.00 Za cicibane — 9.30 Elektrotehnika (7) —
10.00	Krščanski običaji (2): Bizantinski običaji (TV v šoli); od 8. šolske stopnje — 10.30 Moški, ki mi je všeč; dva človeka in trenutna sreča (ponovitev)
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Razvoj letalstva (2) — 18.25 ORF danes —
18.30	Ml — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Pavel Anka — velikan glasbene industrije v Združenih državah Amerike
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 16. januarja: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 17. januarja: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Revija koroških zborov.
TOREK, 18. januarja: 09.30—10.00 Slovenski samospevi — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, 19. januarja: 13.45 —14.30 Celovški radijski dnevnik — Mladina poje — Iz koroške literarne delavnice: Kokot.
ČETRTEK, 20. januarja:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
PETEK, 21. januarja: 13.45 —14.30 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače. SOBOTA, 22. januarja:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
—	20.45 Mi o nas — 21.30 Poročila in šport.
PETEK, 21. januarja: 9.00 Za cicibane — 9.30 Prvih 365 dni v življenju otroka (6) — 10.00 Zvok po človeški roki: Godala; od 6. šolske stopnje —
10.30	Klub seniorjev — 11.00 Kupi si pisan balonček; komedija o drsalni princesi na ledu — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Kuhinja v televiziji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinski program — 18.50 Oddaja kmetijskih zbornic — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Kung Fu: Caine in taborišče s sužnji — 20.50 Vsak je svoje sreče kovač; film o preteklosti in sedanjosti Stubaitala — 21.55 Naš moški v Riu; filmska parodija o nekem agentu — 23.35 Poročila in šport.
SOBOTA, 22. januarja: 12.55—14.15 Za svetovni smučarski pokal: Smuk za moške — 15.35 Zaupam ti mojo ženo; filmska šaloigra o ljubosumni zakonski dvojici v berlinskem poslovnem okolju — 17.00 Športni ABC — 17.30 Or-zovej — beli sin malega kralja; pustolovsko potovanje iz afriške džungle: Pobliskavati se — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Panoptikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.30 Čas v sliki in kultura
—	19.55 Šport — 20.15 Otroka moram dobiti; burka Petra Knarra — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanja kristjana —
22.10	Yuma; boj maršala proti nevarni zahrbtni spletki — 23.20 Poročila.
2. PROGRAM
NEDELJA, 16. januarja: 17.15 Teleobjektiv — 18.00 Popglasba — 18.30 Evropa v 20. stoletju (8) — 19.10 Srečanje mladeniča z mladenko — 19.30 Pošasti — 20.00 Enciklopedija — 20.10 Boj raku; izžrebanje nagrad — 20.20 Sejem — 22.00 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 17. januarja: 17.30 Astronomija 2 — 18.00 Angleščina —
18.30	Indijska železniška romantika —
19.30	Formalna logika (7) — 20.00 Hiša na lepem kraju: Družinsko srečanje — 20.50 Bralni znaki — 21.35 Čas v sliki 2 — 22.05 Samotni filmski pred-vajalec v svetu svojih filmskih „nad-zvezdnikov"; film je v angleščini z nemškimi podnaslovi.
TOREK, 18. januarja: 17.30 Kmetijstvo danes (3) — 18.00 Angleščina —
18.30	Ko je izginilo Sredozemsko mor-
je (ponovitev oddaje z dne 14. januarja 1977, TV 2) — 19.30 Steklo (TV v šoli) — 20.00 „Z“: Izrabljanje moči in podkupljenosti v diktaturi —	22.05
Čas v sliki 2 in kultura.
SREDA, 19. januarja: 17.30 Elektrotehnika (7) — 18.00 Francoščina —
18.30	Dokumentacija o kanadskih naravnih parkih — 19.30 Krščanski običaji: Bizantinski običaji (2); od 8. šolske stopnje — 20.00 Pri živem telesu — 21.00 Stekleni človek; zdravniška
oddaja — 21.45 Čas v sliki 2 in kultura — 22.20 Skrivnosti džungle.
ČETRTEK, 19. januarja: 17.30 Prvih 365 dni v življenju otroka (6) — 18.00 Ruščina — 18.30 Bralni znaki — 19.30 Zvok po človeški roki: Godala (TV v šoli) — 20.00 Nevarna čustva v ljubezenskem razmerju — 21.45 čas v sliki 2 in kultura.
PETEK, 21. januarja: 17.30 Elektrotehnika (8) — 18.00 Nemščina — 18.30 Portret: Ludvvig VVittgenstein (1) —
19.30	Viljem Tell (TV v šoli); od 7. šolske stopnje — 22.55 Televizija (3) — 21.40 Čas v sliki 2 in kultura — 22.15 Kobra, prevzemite: Pogrnjeno je za štiri ljudi in jeklen predal v bančni blagajni.
SOBOTA, 22. januarja: 15.30 Usmerjeno gospodinjstvo — 16.00 Koncertna ura — 17.00 Vsak je svoje sreče kovač (ponovitev oddaje z dne 21. januarja 1977, TV 1) — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Gost pri Arnulfu Neuvvir-thu — 20.00 Galerija — 20.15 Boccac-cio 70; veseli film o večno mladi „sta-ri“ temi — 22.50 Mednarodni festival jazza.
TV Ljubljana
NEDELJA, 16. januarja: 8.05 Poročila — 8.10 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju, barvna oddaja — 8.45 625 — 9.25 I. Silone: Vino in kruh — ponovitev — 10.35 Skozi puščavo in goščavo, nadaljevanka — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila — 12.35 Kitzbuhel: Slalom za moške (do 14.10) — Nedeljsko popoldne: Znanje imanje — Križem kražem — Morda vas zanima: Glasbena mladina — Okrogli svet — D. Berner: Kje biti perilo, ponovitev drame — 17.50 Poročila —
17.55	Prišli so iz vesolja, film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar —
19.55	Propagandna oddaja — 20.00 Užička republika, nadaljevanka — 21.00 Med Savinto in Dreto, oddaja iz cikla Karavana — 21.30 TV dnevnik — 21.45 Slovenski impresionisti: Matej Sternen
—	22.10 Športni pregled (do 22.40).
PONEDELJEK, 17. januarja: 10.00 TV v šoli — 12.10 TV v šoli: Pravopis, Likovni pouk, Pohvala roki — 16.15 Kmetijska oddaja — 17.00 Vrtec na obisku — Naše lutke — 2. del — 17,15 Skrivnosti globin, serijski film — 17.40 Obzornik — 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življenju — 18.25 Mozaik —
18.30	Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 S. Pavič: Strel v hrbet, drama — 21.15 Propagandna oddaja — 21.20 Kulturne diagonale — 22.00 Mozaik kratkega filma: Potovanje v Wei-mar — 22.30 TV dnevnik.
TOREK, 18. januarja: 10.00 TV v šoli
—	12.10 TV v šoli: Pravopis, Likovni pouk, Miši in mačke — 17.10 Mravlji in muren, oddaja iz cikla Zverinice iz Rezije — 17.30 Pika nogavička, serijski film — 17.55 Obzornik — 18.10 Glasbena oddaja — 18.40 Mozaik — 18.45 Dražgoška bitka, iz cikla Čas, ki živi — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Propagandna oddaja —
20.00	Diagonale — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 H. de Balzac: Blišč in beda Kurtizan — 21.35 Iz koncertnih dvoran: O. Respighi: Rimske pinije —
22.10	TV dnevnik.
SREDA, 19. januarja: 10.00 TV v šoli
—	12.10 TV v šoli: Pravopis, Likovni pouk, Starinski plesi — 17.15 Z besedo in sliko: Desetica — 17.30 Palača Pitti — iz cikla Italijanski muzeji —
17.55	Obzornik — 18.10 Ne prezrite
—	18.40 Mozaik — 18.45 Pogovori o glasbi: Kako poslušamo in vrednotimo glasbo — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Cezar in Rozalija, film — 21.45 Propagandna oddaja
—	21.50 Včeraj, danes, jutri: Brazilska nasprotja.
ČETRTEK, 20. januarja: 10.00 TV v šoli — 12.10 TV v šoli: Matematika, Likovni pouk, Metulj — 16.55 Čudežni čut, film — 17.45 Obzornik — 18.00 Mozaik —- 18.05 Mala čebelica — 18.20 E. Rostand: Cyrano de Bergerac — 1. del — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	Humoristična serija — 20.30 Mi med seboj (Cinkarna Celje) — 21.30 Miniature: A. Vivaldi: Štirje letni časi, Poletje — 21.45 TV dnevnik.
PETEK, 21. januarja: 10.00 TV v šoli
—	12.10 TV v šoli — 17.10 Križem kražem — 17.25 Pisani svet — 18.00 Obzornik — 18.15 Slovenski ljudski plesi: Bela krajina — 3. del — 18.40 Mozaik
—	18.45 Pelister — iz cikla Narodni parki — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.00 Propagandna oddaja — 20.05 H. Turunen: Vetrnjak
—	nadaljevanje in konec — 21.05 Propagandna oddaja — 21.10 Razgledi: Zdravnik splošne prakse — 21.45 Propagandna oddaja — 21.50 Ulice San Francisca — serijski film — 22.40 TV dnevnik.
SOBOTA, 22. januarja: 8.00 Čebelica in ptiček — iz cikla Mala čebelica — 8.15 Vrtec na obisku: Naše lutke — I. del — 8.30 Jole, Jole, ponovitev —
9.00	Volk delal za lisico — iz cikla
Zverinice iz Rezije — 9.20 Skrivnosti globin, serijski film — 9.45 Psihologija dela: Ključ do delovne morale — 10.05 Razgledi: Člen, ki manjka — 10.35 H. Turunen:	Vetrnjak, nadaljevanka —
16.10	Košarka: Crvena zvezda — Partizan — 17.45 Mozaik — 17.50 Obzornik — 18.05 Čudežna skrinjica — risani film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Begunec — film —
21.30	TV dnevnik — 21.45 625 — 22.25 Jazz na ekranu: Duo Stanko Makovvicz.
Darujte za tiskovnisklad!

..Nevesta je pa v izbici z družicama," je dejala mati, kadar so povpraševali po njej.
»Malo se mora pojokati, ker je že taka navada," je menil Rožanec, posestnik iz bližnje vasi Gorice. „Saj se je še Mina jokala, ki je dobila mene."
»Jaz sem že vedela zakaj," se hitro oglasi ženica od one strani: „Franci pa ni treba."
,,Ali ste iztaknili, oče Rožanec?" se smeje župnik.
Najveselejši izmed vseh pa je stari Premec, ženinov °če in Rožančev sosed. Po sredi sobe se vrti in klobuk mu ves pokrit s pisanim papirjem, s šopki in trakovi, visi Po strani, kakor bi se smejal belim lasem, kako pridejo v njegovo družbo.
„Primojdunaj!“ vpije sivi mož in ploska z rokama. »Ana, midva greva polko plesat, naj že bo, kar hoče."
„Za stare ljudi, ki se opotekajo," opominja žena, „je tu premalo prostora."
„Malo prostora imaš res, Primož, primojdunaj, malo! Kadar bo zopet kakšna reč, ga prinesem s seboj od doma, ker prostora imam jaz dosti. Toda, Ana, kar pojdi! Smrt se te bo zbala, če vidi, da plešeš. Hojo! pokonci, primojdunaj!"
»Pojdi s kakšno mlajšo, mene pa pusti!" se brani Ana in pristavi polglasno: »Kaj pa preklinjaš tako vpričo gospoda župnika?"
»Ha, kaj, primojdunaj, Ana!" odvrača Premec. »Ali misliš, da je to greh? — Gospod župnik!" ogovarja duhovnega gospoda, »vi imate zapisane vse grehe, velike in male: ali je .primojdunaj' greh? Kaj?"
»Posebno lepo ni,“ se smeje župnik, »beseda odveč!"
»Kar nič odveč!" ugovarja mož. »Dobro delo! Le po-
slušajte! Če bi jaz rekel: pri moji duši, česar me pa Bog varuj in sveti Florjan, to bi bil greh! Kar je greh, to je greh, to je kakor amen, in temu se ne ustavljam nič. A jaz ne pravim tako; jaz zavpijem: primojdu — hudoba me že sliši. Alo! pa pero v kremplje in piše: .Stari Premec se priduša.1 Jaz pa pravim: dunaj! Tristo medvedov, zdaj je treba pa brisati! Tako zvijem hudobo, da se jezi, in hudiča jeziti je ravno tako dobro delo, mislim, kakor če bi svetnika častil, primojdunaj! He, Ana, pojdi plesat!"
In z urnimi nogami stopa starec v stransko sobo, kjer plešejo mlajši svatje.
V kotu na klopi sedi Premčev Miha, ženinov brat, in neutrudno vleče harmoniko. Kupico vina, ki jo ima zraven sebe, mu pridno polnijo svatje, on kima z razmršeno glavo in potrkava z nogo h godbi. Kadar se naveličajo ple-savci ali pa kadar mu pride na misel žeja, pa preneha ter pove kakšno veselo, da se mu smejejo, in se ponorčuje zdaj s tem, zdaj z onim. On pozna vse ljudi, ki prebivajo po dolini okrog, in povsod ga imajo radi, in ne more se naslušati mladina njegovih šal. Sicer pa dolgi Miha s svojim razpraskanim obrazom ni posebno mikavna osebnost.
»Hoj, Miha, kaj počivaš!" zavpije Premec med vrati. »Nategni svojo .naduho' in zagodi polko stare sorte!"
In starec vrti v eni roki klobuk, z drugo pa pelje staro Ano na ples in zbudi glasen smeh med svati.
Zdaj se odpro duri, in noter stopi mladenič visoke postave. Vseh oči se upro v čudnega nepovabljenega svata. Bled, upadel je obraz, nemirno begajo svetle oči, in črne kodraste lase pokriva oguljena vojaška kapica. Slaba, raztrgana obleka se vidi še revnejša med prazničnimi svatovskimi oblačili.
Molče sede tujec za malo mizo pri durih in reče na pol proseče, na pol osorno: »Jesti mi dajte!"
»Sveti križ božji, Jurij!" vzklikne pri teh besedah mati Ana; kolena se ji pošibe in sesede se na pragu. Premec jo spravlja pokonci, svatje pa se usujejo okrog tujca. Mati je prva spoznala svojega sina, in ko se zdrami iz strahu in veselja, hiti k njemu in ga objema s solznimi očmi »O Jur-če, Jurče, kako si reven, kako si shujšan!" tarna ženica in donaša jedil in pijače.
»Od kod prihajaš? Ali ostaneš doma?" ga sprašujejo križem vsi.
Stari Primož pa prime sina za roko in reče: »Ali so te izpustili?"
„Ne!“ mu oni odgovori nejevoljno.
»Kako pa? Vendar nisi ušel?" govori skrbljivo oče, sluteč nesrečo.
»E, kaj!" vpije Premec. »Prav je, da si prišel! Nič se ne boj! Ti si fant, primojdunaj! Kaj bi prodajal svojo kožo za tuje ljudi. Na, pij!"
A komaj je Jurij od vseh strani spraševan použil košček kruha, stopita v sobo dva žandarja. Na patroli sta slišala godbo in ukanje v Primoževi hiši in prišla gledat, če je vse v redu. Kakor obstane pes, kadar zavije okrog ogla in zadene na mačka, tako je ostrmel žandar, ko je zagledal Jurija. A le en trenutek sta se ujela pogleda; Jurij skoči pokonci, kakor bi ga bil pičil gad, pretrga krog svatov, ki ga je obdal, in dere skozi drugo sobo in kuhinjo na dvorišče.
»Stoj! Držite ga!" kriči žandar, zgrabi puško in steče za ubežnikom, bodisi da je že iskal po ukazu uhajača, bodisi da je Jurija beg izdal.	(Dalje prihodnjič)
Vogrče rastejo in se razvijajo
26. Slovenski ples dobro uspel

HOTEL KOROTAN v Sekiri ob Vrbskem jezeru išče za sezono 1977
® poslovodjo in sprejemalko # kuharja in kuhinjske pomočnike ® natakarje in strežnike ® gospodinjo in sobarice ® perico in kopališkega mojstra (Bademeister).
Stanovanje in prehrana v hiši, plača po dogovoru.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in po možnosti s sliko pošljite najkasneje do 30. januarja 1977 na začasnega oskrbnika hotela. — Naslov: FRANC RUTAR, A-9141 Dobria vas/Eberndorf. Telefon: 0 42 36 - 220.
Zanimivi prireditvi v St. Vidu
O Vogrčah se malo sliši. Pa je bolje tako kakor da bi pisali o napadih, roparjih, ugrabiteljih, ponesrečencih in vseh takih tičih, o katerih toliko slišimo in beremo v mestih: veliko slabega, pa malo dobrega.
Življenje v preteklem letu se je vsaj malo poživilo, ker smo dobili osem novih Vogrjanov, obenem kristjanov: Kotnikovega Kristijana, Martino Žih, Vereno Zidej (Olipo-vo), Vodivnikovo Helgo, Sulnove-ga Aleksandra, Petro Kletz, Sabino Enzi in Konečnikovega Simona. Poslovili so se od nas štirje: Dolinarjeva Treza, Vodivnikova Neža, Vi-žarjeva Angela in Franc Slamanig.
Poleg poroke Škrubej evega Šte-feja s Fini Slamanig in Konečniko-ve Micije z Siegfriedom Pauli-tschem moramo omeniti še dve: septembra se je poročil Rudi Kon-tschitsch, pd. Tratnikov, s Štefko Riepl iz Štebna v Podjuni. Zato ju je tam poročil župnik Posch. Delala sta v isti službi, v hranilnici v Št. Andražu, skupaj sta se vozila v službo, oba sta vredna ljubezni, ki ima smisel v zakonu. Rudi je priljubljen in spoštovan, zato je bil tudi izvoljen za člana farnega sveta, je zvest cerkveni pevec in igralec pri vogr-ški farni mladini; tudi pri gasilskem društvu ima že nekaj „komande“.
Nič ni zapravljal, skrbno si je gradil domek, ki je pravzaprav že cela palača ob mali rodni hišici. Štefko smo že preje poznali, ker se je večkrat udeleževala prireditev in izletov z Vogrjani in smo prav veseli take nove gospodinje v tako lepem domu.
Peter Visotschnig, pd. Petrov, ni pripeljal neveste Marije Schaflech-ner domov, ampak se je on priženil v Dob, da bo tam gospodaril. Ker je blizu doma in ima še v Dobu sorodnike, še vedno rad pride sem. Tudi Peter je igral pri farni mladini, dokler ga ni odtrgala vojaščina in pa delo na Predarlskem. Poročil ga je g. župnik Wutte pri
Darovi za tiskovni sklad:
Klara Golob, Železna Kapla 10.—
Ljudmila Ožgan, Rute	20.—
Franc Wutti, Ločilo	20.—
Johan Korešnik, Bukovje 20.— Justina Mišic, Pribla vas	20.—
Andrej Wutte, Pogrče	20.—
Jožef Golavčnik, Zagorje 20.— Neimenovani, Sele	23.—
Johan Kelih, Bajtiše	23.—
Franc Riedl, Nonča vas	23.—
Klara Gollob, Železna Kapla 25.— N. N., Čahorče	25.—
N. N., Korte	27.—
N. N., Suha	40.—
Uršula Kulnik, Novo selo	40.—
N. N., Celovec	50.—
Franc Kreuz, Celovec	50.—
Gotfrid Zanki, Klein VValsertal 50.— Peter Hebein, Potoče	50.—
Andrej Krušic, Novo selo	50.—
Franc Kuster, Roja vas	50.—
Apolonija Kuster, Roja vas 50.— Neža Doujak, Bajtiše	50.—
Johan Roblek, Zgornji kot 50.— Janez Korenjak, Šmarjeta 50.— Ana Roš, Železna Kapla 50.— Štefan Hodobnik, Nonča vas 60.— Margareta Novak, Rinkole 70.— G. Maks Mihor, Kotmara vas 80.— Franc Grašič, Poreče	100.—
Ljudmila Smrtnik, Korte f00.— Doroteja Randeu	100.—
G. Alojzij Vavti, Sele	150.—
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Sv. Luciji, ojset je bila pri Hab-narju v Žvabeku.
Vogrče postajajo privlačne, smo pač bolj na deželi in v miru. Tako je nastalo v zadnjih letih ali pa se sedaj gradi veliko novih hiš. Če pridemo iz Pliberka, jih po vrsti najdemo pri Rogaču, pri Vunčku, Žalarjeva Nežka in Tomov Lojz hočeta priti v nove domove, prav tako Olipova Mici z možem Hermanom, pri Drapu so jo prenovili, Enzi Štefej se je pravkar ugnezdil in ustvaril družino, Heinz Pukel ima milijonarsko hišo s trgovino sredi Vogrč, nad njim se že ponosno dviga hiša Petrovega Tonča, prenovljeni sta hiši pri Leonu in
CELOVEC. — Prireditelj Slovenskega plesa, Slov. prosv. zveza, letos lahko z velikim zadovoljstvom gleda na uspeh, ki ga je dosegla s to vsakoletno, družabno prireditvijo, na kateri se zberejo Slovenci iz vseh naših treh koroških dolin. Po tradiciji je bila ta plesna prireditev v glavni in dveh stranskih dvoranah Delavske zbornice v Celovcu, ki jih je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička.
Za uvod v prireditev je ansambel bratov Avsenikov zaigral nekaj poskočnih melodij in tako že v začetku nabrusil petš plesalcem za poznejši večerni ples. Nato je predsednik Slovenske prosvetne zveze, pisatelj Valentin Pola n š e k v kratkih in vzpodbudnih besedah otvoril veselo rajanje. Še pred tem pa je pozdravil vrsto častnih gostov, med njimi jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Gustava Vlahova, generalnega
CELOVEC:
Slovenska fizkulturna zveza bo v semestralnih počitnicah meseca februarja 1977 pripravila za svoje člane in prijatelje enotedenski smučarski tečaj. Smučarski tečaj je četrti po vrsti in bo kakor že minulo zimo na visokogorskem zimskošportnem središču na Voglu (1540 m nadmorske višine). Tam se nahajajo smučišča z mnogimi vlečnicami in sedežnicami. Tečajniki bodo stanovali v novoureje-nih bungalovih Mladinskega doma ob Bohinjskem jezeru, od koder se bodo povzpeli z vzpenjačo vsak dan na smučišča na Voglu. Cena polnega penziona bo znašala 115 din (plus turistična taksa), cena enotedenske vozovnice za uporabo vseh žičnic, vlečnic in vzpenjačo pa bo znašala 350 din. Za
Športno društvo Sele je letos že drugič priredilo 2. novoletni namiznoteniški turnir, ki je bil tudi letos pod pokroviteljstvom Slovenske fizkulturne zveze. Na turnirju so sodelovali tudi igralci namiznoteniškega kluba »Fuži-nar“ iz Raven na Koroškem. Prijavljeni so bili tudi zamejski Slovenci iz Italije, ki pa zaradi slabega vremena niso prišli na Koroško.
Turnirja se je udeležilo preko 50 igralcev iz klubov: St. Jakob, št. Janž, SAK, Obirsko, Dijaški dom, Pliberk in Sele. Igrali so v treh skupinah: V skupini aktivnih igralcev je bil zmagovalec 2. novoletnega turnirja ROBERT JAMŠEK (Fužinar), ki je hkrati tudi trener ženske reprezentance Slovenije. Pri dekletih je zmagala Barbika LOGAR (članica slovenske pionirske reprezentance), v skupini neaktivnih pa Anton MAKLIN. Omeniti bi bilo še treba, da igra žensko moštvo „Fuži-nar“ v jugoslovanski zvezni ligi, mo-
Jurcu, Gros jo gradi, Rehbein ima ob novi hiši še prašičjo farmo, Petrač je obnovil kar dve hiši, Lebnik je je vesel, gradita jo Dolinarjeva Roza s Heinzem in Novakova Roza (Kulmež), pri Nahbarju je tudi imenitna, joj, pa kako pri Hirmu (Pru-tej), tudi Zgonc si jo pripravlja in že omenjena palača Tratnikovega Rudija in ob njej jo gradita Ko-nečnikova Mici z Siegfriedom. Res, hitro se razvijamo iz »nerazvitih" v »razvite" Vogrče, napredne Vogrče. Ker tako napredujemo, moramo povečati še gasilski dom in prenoviti znotraj in zunaj cerkev, da bo krona in ponos Vogrč. Pozneje kaj več o tem!
konzula v Celovcu Bojana Lubeja in mnogo drugih predstavnikov iz Slovenije in Trsta. Med občinstvom smo opazili tudi predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij dr. Matevža Grilca in dr. Francija Zvvittra.
Veselo razpoloženje in zadovoljstvo občinstva se je hitro stopnjevalo, saj sta ansambla bratov Avsenikov in Staneta Mancinija s svojim kombo-kvartetom, skrbela, da je bilo na obeh plesiščih živo kot v mravljišču. Poskrbljeno je bilo za vsak okus plesalcev, tako da so prišli na svoj račun tisti, ki imajo radi narodne viže, kot tudi oni, ki se navdušujejo za sodobne melodije in ritme. V odmorih, ko je utihnila godba, pa je vzbujal obilo smeha s svojimi debelimi šalami član Avsenikovega zabavnega ansambla, ter s tem »še bolj vžigal dobro razpoloženje ljudi.	B. L.
omenjeno ceno bodo tečajniki popolnoma oskrbljeni, poleg tega pa bodo imeli priložnost, pod strokovnim vodstvom uživati pouk v smučanju.
Od sobote, 13. februarja, do sobote, 19. februarja 1977, je v Mladinskem domu rezerviranih 40 ležišč. Interesenti naj se prijavijo najkasneje do torka, 1. februarja 1977, tako da vplačajo na konto številko Slovenske fizkulturne zveze (2911) pri Posojilnici Celovec (4478.030) prijavnino v znesku 400.— šilingov. Vplačani znesek se bo upošteval pri plačilu. V primeru, da prijavljenec izostane brez pravega vzroka, pa bo znesek zapadel. Tisti, ki se bodo prijavili do 1. februarja 1977, bodo dobili po pošti podrobne informacije.
ško pa v slovenski ligi. Tako je bilo tudi samoumevno, da so vsa častna mesta zasedli gostje iz Slovenije. Od ostalih klubov so se le še Selani priborili do petih mest (zasedli so namreč štiri peta mesta).
Končna lestvica:
Skupina A: 1. Robert Jamšek, 2. Bojan Pavič, 3. Iztok Janežič, 4. Stojan Šater.
Skupina B: 1. Anton Maklin, 2. Ludvik Bavče, 3. Andrej Pandev, 4. Ludvik Gutenberger.
Skupina C: 1. Barbika Logar, 2. Ingrid Trbižan, 3. jelka Save, 4. Metka Horvat.
Za prva tri mesta v vsaki skupini so bile podarjene lepe nagrade (pokali), katere so podarili: Slovenska fizkulturna zveza, Posojilnica Borovlje, mizarstvo Gabriel v Št. Janžu, občina Sele, Naš tednik, Slovenski vestnik, Gen-trade Celovec in Franci Roblek.
Diskusijski večer
27. decembra 1976 je Prosvetno društvo organiziralo pri Voglu v Št. Primožu diskusijski večer vseh politično in kulturno odgovornih ljudi iz Št. Vida in okolice (v glavnem občina Škocijan in zapadni del občine Žitara vas). Na tem večeru naj bi se pogovarjali o stanju pri nas, o pomanjkljivosti našega delovanja in o delovanju v bodočnosti. Diskusije so se kot gostje udeležili Karel Smolle, dipl. inž. VVieser, župnik Kassl, dr. Avguštin Malle ter Janko Merkač. Vseh skupaj se je nabralo pri Voglu okoli 80 ljudi, ki so z interesom sledili pogovorom in diskusiji. Rekli so, da se vse premalo dela na področju otroške mladine ter mladine med 15. in 23. letom. Pevski zbor ne more zajeti vseh zainteresiranih. Sklenili so, da bodo v prihodnje začeli delati z otroki. To delo bodo predvsem prevzeli učitelji, ki so bili navzoči na diskusijskem
Preteklo nedeljo smo pri Pušniku v Ločah sledili izredno zanimivemu predavanju o MONGOLIJI. Dr. Zdravko INZKO, kot diplomat OZN v glavnem mestu Mongolije — trenutno za nekaj dni na dopustu doma v Svečah — nam je v jako zanimivem in poučljivem predavanju pokazal zanimivosti in posebnosti te, nam precej neznane države.
Videli smo nad 100 izredno lepih skioptičnih slik ter zanimiv film, katerega je snemal tajnik
večeru in tudi drugi. Poudarili so, da je treba večkrat napraviti takšen večer in se pogovoriti o našem delovanju.
Novoletni koncert
Dne 2. januarja 1977 je priredilo društvo Danica prvi novoletni koncert pri Voglu, ki se ga je udeležilo lepo število prijateljev društva od blizu in daleč. Kot goste smo na koncertu pozdravili ženski oktet obirskega prosvetnega društva pod vodstvom Valentina Po-lanška, ki je tudi povezoval petje okteta. Bila je izražena želja, da bi novoletni koncert napravili vsako leto, ker bi bila to možnost predstaviti domačinom naše pesmi, ki jih pojemo v turistični sezoni za goste, pa tudi marsikatero novo pesem, ki smo jo naštudirali. Bil bi to izrazit koncert za domačine kot zahvala za njihovo zvestobo društvu. Po koncertu pa naj bi kot tokrat sledila majhna božičnica za člane in pevce društva.
Hannesa Androscha, ki je letos poleti obiskal Zdravka v daljni Mongoliji. Tako smo videli izredno lepe pokrajine ter gospodarske probleme te države. Z velikim zanimanjem smo si ogledali tudi Sibirijo (ob Transsibirski železnici, Bajkalsko jezero), Moskvo ter glavno mesto Kitajske — Peking.
Naša iskrena zahvala velja Zdravku Inzku, ki nam je s tem nevsakdanjim predavanjem vsaj malo odkril del, nam še komaj znanega sveta.
Igra „Vrnitev“ v Dobrli vasi
Na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja letos, nas je farna mladina povabila v farno dvorano, da bi doživeli kulturni užitek. Postala je že tradicija, da gremo tega dne v Dobrlo vas. Tako je tudi mnogo ljudi iz okolice sledilo vabilu farne madine. Razveselila nas je z Vombergarjevo igro »Vrnitev". Ta igra je mnogim znana, ker so jo že cesto uprizarjali na naših odrih. Primerna je za božični čas, ker se dogaja dejanje na sv. večer:
Na Zaplazu je sreča doma. Kmetija dobro uspeva, družina se sijajno razume, dokler ne pride ravno na sv. večer berač in prosi prenočišča. Ta berač ni navaden berač, ampak ga polagoma vsi prepoznajo kot prvega moža žene Jerice. Po 16
letih se je vrnil iz vojske in našel ženo vdrugič poročeno. Gospodar — drugi Jeričin mož — sklene, tega berača pahniti v prepad. Vendar se mu ta naklep ne posreči. Prihrumi plaz in zasuje gospodarja. Tako dobi Jerica prvega moža in zopet zavlada sreča na Zaplazu.
Igralci so vloge sijajno podali, posebno izgovarjava je bila dobra in vsem razumljiva. Obvladali so besedilo in tako mogli doživeto posredovati vsebino. Pomanjkljiva je bila maska berača, ki se je mnogim zdel premlad za podano vlogo.
Vsekakor smo ponosni, da se ohrani tradicija in moremo doživeti žive predstave vsebinsko bogatih iger. Zato velja igralcem prisrčna zahvala in globoko priznanje!
Smučarski tečaj na Voglu
(13.—19. februarja 1977)
Namiznoteniški turnir v Selah
SPD „JEPA“ — LOČE-BAŠKO JEZERO:
Dr. Zdravko Inzko predaval o Mongoliji